(Redni zakonodajni postopek ‒ prenovitev)

[Sprememba 1, razen če je drugače navedeno]

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0033/2023). (2) * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta(4) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, bi bilo treba navedeno direktivo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)  V Pariškem sporazumu, sprejetem decembra 2015 na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), so se pogodbenice dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Pogodbenice glasgowskega podnebnega dogovora so novembra 2021 potrdile, da bi močno zmanjšali tveganja in posledice podnebnih sprememb, če bi dvig globalne povprečne temperature omejili na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje za leto 2030. Doseganje ciljev Pariškega sporazuma je v ospredju sporočila Komisije „Evropski zeleni dogovor“ z dne 11. decembra 2019(5). Unija se je v posodobljenem nacionalno določenem prispevku, ki ga je 17. decembra 2020 predložila sekretariatu UNFCCC, zavezala, da bo do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije zmanjšala za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

(3)  Kot je bilo napovedano v zelenem dogovoru, je Komisija 14. oktobra 2020 predstavila strategijo za val prenove(6). Strategija vključuje akcijski načrt s konkretnimi regulativnimi, finančnimi in omogočitvenimi ukrepi, njen cilj pa je vsaj podvojitev letne stopnje energijske prenove stavb do leta 2030 in spodbujanje celovitih prenov več kot 35 milijonih stavb ter ustvariti do 160 000 delovnih mest v gradbenem sektorju. Revizija direktive o energijski učinkovitosti stavb je potrebna kot sredstvo za uresničitev vala prenove. Prispevala bo tudi k uresničevanju pobude novi evropski Bauhaus in evropske misije za podnebno nevtralna in pametna mesta ter bi morala slediti poti, ki jo je začrtala pobuda novi evropski Bauhaus kot zgodnjo fazo vala prenove. Pobuda novi evropski Bauhaus lahko spodbuja bolj vključujočo družbo, ki bo spodbujala blaginjo vseh po zgledu zgodovinskega Bauhausa, ki je prispeval k socialni vključenosti in dobrobiti državljanov, predvsem delavskih skupnosti. Z omogočanjem usposabljanja, ustvarjanjem omrežij in oblikovanjem smernic za arhitekte, umetnike, študente, inženirje in oblikovalce po načelih trajnostnosti, estetike in vključevanja lahko pobuda novi evropski Bauhaus lokalnim organom omogoči razvoj inovativnih in kulturnih rešitev pri ustvarjanju bolj trajnostnega grajenega okolja. Države članice bi morale podpirati projekte pobude novi evropski Bauhaus, ki bogatijo kulturno in grajeno okolje regij po vsej Evropi ter soseskam in skupnostim pomagajo pri doseganju podnebnih ciljev Unije.

(4)   Z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta(7), tj. evropskimi podnebnimi pravili, je bil v zakonodajo Unije zapisan cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu najpozneje do leta 2050 in določena zavezujoča zaveza Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

(5)   Namen zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“, napovedanega v delovnem programu Komisije za leto 2021, je izvajanje navedenih ciljev. Zajema vrsto področij politike, vključno z energijsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov, rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, obdavčitvijo energije, porazdelitvijo prizadevanj, trgovanjem z emisijami in infrastrukturo za alternativna goriva. Revizija Direktive 2010/31/EU je sestavni del navedenega svežnja. V sporočilu Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom Načrt REPowerEU so bile pregledane ključne določbe zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“ ob upoštevanju najnovejših geopolitičnih razmer, zaradi česar je potreben revidiran politični okvir z novimi zakonodajnimi predlogi in usmerjenimi priporočili za posodobitev ciljev, zlasti s povečanjem ambicij glede energijske učinkovitosti in prihrankov ter večje energijske neodvisnosti, pri čemer je treba hkrati opustiti uporabo fosilnih goriv. To sporočilo je države članice tudi spodbudilo, naj razmislijo o davčnih ukrepih za spodbujanje varčevanja z energijo in zmanjšanje porabe fosilnih goriv, vključno z davčnimi olajšavami, povezanimi s prihranki energije.

(5a)  Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb bi morala biti skladna z drugimi predlogi, ki so del zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“, kot so predlagane revizije direktiv 2003/87/ES(8), 2012/27/EU(9), 2014/94/EU(10) in 2018/2001(11) Evropskega parlamenta in Sveta.

(5b)  Prenove spomenikov bi se morale vedno izvajati v skladu z nacionalnimi pravili in mednarodnimi standardi glede ohranjanja, tudi z Beneško listino o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij iz leta 1964 ter izvirno arhitekturo teh spomenikov.

(5c)  Za stavbe z zgodovinskim ali arhitekturnim pomenom, ki pa niso uradno zaščitene, bi morale države članice določiti merila za uporabo najvišjega razreda energijske učinkovitosti, ki je tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljiv, hkrati pa ohraniti značaj stavbe.

(6)  Stavbam gre pripisati 40 % končne porabe energije v Uniji in 36 % z energijo povezanih emisij toplogrednih plinov, medtem ko je 75 % stavb v Uniji še vedno energijsko neučinkovitih. Zemeljski plin ima največjo vlogo pri ogrevanju stavb, saj zajema približno 42 % energije, porabljene za ogrevanje prostorov v stanovanjskem sektorju. Nafta je drugo najpomembnejše fosilno gorivo za ogrevanje, saj zajema 14 %, premog pa približno 3 %. Zaradi tega sta zmanjšanje porabe energije v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ki se izvaja v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2021/1749(12) in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna ukrepa, potrebna za zmanjšanje ▌ emisij toplogrednih plinov in energijske revščine v Uniji. Manjša poraba energije in večja raba energije iz obnovljivih virov, zlasti sončne energije, imata pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju energijske odvisnosti Unije od fosilnih goriv na splošno in zlasti od njihovega uvoza, spodbujanju zanesljive oskrbe z energijo v skladu s cilji iz načrta REPowerEU, povezovanju energetskih sistemov, prispevanju k energetski učinkovitosti, spodbujanju tehnološkega razvoja ter pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev in regionalni razvoj, zlasti na otokih, podeželju in v skupnostih, ki niso povezane z omrežjem.

(6a)  Izboljševanje energijske učinkovitosti stavb s celovito prenovo ima zelo velike družbene, gospodarske in okoljske koristi. Energijska učinkovitost je tudi najvarnejši in stroškovno najučinkovitejši način za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoza energije in ublažitev negativnega vpliva visokih cen energije. Te naložbe v energijsko učinkovitost bi bilo treba obravnavati kot prednostno nalogo tako na zasebni kot na javni ravni.

(6b)  Da bi vsi državljani imeli koristi od izboljšane energijske učinkovitosti ter bi zato živeli bolj kakovostno ter občutili okoljske, ekonomske in zdravstvene koristi, bi bilo treba vzpostaviti ustrezen regulativni, finančni in svetovalni okvir, ki bi podpiral prenovo stavb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim gospodinjstvom in gospodinjstvom s srednjimi dohodki, saj ta pogosto živijo v najmanj učinkovitih stavbah, tako v mestih kot na podeželju.

(6c)  Uvedba minimalnih standardov energijske učinkovitosti, dopolnjena s socialnimi in finančnimi zaščitnimi ukrepi, je namenjena izboljšanju kakovosti življenja najranljivejših gospodinjstev in najrevnejših državljanov.

(6d)  Na podeželskih območjih po vsej Uniji obstaja potencial za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki pomaga pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in je stroškovno učinkovita pri proizvodnji energije in toplote na območjih, ki niso priključena na omrežje, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od uvoza in vezanost na infrastrukturo ter prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in izboljšanju kakovosti zraka.

(7)  Stavbe ter njihovi elementi in materiali povzročajo emisije toplogrednih plinov pred svojo obratovalno življenjsko dobo, med njo in po njej. ▌Zato bi bilo treba postopoma upoštevati emisije v celotnem življenjskem ciklu stavb v skladu z metodologijo Unije, ki jo bo določila Komisija, začenši z novimi stavbami, ki bi jim sledile prenovljene stavbe, za katere bi morale države članice določiti cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu v skladu z navedeno metodologijo Unije. Stavbe so pomembna banka materialov, saj več desetletij služijo kot odlagališče virov, možnosti projektiranja pa močno vplivajo na emisije v celotnem življenjskem ciklu novih in prenovljenih stavb. Učinkovitost stavb v celotnem življenjskem ciklu bi bilo treba upoštevati ne le pri novih gradnjah, temveč tudi pri prenovah stavb, in sicer z vključitvijo politik in ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu v načrte držav članic za prenovo stavb.

(7a)  Vzpostaviti bi bilo treba povezavo z načeli krožnega gospodarstva in vodilno vlogo pobude novi evropski Bauhaus, katere cilj je spodbujati večjo krožnost v grajenem okolju, tako da se po potrebi spodbuja prenova in prilagojena ponovna uporaba namesto rušenja in novogradnje.

(7b)  Uvedba zahtev v zvezi s celotnim življenjskim ciklom bo spodbudila industrijske inovacije in ustvarjanje vrednosti, na primer s povečanjem uporabe krožnih in naravnih materialov.

(7c)  Bistveno je spodbujati in vključiti uporabo bolj trajnostnih gradbenih materialov, zlasti biološkega in geološkega izvora, pa tudi enostavnih pasivnih nizkotehnoloških in lokalno preizkušenih gradbenih tehnik, da bi podprli in spodbujali uporabo in raziskovanje tehnologije materialov, ki prispevajo k najboljši možni izolaciji in strukturni podpori stavb. Glede na podnebno krizo in večjo verjetnost poletnih vročinskih valov bi bilo treba posebno pozornost nameniti varstvu stavb pred vročino.

(8)   Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu stavb so potrebni učinkovita raba virov, njihova zadostnost, krožnost in preoblikovanje delov stavbnega fonda v ▌ponor ogljika.

(8a)  Dejstvo, da so zgradbe odgovorne za emisije toplogrednih plinov še pred začetkom svoje življenjske dobe, je posledica ogljika, ki ga najdemo v vseh gradbenih materialih. Večja uporaba trajnostnih in lokalnih naravnih gradbenih materialov v skladu z načeli pobude novega evropskega Bauhausa in notranjega trga bi lahko nadomestila ogljično intenzivnejše materiale in pomagala pri shranjevanju ogljika v grajenem okolju z uporabo materialov na osnovi lesa.

(8b)  Politike zadostnosti so ukrepi in vsakodnevne prakse, pri katerih gre za izogibanje povpraševanju po energiji, materialih, zemljiščih, vodi in drugih naravnih virih v življenjskem ciklu stavb in blaga, hkrati pa prispevajo k doseganju blaginje za vse brez preseganja zmogljivosti planeta. Načela krožnosti se izogibajo linearni rabi materialov in blaga z uporabo nekaterih načel zadostnosti na ravni proizvodov in gradbenih materialov. Ukrepi za uporabo in podaljšanje življenjske dobe sekundarnih materialov so bistveni za zagotovitev, da stavbni sektor Unije prispeva svoj delež k doseganju cilja podnebne nevtralnosti.

(8c)  Vključevanje zelene infrastrukture, kot so žive strehe in stene, v urbano načrtovanje in zasnovo infrastrukture velja za zelo učinkovito orodje za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjšanje škodljivih vplivov podnebnih sprememb v mestih. Države članice bi morale spodbujati ustvarjanje zelenih površin, ki lahko prispevajo k ohranjanju in zadrževanju deževnice, s čimer zmanjšujejo odtekanje vode v mestih in izboljšujejo upravljanje padavinskih voda. Zelena infrastruktura tudi zmanjšuje učinek urbanega toplotnega otoka, saj poleti in med vročinskimi valovi hladi stavbe in njihovo okolico.

(9)  Potencial za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu kaže na skupni prispevek stavbe k emisijam, ki povzročajo podnebne spremembe. Združuje emisije toplogrednih plinov, vgrajene v gradbene proizvode, z neposrednimi in posrednimi emisijami iz faze uporabe. Zahteva po izračunu potenciala novih stavb za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu je zato prvi korak k večjemu upoštevanju učinkovitosti stavb v celotnem življenjskem ciklu in krožnega gospodarstva. Ta izračun bi moral temeljiti na usklajenem okviru na ravni Unije. Evropska komisija bi morala jasno opredeliti pristop življenjskega cikla. Države članice bi morale sprejeti časovni načrt za zmanjšanje potenciala globalnega segrevanja stavb v življenjskem ciklu.

(9a)  Države članice bi morale v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“ ter zato, da bi dosegle večjo zadostnost in učinkovitejšo rabo virov, karseda zmanjšati število nezasedenih stavb. Spodbujati bi morale celovito prenovo in izkoriščanje takih stavb s posebnimi upravnimi in finančnimi ukrepi, če so stroškovno učinkoviti, ter gradnjo, obnovo in spremembo balona, kar bi privedlo do nižjega potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbe. Poleg tega bi bilo treba znaten delež vseh novih plavžev izvesti na rjavih površinah.

(9b)   Pravila krožnega gospodarstva za gradbene materiale so določena v Uredbi (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13), skupaj z okvirom iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14). V teh zakonodajnih aktih bi bilo treba zagotoviti in utrditi opredelitve, metodologije in najboljše pristope, da se zagotovi jasen in dosleden regulativni okvir za gradbene materiale.

(10)   Stavbe proizvedejo približno polovico primarnih emisij drobnih delcev (PM2,5) v EU, ki povzročajo prezgodnjo smrt in bolezni. Z izboljšanjem energijske učinkovitosti ter uporabo naravnih rešitev in trajnostnih materialov v stavbah bi se lahko in morale hkrati zmanjšati tudi emisije onesnaževal v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(10a)  Uravnavanje povpraševanja po energiji je pomembno orodje, ki Uniji omogoča, da vpliva na svetovni energetski trg in s tem na kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno zanesljivost oskrbe z energijo.

(11)  Ukrepi za nadaljnje izboljšanje energijske učinkovitosti stavb bi morali upoštevati klimatske pogoje, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam z zeleno infrastrukturo, lokalne pogoje ter kakovost okolja v zaprtih prostorih, zadostnost in krožnost ter prihranke energije, da bi spodbujali bolj trajnostne, vključujoče in inovativne načine življenja, s katerimi bi se prilagodili novim potrebam. Takšne ukrepe bi bilo treba izvajati tako, da bi se čim bolj povečale dodatne koristi drugih zahtev in ciljev glede stavb, kot so dostopnost, požarna in potresna varnost, varnost ogrevalnih naprav in električne napeljave ter namen uporabe stavbe. Takšne dodatne koristi bi bilo treba ovrednotiti v denarju, da se realno določi stroškovna optimalnost nadaljnjih izboljšav energijske učinkovitosti. Poleg tega bilo treba s takimi ukrepi poskrbeti za izboljšanje položaja ranljivih gospodinjstev in ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih.

(11a)   Države članice bi morale zagotoviti, da energetske izkaznice natančno odražajo podnebno učinkovitost stavb.

(12)  Energijsko učinkovitost stavb bi bilo treba izračunati na podlagi metodologije, ki se na nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko dopolni. To poleg toplotnih značilnosti vključuje druge dejavnike, ki imajo vse pomembnejšo vlogo, kot so ogrevalne in klimatske naprave, uporaba energije iz obnovljivih virov, stavbni avtomatizacijski in krmilni sistemi, rekuperacija toplote iz odpadnih voda, zračenja in hlajenja, rekuperacija energije, hidravlično uravnoteženje, pametne rešitve, pasivni ogrevalni in hladilni elementi, osenčenje, kakovost zraka v prostoru, primerna naravna svetloba ter oblika stavbe. Metodologija za izračun energijske učinkovitosti ne bi smela temeljiti le na obdobju, ko je potrebno ogrevanje ali klimatizacija, ampak bi morala zajemati letno energijsko učinkovitost stavbe. V tej metodologiji bi morali biti upoštevani veljavni evropski standardi. Metodologija bi morala zagotoviti prikaz dejanskih pogojev delovanja in omogočiti uporabo odčitane energije za preverjanje pravilnosti in za primerljivost, metodologija pa bi morala temeljiti na urnih korakih ali enotah, manjših od ure. Metodologija bi morala omogočati tudi potrditev predpostavk, na katerih temeljijo izračuni, vključno s toplotno učinkovitostjo, materialnostjo, učinkovitostjo sistema in konfiguracijo kontrol, na kraju samem, na daljavo in na namizju, v zgrajeni stavbi. Za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov na kraju samem, tudi s strešnimi sončnimi paneli v skladu z evropsko pobudo za strešne sončne panele, bi morale države članice poleg skupnega splošnega okvira sprejeti potrebne ukrepe, da se v metodologiji izračuna priznajo in upoštevajo koristi čim večje uporabe energije iz obnovljivih virov na kraju samem, tudi za druge vrste uporabe (kot so polnilna mesta za električna vozila), pri čemer se upošteva sedanja in prihodnja zmogljivost omrežja.

(13)  Države članice bi morale določiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb in elementov stavb, da se doseže stroškovno optimalno ravnotežje med zadevnimi naložbami in prihranjenimi stroški energije med življenjskim ciklom stavbe, brez poseganja v pravico držav članic, da določijo minimalne zahteve, ki so bolj energijsko učinkovite kot stroškovno optimalne ravni energijske učinkovitosti. Poskrbeti bi bilo treba, da imajo države članice glede na tehnični napredek možnost redno preverjati svoje minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb.

(14)   Dve tretjini energije, ki se porabi za ogrevanje in hlajenje stavb, še vedno izvirata iz fosilnih goriv. Za doseganje ničelnih emisij je zlasti nujno postopno opustiti fosilna goriva pri ogrevanju in hlajenju. Zato bi morale države članice v svojih načrtih prenove stavb navesti svoje nacionalne politike in ukrepe za postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju in ne bi več smele dajati finančnih spodbud za instalacijo kotlov na fosilna goriva od začetka veljavnosti te direktive. Države članice bi morale uvesti ukrepe, a katerimi bi zagotovile, da uporaba ogrevalnih sistemov na fosilna goriva v novih stavbah in stavbah, v katerih poteka večja prenova, celovita prenova ali prenova ogrevalnega sistema, ni dovoljena od datuma prenosa te direktive, ter najpozneje do leta 2040 postopno opustiti uporabo ogrevalnih sistemov na fosilna goriva iz vseh stavb do leta 2035, če to ni izvedljivo, kot je Komisija dokazala. To bo bistveno prispevalo k manjši odvisnosti Unije od uvoza iz tretjih držav, zmanjšalo stroške državljanov za energijo in njihovo ranljivost za nihanje cen ter odpravilo preseganja mejnih vrednosti onesnaževal zraka.

(14a)  Prenova ogrevalnih sistemov vključuje zamenjavo ali prenovo kurilne naprave in lahko vključuje tudi druge elemente ogrevalnega sistema, kot so črpalna oprema, izolacija cevovodov, krmilniki ali terminalske enote, kot so radiatorji ali ventilatorske tuljave. Zamenjava ali prenova posameznih elementov brez vključitve kurilne naprave se kljub njihovemu vplivu na splošno učinkovitost sistema ne bi smela šteti za prenovo ogrevalnega sistema, saj so ti elementi neodvisni od uporabljenega vira energije. Prenova ogrevalnega sistema je priložnost za podporo razogljičenju ogrevanja po vsej Uniji.

(14b)  Učinkovita izraba toplote iz toplovodnih sistemov za gospodinjstva je velika priložnost za prihranke energije. Ogrevanje vode je glavni vir porabe energije v novih stavbah, odpadna toplota pa se običajno ne uporabi ponovno. Glede na to, da večina porabljene tople vode nastane pri prhanju, bi bilo pridobivanje toplote iz odtokov pri prhah v stavbah enostavna in stroškovno učinkovita rešitev za prihranek pri končni porabi energije ter zmanjšanje povezanih emisij CO2 in metana, nastalih pri pripravi tople sanitarne vode.

(14c)  Da bi dosegli stroškovno učinkovito razogljičenje sektorja ogrevanja, bi morale države članice zagotoviti enake konkurenčne pogoje med razpoložljivimi tehnologijami in podpreti večplastne rešitve, pri tem pa upoštevati zanesljivost oskrbe, stroškovno učinkovitost in prožnost.

(15)  Zahteve glede energijske učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov bi se morale uporabljati za celotne sisteme, kot so vgrajeni v stavbe, in ne za učinkovitost samostojnih komponent, ki spadajo na področje uporabe predpisov za posamezne izdelke v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16). Države članice bi morale pri določanju zahtev glede energijske učinkovitosti za tehnične stavbne sisteme po potrebi uporabiti usklajene instrumente, če so na voljo, predvsem metode testiranja in izračunavanja ter razrede energijske učinkovitosti, razvite v skladu z ukrepi za izvajanje Direktive 2009/125/ES ▌ in Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta(17), da bi zagotovile skladnost s povezanimi spodbudami in bi se kar najbolj izognile morebitni razdrobljenosti trga.

(16)  Ta direktiva ne posega v člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zato si izraza „spodbude“ iz te direktive ne bi smeli razlagati v smislu državne pomoči.

(17)  Komisija bi morala določiti primerjalni metodološki okvir za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti. Pregled tega okvira bi moral omogočiti izračun energijske učinkovitosti in emisijske vrednosti ter upoštevati okoljske, socialne in zdravstvene eksternalije, ki jim je mogoče pripisati denarno vrednost. Države članice bi morale uporabiti navedeni okvir za primerjavo rezultatov s sprejetimi minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti. Če bi bil med izračunanimi stroškovno optimalnimi ravnmi minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti in veljavnimi minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti velik razkorak, to je več kot 15 %, bi morale države članice to razliko upravičiti oziroma določiti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tega odstopanja. Države članice bi morale ob upoštevanju trenutnih praks in izkušenj pri opredeljevanju tipičnih ekonomskih življenjskih ciklov pripraviti oceno ekonomskega življenjskega cikla stavbe ali elementa stavbe. O rezultatih te primerjave in uporabljenih podatkih, na podlagi katerih so bili navedeni rezultati doseženi, bi bilo treba redno poročati Komisiji. Ta poročila bi morala Komisiji omogočiti, da oceni napredek držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti in da o njem poroča. Pri uporabi primerjalne metodologije bi morale države članice upoštevati, da ukrepi energetske učinkovitosti na ravni stavb ne vključujejo ukrepov, ki zahtevajo uporabo fosilnih goriv v novih stavbah, ter obravnavati širok nabor možnosti, kot je dobava energije iz obnovljivih virov na kraju samem, kot so zlasti toplotne črpalke in tehnologije sončne energije, in sicer z lastno porabo energije iz obnovljivih virov, skupno lastno porabo, deljenjem energije ali dobavo energije iz obnovljivih virov, ki jo proizvede energetska skupnost, ter energijo iz obnovljivih virov in odvečno energijo iz učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja; Diskontna stopnja, uporabljena za izračun stroškovno optimalne energetske učinkovitosti, in sicer z makroekonomskega in finančnega vidika, na letni ravni ne bi smela presegati 3 %. Metoda optimizacije in izračun skupnih makroekonomskih stroškov bi morala vključevati okoljske in zdravstvene eksternalije porabe energije ter njene makroekonomske koristi, na primer za ustvarjanje delovnih mest ali bruto domači proizvod.

(18)  Večje prenove obstoječih stavb, ne glede na njihovo velikost, nudijo priložnost za izvedbo stroškovno učinkovitih ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti. Zaradi stroškovne učinkovitosti bi moralo biti mogoče omejiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti na tiste prenovljene dele, ki so najpomembnejši za energijsko učinkovitost stavbe, zajemati pa bi morale ogrevalne in hladilne sisteme. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo, ali bodo izraz „večja prenova“ opredelile v odstotkih površine ovoja stavbe ali v vrednosti stavbe. Če se država članica odloči za opredelitev večje prenove v vrednosti stavbe, bi se lahko uporabile vrednosti, kot je aktuarska ali trenutna vrednost na podlagi stroškov prenove, brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji.

(18a)  Da bi zagotovili dostojna stanovanja za vse, bi morali opredeliti ranljiva območja ali soseske, povezane z energijsko revščino, na način, ki bo omogočal boljše zaznavanje manj razvitih mikroobmočij, na podeželju in v mestih) znotraj bolj razvitih območij. Tako bi lažje opredelili in locirali najranljivejše družbene segmente in tiste, ki jih prizadene energijska revščina, ter gospodinjstva, ki plačujejo visoke račune za energijo in nimajo dovolj sredstev za prenovo stavb, v katerih živijo, s tem pa bi pripomogli k boju proti socialnim neenakostim, do katerih utegne priti zaradi uporabe različnih podnebnih ukrepov. Neučinkovite stavbe so tudi sistemski vzrok za energijsko revščino, saj je kar 50 milijonov ljudi v Uniji energijsko revnih in ne more ustrezno osvetljevati, ogrevati ali hladiti svojih domov, več kot 20 % revnih gospodinjstev v Uniji pa živi v stanovanju s plesnijo, vlago ali trohnobo.

(19)   Zaradi večjih podnebnih in energetskih ambicij Unije je potrebna nova vizija za stavbe: to so brezemisijske stavbe, katerih zelo majhna potreba po energiji je v celoti pokrita z energijo iz obnovljivih virov, kadar je to tehnično izvedljivo. Vse nove stavbe bi morale biti brezemisijske, vse obstoječe stavbe pa bi bilo treba do leta 2050 preoblikovati v brezemisijske stavbe. Države članice bi morale pri določanju ciljnih rokov upoštevati časovni okvir energetskega prehoda in socialne stroške.

(20)   Za pokritje potreb učinkovite stavbe po energiji z energijo iz obnovljivih virov so na voljo različne možnosti: obnovljivi viri energije na kraju samem, kot so sončna toplotna energija, geotermalna, sončna fotovoltaična energija, toplotne črpalke, električna energija iz hidroelektrarn in biomasa, energija iz obnovljivih virov, ki jo zagotavljajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ali energetske skupnosti državljanov, ter daljinsko ogrevanje in hlajenje na podlagi obnovljivih virov energije ali izraba odpadne toplote iz odpadnih voda, tople sanitarne vode ali zraka in obnovljiva energija iz energetskih omrežij.

(20a)   Zaradi elektrifikacije ogrevanja in večje proizvodnje energije iz obnovljivih virov je energijska učinkovitost stavb potrebna, da se prepreči prevelik pritisk na zmogljivost omrežja in prevelike proizvodne zmogljivosti za obvladovanje konic pri povpraševanju po električni energiji. Energijska učinkovitost stavb bo podprla omrežje in zmanjšala potrebe po proizvodnih zmogljivostih. Sem sodi tudi iskanje rešitev za sezonsko naravo povpraševanja po ogrevanju, ki je v številnih državah članicah glavni razlog za konično obremenitev energetskega sistema.

(20b)  Komisija bi morala oceniti zmogljivost omrežja, ki je potrebna za vključevanje rešitev za energijo iz obnovljivih virov in električno ogrevanje ter opredeliti preostale ovire za razvoj lastne porabe energije iz obnovljivih virov, zlasti v ranljivih gospodinjstvih.

(21)   Za potrebno razogljičenje stavbnega fonda Unije je potrebna obsežna energijska prenova: skoraj 75 % tega stavbnega fonda je po sedanjih gradbenih standardih neučinkovitega, 85–95 % stavb, ki obstajajo danes, pa bo leta 2050 še vedno stalo. Vendar je ponderirana letna stopnja energijske prenove še vedno nizka in znaša približno 1 %. S tem tempom bi za razogljičenje stavbnega sektorja potrebovali stoletja. Spodbujanje in podpiranje prenove stavb, da se vsaj potroji sedanja stopnja obnov, vključno s prehodom na brezemisijske ogrevalne sisteme, je zato ključni cilj te direktive. Podpiranje prenov na četrtni ravni, vključno z industrijskimi ali serijskimi prenovami, prinaša koristi, saj spodbuja obsežnost in celovitost prenov stavb, omogočilo pa bo tudi hitrejše in cenejše razogljičenje stavbnega fonda.

(22)   Minimalni standardi energijske učinkovitosti so bistveno regulativno orodje za obsežno prenovo obstoječih stavb, saj odpravljajo ključne ovire za prenovo, kot so razdeljene spodbude in strukture solastništva, ki jih ni mogoče premagati z gospodarskimi spodbudami. Uvedba minimalnih standardov energijske učinkovitosti bi morala privesti do postopnega opuščanja najmanj učinkovitih stavb in stalnega izboljševanja nacionalnega stavbnega fonda, kar bi prispevalo k dolgoročnemu cilju razogljičenega stavbnega fonda do leta 2050.

(23)  Minimalni standardi energijske učinkovitosti, določeni na ravni Unije, bi se morali osredotočiti na prenovo stavb z največjim potencialom v smislu razogljičenja, zmanjševanje energijske revščine ter razširjene socialne in gospodarske koristi, zlasti na stavbe z daleč najslabšo energijsko učinkovitostjo, ki jih je treba prednostno prenoviti.

(23a)  Komisija bi morala objaviti zbirno poročilo o stanju in napredku stavbnega fonda Unije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, zlasti kar zadeva najmanj učinkovite stavbe, da bi ustrezno usmerila prizadevanja in naložbe.

(24)  Minimalni standardi energijske učinkovitosti bi morali s podporo finančnih mehanizmov ustvariti možnosti za postopno povečanje razredov energijske učinkovitosti stavb, predvsem za podeželje in oddaljena območja. Komisija bi morala pri pregledu te direktive oceniti, ali je treba uvesti dodatne zavezujoče minimalne standarde energijske učinkovitosti, da bi do leta 2050 dosegli razogljičen stavbni fond.

(24a)   Ta direktiva bi morala biti usklajena s temeljnimi načeli prava držav članic o lastninskih in najemnih razmerjih.

(25)  Uvedbo minimalnih standardov energijske učinkovitosti bi moral spremljati omogočitveni okvir, vključno s tehnično pomočjo in finančnimi ukrepi ter politikami za usposabljanje delavcev v gradbenem sektorju in sektorju prenove. Minimalni standardi energijske učinkovitosti, določeni na nacionalni ravni, ne predstavljajo „standardov Unije“ v smislu pravil o državni pomoči, medtem ko bi se minimalni standardi energijske učinkovitosti na ravni Unije lahko šteli za take „standarde Unije“. V skladu z revidiranimi pravili o državni pomoči lahko države članice odobrijo državno pomoč za prenovo stavb zaradi uskladitve s standardi energijske učinkovitosti na ravni Unije, torej za doseganje določenega razreda energijske učinkovitosti, dokler ti standardi na ravni Unije ne postanejo obvezni. Ko bodo standardi obvezni, lahko države članice še naprej dodeljujejo državno pomoč za prenovo stavb in stavbnih enot, za katere veljajo standardi energijske učinkovitosti na ravni Unije, če naj bi se s prenovo stavbe dosegel višji standard od določenega minimalnega razreda energijske učinkovitosti.

(26)  Taksonomija EU razvršča okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu, tudi za stavbni sektor. V skladu z delegiranim aktom o podnebni taksonomiji EU se prenova stavb šteje za trajnostno dejavnost, če dosega vsaj 30-odstotni prihranek energije, izpolnjuje minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti za večjo prenovo obstoječih stavb ali vključuje posamezne ukrepe, povezane z energijsko učinkovitostjo stavb, kot so namestitev, vzdrževanje ali popravilo opreme za energijsko učinkovitost ali instrumentov in naprav za merjenje, uravnavanje in krmiljenje energijske učinkovitosti stavb, če so taki posamezni ukrepi v skladu z določenimi merili. Prenova stavb zaradi uskladitve z minimalnimi standardi energijske učinkovitosti na ravni Unije je običajno v skladu z merili iz taksonomije EU, povezanimi z dejavnostmi prenove stavb.

(27)  Minimalni standardi energijske učinkovitosti na ravni Unije bi morali temeljiti na usklajenih razredih energijske učinkovitosti. S tem ko se najnižji razred energijske učinkovitosti G opredeli kot 15 % nacionalnega stavbnega fonda z najmanjšo energijsko učinkovitostjo v vsaki državi članici, uskladitev razredov energijske učinkovitosti zagotavlja podobna prizadevanja vseh držav članic, z opredelitvijo najvišjega razreda energijske učinkovitosti A pa se zagotavlja zbliževanje usklajene lestvice razredov energijske učinkovitosti proti skupni viziji brezemisijskih stavb.

(28)  Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti za obstoječe stavbe in elemente stavb so že vključene v akte, ki so predhodniki te direktive, in bi se morale še naprej uporabljati. Medtem ko se z novouvedenimi minimalnimi standardi energijske učinkovitosti določijo pragovi za minimalno energijsko učinkovitost obstoječih stavb in zagotovi prenova neučinkovitih stavb, se z minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti za obstoječe stavbe in elemente stavb poskrbi za potreben obseg prenove ob njeni izvedbi.

(28a)  Nujno je treba zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv v stavbah ter pospešiti prizadevanja za razogljičenje in elektrifikacijo njihove porabe energije. Da bi omogočili stroškovno učinkovito namestitev tehnologij sončne energije v poznejši fazi, bi morale biti vse nove stavbe „pripravljene na sončno energijo“, tj. zasnovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije na podlagi sončnega obsevanja lokacije, kar omogoča namestitev tehnologij sončne energije brez dragih strukturnih posegov. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti postavitev primernih solarnih naprav na novih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah ter obstoječih nestanovanjskih stavbah. Obsežno uvajanje sončne energije v stavbah bi pomembno prispevalo k učinkovitejši zaščiti potrošnikov pred naraščajočimi in nestanovitnimi cenami fosilnih goriv, zmanjšalo bi izpostavljenost ranljivih gospodinjstev visokih cenam energije ter privedlo do širših okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi. Da bi učinkovito izkoristili potencial solarnih naprav na stavbah, bi morale države članice opredeliti merila za njihovo postavitev na stavbah in morebitne izjeme od te postavitve v skladu z ocenjenim tehničnim in ekonomskim potencialom naprav za proizvodnjo sončne energije ter značilnostmi stavb, ki jih ta obveznost zajema.

(28b)  V tej direktivi bi bilo treba v celoti upoštevati sporočilo Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom Strategija EU za sončno energijo, zlasti pa evropsko pobudo za strešne sončne panele. Sončno fotovoltaiko in sončne toplotne tehnologije bi bilo treba hitro uvesti, da bi koristile podnebju in financam državljanov in podjetij. Države članice bi morale vzpostaviti zanesljive podporne okvire za strešne sisteme, tudi v kombinaciji s shranjevanjem energije in toplotnimi črpalkami, na podlagi predvidljivih obdobij odplačevanja, krajših od 10 let. Države članice bi morale ukrepe izvajati prednostno, pri čemer bi uporabljale razpoložljivo financiranje Unije, zlasti v novih poglavjih REPowerEU v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost. Komisija bi morala letno spremljati izvajanje evropske pobude za strešne sončne panele skupaj z Evropskim parlamentom, državami članicami in sektorskimi deležniki.

(29)  Da bi do leta 2050 dosegli visoko energijsko učinkovit in razogljičen stavbni fond ter obstoječe stavbe preoblikovali v brezemisijske stavbe, bi morale države članice pripraviti nacionalne načrte prenove stavb, ki bi nadomestili dolgoročne strategije prenove in postali še močnejše, v celoti operativno načrtovalno orodje za države članice, z večjim poudarkom na financiranju in zagotavljanju, da so za izvedbo prenove stavb na voljo ustrezno usposobljeni delavci, pa tudi na odpravljanju energijske revščine, zagotavljanju električne in požarne varnosti in izboljševanju energijske učinkovitosti najmanj energijsko učinkovitih stavb. Države članice bi morale v svojih načrtih prenove stavb določiti lastne nacionalne cilje za prenovo stavb. V skladu s členom 21(b)(7) Uredbe (EU) 2018/1999 in omogočitvenimi pogoji iz Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta(18) bi morale države članice predložiti opis ukrepov financiranja ter opis naložbenih potreb in upravnih virov za izvajanje načrtov prenove stavb. Države članice bi morale razmisliti o uporabi mehanizmov financiranja in financiranja Unije, zlasti Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta(19), strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter Socialnega sklada za podnebje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta [uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje, kot je predlagana s COM(2021)0568](20), za financiranje izvajanja svojih načrtov prenove stavb.

(29a)  Da bo delovna sila Unije povsem pripravljena na dejavno doseganje podnebnih ciljev Unije, bi si morale države članice prizadevati za zmanjšanje razlik med spoloma v gradbenem in stavbnem sektorju, tudi s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.

(30)  Nacionalni načrti prenove stavb bi morali temeljiti na usklajeni predlogi, da se zagotovi primerljivost načrtov. Da bi se zagotovila zahtevana ambicioznost, bi morala Komisija oceniti osnutke načrtov in izdati priporočila državam članicam.

(31)  Nacionalni načrti prenove stavb bi morali biti tesno povezani s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, o napredku pri doseganju nacionalnih ciljev in prispevku načrtov prenove stavb k nacionalnim ciljem in ciljem Unije pa bi bilo treba poročati v sklopu poročanja na vsaki dve leti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999. Glede na nujnost pospešitve prenove na podlagi trdnih nacionalnih načrtov bi bilo treba čim prej določiti datum za predložitev prvega nacionalnega načrta prenove stavb.

(32)  Postopna celovita prenova je lahko rešitev, ko gre za visoke vnaprejšnje stroške, in v izogib nevšečnostim za prebivalce, ki se lahko pojavijo pri prenovi v enem koraku, ukrepi prenove pa so lahko tudi manj moteči in stroškovno učinkovitejši. Vendar je treba tako postopno celovito prenovo skrbno načrtovati, da se prepreči, da bi en korak prenove preprečil potrebne nadaljnje korake. Celovita prenova v enem koraku je lahko bolj stroškovno učinkovita možnost z najmanjšim ogljičnim proračunom za doseganje popolnoma razogljičenega in brezemisijskega stavbnega fonda Unije. Celovite prenove v enem koraku in postopne celovite prenove so ustrezne možnosti za celovito prenovo, saj je treba pri določanju najustreznejših rešitev za razogljičenje upoštevati različne dejavnike, kot so stroškovna učinkovitost, posledični ogljični proračun, uporaba stavb, čas prenove, obstoječe stanje stavbe, obseg prenove in oskrba stavbe s primarno energijo. V izkazih o prenovi stavb je določen jasen časovni načrt za postopno celovito prenovo, ki lastnikom in vlagateljem pomaga pri načrtovanju najboljšega časovnega okvira in obsega ukrepanja. Zato bi se morali izkazi o prenovi stavb spodbujati in biti kot prostovoljno orodje na voljo lastnikom stavb v vseh državah članicah. Države članice bi morale zagotoviti, da načrti za prenovo ne ustvarjajo nesorazmernih bremen za udeležene strani in da jih spremlja ustrezna finančna podpora za ranljiva gospodinjstva, zlasti kadar je stanovanje njihova edina stanovanjska nepremičnina.

(32a)   Dolgoročne pogodbe so pomemben instrument za spodbujanje postopne prenove. Države članice bi morale uvesti mehanizme, ki bi omogočali sklepanje dolgoročnih pogodb v različnih fazah postopne prenove. Ko bodo v različnih fazah prenove na voljo nove in učinkovitejše spodbude, bi bilo treba dostop do njih zagotoviti tako, da se upravičencem omogoči prehod na nove spodbude.

(33)  Pojem celovite prenove v zakonodaji Unije še ni opredeljen. Da bi dosegli dolgoročno vizijo za stavbe, bi bilo treba celovito prenovo opredeliti kot prenovo, s katero se stavbe preoblikujejo v brezemisijske stavbe; v prvi fazi kot prenovo, s katero se stavbe preoblikujejo v skoraj ničenergijske stavbe. Ta opredelitev je namenjena povečanju energijske učinkovitosti stavb. Celovita prenova za namene energijske učinkovitosti je odlična priložnost za obravnavo drugih vidikov, kot so kakovost okolja v zaprtih prostorih, življenjski pogoji ranljivih gospodinjstev, zadostnost in krožnost, povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam, izboljšanje okoljskih in zdravstvenih standardov, odpornosti proti tveganjem nesreč, vključno s potresno odpornostjo, požarna in električna varnost, odstranjevanje nevarnih snovi, vključno z azbestom, dostopnost za invalide in povečanje ponorov ogljika, na primer z ozelenjenimi površinami.

(33a)  Standard celovite prenove, če ga spremljajo ustrezna podpora in informacije, vključno s tehnično pomočjo in usposabljanjem, je lahko način za večje zmanjšanje emisij. Lokalni odločevalci imajo podporno vlogo pri oblikovanju trga energetske prenove z lokalnimi predpisi, pri postopnem opuščanju neučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja, vodenju postopkov javnega naročanja in razvoju javno-zasebnih partnerstev. Prenove je treba izvesti v skladu z visokimi standardi, da se učinkovito zmanjšajo emisije in preprečijo vrzeli v učinkovitosti, ki lahko srednjeročno otežijo doseganje ciljev.

(34)   Da bi spodbujale celovito in postopno celovito prenovo stavb, ki je eden od ciljev strategije za val prenove, bi morale države članice najvišjo raven finančne in upravne podpore nameniti za celovito prenovo energijsko najmanj učinkovitih stavb z enim bivališčem.

(35)   Države članice bi morale podpirati izboljšave energijske učinkovitosti obstoječih stavb, ki prispevajo k doseganju zdravega okolja v zaprtih prostorih, med drugim tudi z zdravimi in cenovno dostopnimi bivalnimi prostori, odstranjevanjem azbesta in drugih škodljivih snovi, preprečevanju nezakonitega odstranjevanja škodljivih snovi ter k olajšanju skladnosti z veljavnimi zakonodajnimi akti, kot sta direktivi 2009/148/ES(21) in (EU) 2016/2284(22) Evropskega parlamenta in Sveta.

(35a)   Celoviti pristopi k lokalnemu načrtovanju na ravni četrti ali sosesk omogočajo splošne koncepte pri prenovi stavb, ki so prostorsko povezane, kot so stanovanjski bloki. Takšni pristopi k prenovi ponujajo več rešitev v večjem obsegu. Pri celostnih načrtih prenove se lahko sprejme celovitejši pristop, s katerim se obravnava širši ekosistem skupnosti, kot so prometne potrebe in ustrezni trajnostni viri energije, vključno z obnovljivimi viri energije na kraju samem in v bližini ali daljinsko ogrevanje in hlajenje. Takšni načrti omogočajo večjo stroškovno učinkovitost potrebnih del, krepijo povezave med načini prevoza in upoštevajo obstoječo infrastrukturo za optimizacijo sistema ter ohranjanje kulturne dediščine. Zato bi morala ta direktiva spodbujati širšo uporabo celovitih in participativnih pristopov na ravni četrti, ki omogočajo sinergije in potencialne prihranke energije, ki bi sicer ostali neizkoriščeni, če bi se osredotočali izključno na posamezne stavbe. Celoviti načrti prenove lahko prinesejo tudi koristi, kot so izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje emisij iz mestnih četrti in obsežno zmanjšanje energijske revščine. Lokalni organi bi morali v skladu z lokalnimi potrebami vzpostaviti okrožja.

(35b)  Da bi države članice v skladu s pobudo novi evropski Bauhaus, zlasti njenim ciljem na področju trajnostnosti, podprle množičnost in ponovljivost uspešnih projektov prenove stavb, bi morale vzpostaviti nacionalne industrijske politike za obsežno proizvodnjo lokalno prilagodljivih montažnih gradbenih elementov za prenovo stavb, ki zagotavljajo različne funkcije, vključno z estetiko, izolacijo in proizvodnjo energije ter zeleno infrastrukturo. Spodbujati bi morale tudi biotsko raznovrstnost, upravljanje voda, dostopnost in mobilnost.

(35c)  Države članice bi morale razviti nacionalne ureditve za električne inšpekcijske preglede, da bodo električne napeljave varne in pripravljene na nove načine uporabe za doseganje brezemisijskih stavb, saj elektrika povzroči velik delež požarov v gospodinjstvu in naključnih požarov v gospodinjstvu.

(35d)   Upoštevanje povezave med vodo in energijo je zlasti pomembno za obravnavanje medsebojno odvisne porabe energije in vode ter vse večjega pritiska na oba vira. Učinkovito upravljanje in ponovna uporaba vode lahko bistveno prispevata k prihranku energije in zagotovita tako podnebne kot tudi ekonomske in socialne koristi.

(36)  Pričakuje se, da bodo imela električna vozila ključno vlogo pri razogljičenju in učinkovitosti elektroenergetskega sistema, in sicer z zagotavljanjem storitev prožnosti, izravnave in shranjevanja, zlasti z razvojem pametnega polnjenja in združevanjem. Ta potencial električnih vozil za vključitev v elektroenergetski sistem ter prispevanje k učinkovitosti sistema in nadaljnji uporabi električne energije iz obnovljivih virov bi bilo treba v celoti izkoristiti, tudi z namestitvijo javne infrastrukture za polnjenje na parkirnih mestih. Zlasti je pomembno polnjenje v stavbah, saj so električna vozila tam redno in dolgo parkirana. Počasno pametno in dvosmerno polnjenje je gospodarno, z namestitvijo polnilnih mest na zasebnih površinah pa se lahko omogoči shranjevanje energije v zadevni stavbi. V kombinaciji s podatki, ki jih zagotavljajo pametni števci, in podatki, ki jih generirajo vozila, bi lahko infrastruktura za polnjenje električnih vozil zagotovila tudi prožnostne rešitve ter v splošnem povezovanje storitev pametnega in dvosmernega polnjenja in storitev vključevanja v sistem. Električna vozila, ki omogočajo dvosmerno polnjenje, povečujejo zmogljivost stavb in elektroenergetskega sistema za uravnoteženje ponudbe električne energije in povpraševanja po njej zlasti ob konicah in z nižjimi stroški ter uporabnikom omogočajo dejavno zagotavljanje takšnih storitev za ustrezno plačilo.

(37)  Ob upoštevanju tudi vse večjega deleža električne energije iz obnovljivih virov pa električna vozila sproščajo manj emisij toplogrednih plinov. Električna vozila so pomemben element prehoda na čisto energijo, ki temelji na ukrepih za energijsko učinkovitost, alternativnih gorivih, energiji iz obnovljivih virov in inovativnih rešitvah za upravljanje energijske prilagodljivosti. Gradbeni predpisi lahko postanejo učinkovito sredstvo za uvedbo ciljno usmerjenih zahtev v podporo nameščanju infrastrukture za polnjenje električnih vozil na parkiriščih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Države članice bi morale odpraviti ovire, kot so ozka grla pri priključitvi na omrežje in zmogljivosti omrežja, razdeljene spodbude in upravni zapleti, s katerimi se soočajo posamezni lastniki, kadar želijo na svojem parkirnem mestu namestiti polnilno mesto.

(38)  Vnaprejšnje polaganje kablov omogoča prave pogoje za hitro namestitev polnilnih mest, če in kjer so potrebna. Z infrastrukturo, pripravljeno za uporabo, se bodo zmanjšali stroški namestitve polnilnih mest za posamezne lastnike in zagotovilo, da imajo lastniki električnih vozil dostop do polnilnih mest. Z določitvijo zahtev glede elektromobilnosti na ravni Unije za vnaprejšnje opremljanje parkirnih mest in namestitev polnilnih mest je mogoče učinkovito spodbujati uporabo električnih vozil v bližnji prihodnosti, obenem pa se v srednje- in dolgoročnem obdobju omogoča nadaljnji razvoj z nižjimi stroški. ▌Države članice bi morale zagotoviti dostopnost polnilnih mest za invalide.

(39)  Pametno in dvosmerno polnjenje omogoča povezovanje energetskega sistema stavb. Polnilna mesta, kjer električna vozila običajno parkirajo dalj časa, na primer kjer ljudje parkirajo zaradi bivanja ali zaposlitve, so zelo pomembna za povezovanje energetskega sistema, zato je treba zagotoviti funkcionalnost pametnega polnjenja. Ker dvosmerno polnjenje prispeva k nadaljnjemu prodoru električne energije iz obnovljivih virov prek voznega parka električnih vozil v promet in elektroenergetski sistem na splošno ter je bistveno za zmanjševanje porabe ob konicah, s čimer se zmanjša potreba po oskrbi z električno energijo ob konicah in s tem skupni stroški sistema, bi morala biti na voljo tudi taka funkcionalnost, saj lastnikom električnih vozil omogoča, da dajo te funkcije za ustrezno plačilo na voljo za dejavno vlogo v energetskem sistemu v skladu s svojo pravico do proizvodnje, souporabe, shranjevanja ali prodaje energije lastne proizvodnje.

(40)  Spodbujanje zelene mobilnosti je ključni del evropskega zelenega dogovora, stavbe pa imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju potrebne infrastrukture, ne le za polnjenje električnih vozil, temveč tudi za kolesa. Prehod na aktivno mobilnost, kot je kolesarjenje, lahko znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov iz prometa. Ker se je povečala prodaja koles s pomožno električno energijo in drugih tipov vozil kategorije L ter da se olajša poznejšo namestitev polnilnih mest, bi bilo treba zahtevati predhodno polaganje kablov za ta vozila v novih stanovanjskih stavbah, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, pa bi bilo treba predhodno polaganje kablov ali napeljavo vodov zahtevati v stanovanjskih stavbah, ki so v postopku večje prenove. Kot je določeno v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030, bo povečanje modalnega deleža čistega in učinkovitega zasebnega in javnega prevoza, kot je kolesarjenje, znatno zmanjšalo onesnaževanje zaradi prometa ter prineslo velike koristi posameznim državljanom in skupnostim. Pomanjkanje parkirnih mest za kolesa v stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah je velika ovira za uporabo koles. Z zahtevami Unije in nacionalnimi gradbenimi predpisi se lahko učinkovito podpira prehod na čistejšo mobilnost, tako da se določijo zahteve za najmanjše število parkirnih mest za kolesa, izgradnja parkirnih mest za kolesa in povezane infrastrukture na območjih, kjer se kolesa manj uporabljajo, pa lahko prispeva k njihovi večji uporabi. Zahteva po zagotovitvi parkirnih mest za kolesa ne bi smela biti odvisna od razpoložljivosti in ponudbe parkirnih mest za avtomobile, ki v določenih okoliščinah morda ne bodo na voljo, ali nujno povezana z njima. V gradbenih predpisih bi bilo treba tudi nadomestiti zahteve glede najmanjšega števila parkirnih mest za avtomobile z zahtevami glede največjega števila parkirnih mest za avtomobile, zlasti na območjih z dobrim javnim prevozom in možnostmi aktivne mobilnosti. Države članice bi morale podpirati lokalne organe pri oblikovanju in izvajanju načrtov trajnostne mobilnosti v mestih s posebnim poudarkom na povezovanju stanovanjskih politik s trajnostno mobilnostjo in urbanističnim načrtovanjem, da se zagotovi in prednostno obravnava dostopnost vseh novo razvitih večjih mestnih območij z aktivno mobilnostjo in javnim prometom.

(40a)  Tehnična podpora bo nujna tudi za krepitev zmogljivosti lokalnih organov, in sicer z usposabljanji in delavnicami, na primer za pripravo javnih naročil, v okviru katerih se upoštevajo podatki iz celotnega življenjskega cikla, in za izvajanje spremljanja ogljika v celotni življenjski dobi.

(40b)  Države članice bi morale pri izvajanju zahtev glede elektromobilnosti iz te direktive zlasti upoštevati gospodarski položaj ranljivih gospodinjstev ter ranljivih mikropodjetij in malih podjetij ter imeti možnost, da ustrezno prilagodijo namestitev ustrezne infrastrukture.

(41)  Načrte enotnega digitalnega trga in energetske unije bi bilo treba uskladiti in bi morali služiti skupnim ciljem. Digitalizacija energetskega sistema hitro spreminja področje energetike, od vključevanja obnovljivih virov energije do pametnih omrežij in stavb, pripravljenih na pametne sisteme. Da bi digitalizirali stavbni sektor, so cilji povezljivosti Unije in njene ambicije za postavitev visokozmogljivih komunikacijskih omrežij pomembni za pametne domove in dobro povezane skupnosti. Da bi se čim bolj povečala uporaba pametnih sistemov in digitalnih rešitev v grajenem okolju bi bilo treba zagotoviti ciljno usmerjene spodbude. To ponuja nove priložnosti za prihranke energije, saj se odjemalcem zagotavljajo točnejše informacije o njihovih vzorcih porabe, operaterju sistema pa omogoča učinkovitejše upravljanje omrežja.

(42)  Za spodbujanje konkurenčnega in inovativnega trga za storitve pametnih stavb, ki prispeva k učinkoviti rabi energije in vključevanju energije iz obnovljivih virov v stavbe, ter podpiranje naložb v prenovo bi morale države članice zainteresiranim stranem zagotoviti neposreden dostop do podatkov stavbnih sistemov. Države članice v izogib pretiranim upravnim stroškom za tretje osebe olajšajo popolno interoperabilnost storitev in izmenjave podatkov v Uniji.

(43)  Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi bilo treba uporabljati za merjenje zmogljivosti stavb za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter elektronskih sistemov, s katerimi bi se obratovanje stavb prilagodilo potrebam stanovalcev in omrežju ter izboljšala energijska in celotna učinkovitost stavb. Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral povečati ozaveščenost lastnikov stavb in stanovalcev o vrednosti avtomatizacije stavbe in elektronskega spremljanja tehničnih stavbnih sistemov, pri stanovalcih pa vzbuditi zaupanje glede dejanskih prihrankov, ki se dosežejo s temi novimi izboljšanimi funkcionalnostmi. Indikator pripravljenosti na pametne sisteme je zlasti koristen za velike stavbe z velikimi potrebami po energiji. Za druge stavbe bi morala biti shema za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme za države članice neobvezna.

(44)  Dostop do zadostnih nepovratnih sredstev in financiranja in zmanjšanje števila ljudi, ki živijo v energijski revščini, sta ključnega pomena za doseganje ciljev glede energijske učinkovitosti za leti 2030 in 2050. Vzpostavljeni oziroma prilagojeni so bili finančni instrumenti Unije in drugi ukrepi, da bi se podprla energijska učinkovitost stavb in odpravila energijska revščina. Najnovejše pobude za povečanje razpoložljivosti financiranja na ravni Unije med drugim vključujejo vodilno komponento „Prenoviti“ iz mehanizma za okrevanje in odpornost ▌ ter Socialni sklad za podnebje in načrt REPowerEU. Več drugih ključnih programov EU lahko podpira energijsko prenovo v sklopu večletnega finančnega okvira 2021–2027, vključno s skladi kohezijske politike in skladom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta(23). Unija prek okvirnih programov za raziskave in inovacije vlaga v nepovratna sredstva ali posojila za spodbujanje najboljše tehnologije in izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, tudi prek partnerstev z industrijo in državami članicami, kot sta evropsko partnerstvo za prehod na čisto energijo in evropsko partnerstvo za trajnostno grajeno okolje (Built4People). Komisija bi morala v skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 vzpostaviti sektorska partnerstva za energetski prehod v gradbeništvu, in sicer tako, da bi povezala najpomembnejše deležnike.

(45)  Finančne instrumente Unije bi bilo treba uporabiti za praktično izvajanje ciljev te direktive, ne pa da bi s tem nadomestili nacionalne ukrepe. Zaradi obsega potrebne prenove bi jih bilo treba uporabiti predvsem za zagotovitev ustreznih in inovativnih načinov financiranja, da bi se pospešile naložbe v energijsko učinkovitost stavb. Imeli bi lahko pomembno vlogo pri razvoju nacionalnih, regionalnih in lokalnih skladov, instrumentov ali mehanizmov za energijsko učinkovitost, ki nudijo take možnosti financiranja zasebnim lastnikom nepremičnin, malim in srednjim podjetjem ter podjetjem za storitve v zvezi z energijsko učinkovitostjo.

(46)   Finančni mehanizmi, nepovratna sredstva in subvencije, spodbude in mobilizacija finančnih institucij za energijske prenove stavb, prilagojene potrebam različnih lastnikov in najemnikov, bi morali biti v središču nacionalnih načrtov prenove stavb, države članice pa bi jih morale dejavno spodbujati. Taki ukrepi bi morali spodbujati hipotekarne kredite s socialnimi zaščitnimi ukrepi za energijsko učinkovitost za certificirano energijsko učinkovito prenovo stavb in naložbe javnih organov v energijsko učinkovit stavbni fond, na primer z javno-zasebnimi partnerstvi ali pogodbami za zagotavljanje prihranka energije, ali zmanjšanje zaznanega tveganja naložb. Finančne sheme bi morale zagotavljati znatno premijo za celovite prenove, zlasti najmanj energijsko učinkovitih stavb, da bi postale finančno privlačne, in biti zasnovane tako, da bi bile dostopne skupinam, ki imajo težave pri pridobivanju rednega financiranja.

(46a)  Države članice bi morale finančnim institucijam zagotoviti jamstva, da bi spodbujale ciljno usmerjene finančne produkte, nepovratna sredstva in subvencije za večjo energijsko učinkovitost stavb, v katerih se nahajajo ranljiva gospodinjstva, za lastnike najmanj učinkovitih večstanovanjskih stavb in stavb na podeželju ter druge skupine, ki težko pridobijo finančna sredstva ali tradicionalen hipotekarni kredit. Poskrbeti bi morale, da bodo te skupine upravičene do stroškovno nevtralnih shem prenove, na primer v celoti subvencioniranih shem prenove, ali do kombinacij nepovratnih sredstev, pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in shem financiranja prek računov. Treba je zagotoviti poseben instrument za prenovo (v nadaljnjem besedilu: posojilo EU za prenovo) na ravni Unije, ki bi lastnikom stanovanj omogočil pridobitev dolgoročnih posojil Unije za celovito prenovo.

(46b)  Financiranje ima ključno vlogo pri doseganju energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030. Za zmanjšanje naložbene vrzeli, izboljšanje financiranja in povečanje energijske učinkovitosti ter uvajanje obnovljivih virov energije v stavbah je potrebna stroškovno učinkovitejša uporaba obstoječih možnosti financiranja ter razvoj in uvedba inovativnih mehanizmov financiranja za podporo naložbam v prenovo stavb in pomoč lastnikom stanovanj v okviru nacionalnih pobud. Finančni mehanizmi, spodbude in mobilizacija zasebnih naložb od finančnih institucij za prenove za izboljšanje energijske učinkovitosti bi morali biti v središču nacionalnih načrtov prenove stavb. Finančne institucije bi morale povečati razširjanje informacij o svojih finančnih produktih, da bi lastnike, najemnike in uporabnike stavb obveščale o finančnih storitvah za izboljšanje energetske učinkovitosti. Finančne institucije, vključno s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na finančnem trgu, ki vlagajo v nepremičninske produkte, ter regulativni organi bi morali imeti dostop do informacij o energetski učinkovitosti stavb. Za take institucije bi morali veljati standardi hipotekarnega portfelja.

(46c)  Zeleni hipotekarni krediti in zelena posojila prebivalstvu lahko bistveno prispevajo k preoblikovanju gospodarstva in zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. Države članice bi morale prilagoditi ustrezno zakonodajo ter oblikovati podporne ukrepe, da bi pospešile uvajanje zelenih hipotekarnih kreditov in zelenih posojil prebivalstvu ter sistematično zbiranje podatkov.

(46d)  Države članice bi morale prednostno dodeliti del sredstev Evropskega socialnega sklada za tehnično usposabljanje delavcev na področju energijske učinkovitosti v gradbenem sektorju in sektorju prenove. Države članice bi morale vzpostaviti register svojih delavcev v vrednostni verigi gradbeništva z natančno navedbo razpoložljivih znanj in usposobljenih delavcev na trgu. Ti registri bi morali biti javno dostopni in se redno posodabljati.

(46e)   Srednjeročne koristi sheme „plačaj glede na prihranek“ po odplačilu posojila pomenijo neto korist za lastnike gospodinjstev v smislu letnih prihrankov stroškov energije in povečane vrednosti nepremičnine.

(47)   Financiranje samo ne bo dovolj za pokritje potreb po prenovi. ▌Za zagotovitev pravega omogočitvenega okvira in odpravo ovir za prenovo je nepogrešljivo vzpostaviti dostopna in pregledna svetovalna orodja in instrumente pomoči, kot so neodvisne točke „vse na enem mestu“, ki ponujajo brezplačne celostne storitve energijske prenove ali posrednike in nasvete, ter izvajati druge ukrepe in spodbude, denimo tiste iz pobude Komisije o pametnem financiranju pametnih stavb. Priznati bi bilo treba osrednji pomen lokalnih akterjev, kot so občinski organi, agencije za energijo ter skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in energetske skupnosti državljanov, za izpolnjevanje nacionalnih potreb po prenovi. Drugi ukrepi sodelovanja, kot so javno-zasebna partnerstva, imajo pomembno vlogo, zato bi jih morale države članice dejavno spodbujati in podpirati. Države članice bi morale poleg zagotavljanja finančne in tehnične podpore v nacionalnih načrtih za prenovo stavb sprejeti pristope k prenovi stavb ter k ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov na ravni sosesk in četrti ter jih dejavno spodbujati. Finančno in tehnično podporo bi bilo treba zagotoviti tudi lokalnim pobudam, kot so programi prenove pod vodstvom državljanov na ravni sosesk ali občin, saj se na podlagi takšnih pobud povečuje vključenost državljanov v energetski prehod, ohranjajo lokalni družbeni vzorci, ustvarja učinek ekonomije obsega ter razvijajo rešitve, ki so prilagojene lokalnim razmeram in potrebam.

(47a)   Dostop do zaupanja vrednega svetovanja in informacij povečuje zaupanje in pomaga pri procesu izboljševanja energijske učinkovitosti v že obstoječih stavbah, zlasti med državljani. V zvezi s tem bi lahko imele točke „vse na enem mestu“ pomembno vlogo pri povezovanju potencialnih projektov z akterji na trgu, vključno z državljani, javnimi organi in razvijalci projektov, zlasti pri projektih manjšega obsega in smernicah o postopkih za izdajo dovoljenja, spodbujanju dostopa do financiranja za prenovo stavb ter pri razširjanju informacij o pogojih. Tudi lokalne točke „vse na enem mestu“ bi lahko pomagale pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja. Lastnikom in upraviteljem stavb so lahko v pomoč pri projektih prenove, v pomoč pa so lahko tudi pri vključevanju posameznih projektov v širšo strategijo mest. Prispevajo lahko tudi k temu, da se prednostno obravnavajo energijsko najmanj učinkovite stavbe, saj določajo časovne okvire in zagotavljajo ciljno usmerjeno podporo za različne dele stavbnega fonda glede na leta gradnje. Točke „vse na enem mestu“ so pomembne tudi za spodbujanje državljanov k temu, da začnejo projekte prenove, in sicer tako da jim zagotavljajo storitve svetovanja in preučevanja možnosti, pomagajo pri iskanju izvajalcev in pri krmarjenju po javnih razpisih in ponudbah ter jim nudijo podporo med prenovo. Za vzpostavitev in razvoj točk „vse na enem mestu“ ter mobilizacijo pravega strokovnega znanja je potrebna večja tehnična pomoč.

(48)   Energijsko neučinkovite stavbe so pogosto povezane z energijsko revščino in socialnimi težavami. Ranljiva gospodinjstva so še posebej izpostavljena naraščajočim cenam energije, saj večji delež svojega proračuna porabijo za energente. Z zniževanjem previsokih računov za energijo lahko prenova stavb pomaga ljudem iz energijske revščine in jo tudi prepreči. Hkrati prenova stavb ni brezplačna in bistveno je poskrbeti za to, da so socialni učinki stroškov prenove stavb, zlasti na ranljiva gospodinjstva, omejeni. V valu prenove ne bi smel biti nihče prezrt in bi ga bilo treba izkoristiti kot priložnost za izboljšanje položaja ranljivih gospodinjstev in ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih, zagotoviti pa bi bilo treba tudi pravičen prehod na podnebno nevtralnost. Zato bi morale biti finančne spodbude in drugi ukrepi politike prednostno usmerjeni v ranljiva gospodinjstva ▌ in ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih, države članice pa bi morale v svojih nacionalnih načrtih prenove stavb določiti ukrepe za preprečevanje izselitev zaradi prenove, kot so ukrepi regulacije najemnin in najvišje dovoljene najemnine. Predlog Komisije za priporočilo Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost določa skupni okvir in skupno razumevanje celovitih politik in naložb, potrebnih za zagotovitev pravičnega prehoda.

(48a)  Energijska revščina po vsej Uniji nesorazmerno prizadene ženske, zato bi morale države članice nameniti potrebno podporo za zmanjšanje energijske revščine med ženskami. Države članice bi si morale bolj prizadevati, da bi v svojih nacionalnih načrtih za prenovo stavb zbirale podatke, razčlenjene po spolu, da bi lahko sprejemale bolj ciljno usmerjene politike in ukrepe.

(49)  Da bi morebitnim kupcem ali najemnikom omogočili, da že v zgodnji fazi upoštevajo energijsko učinkovitost stavb, bi morale imeti stavbe ali stavbne enote, ki so naprodaj ali se oddajajo v najem, energijsko izkaznico, razred energijske učinkovitosti in indikator pa bi morala biti navedena v vseh oglasih. Morebitni kupec ali najemnik stavbe ali stavbne enote bi moral v energijski izkaznici stavbe dobiti pravilne informacije o energijski učinkovitosti stavbe ter praktične nasvete za izboljšanje te učinkovitosti. Energijska izkaznica bi morala poleg tega vsebovati informacije o porabi primarne in končne energije stavbe, o njenih potrebah po energiji, o njeni proizvodnji energije iz obnovljivih virov in njenih emisijah toplogrednih plinov ter o kakovosti okolja v njenih zaprtih prostorih, pa tudi priporočila za izboljšanje energijske učinkovitosti in potenciala za globalno segrevanje v življenjskem ciklu.

(49a)   Pri preučevanju podpornih politik za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivim gospodinjstvom, zlasti tistim, katerih varnost posesti bi lahko bila ogrožena, oziroma tistim, ki se soočajo z visokimi stroški energije in ki nimajo sredstev za prenovo stavbe, ki jo uporabljajo. Države članice bi morale zagotoviti zaščitne ukrepe na nacionalni ravni, kot so mehanizmi socialne podpore.

(49b)   Energetski prehod je priložnost za izboljšanje dostopa do stanovanj boljše kakovosti, pod pogojem, da so stroški prenove čim bolj uravnoteženi s prihranki energije in je zagotovljena varnost najema. Prav tako lahko pomaga pri reševanju gospodinjstev iz energijske in mobilnostne revščine, če se subvencije in javna sredstva dajo na voljo osebam z omejenim dostopom do posojil po tržnih cenah. Poleg tega so za javna stanovanja in najemniške stavbe nujno potrebni participativni modeli, da se najemnikom omogoči sodelovanje s stanovanjskimi podjetji, najemodajalci in združenji lastnikov glede obsega in stroškov prenove. To lahko pomaga uravnotežiti stroške in povečati varnost najema. Da bi participativne modele v večji meri uporabljali in da bi bili medsektorski pristop na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bolj usklajen, bi bilo treba ustvariti priložnosti za krepitev zmogljivosti lokalnih ponudnikov stanovanj.

(50)  Spremljanje stavbnega fonda olajšujejo razpoložljivi podatki, zbrani z digitalnimi orodji, s čimer se zmanjšajo upravni stroški. Zato bi bilo treba vzpostaviti nacionalne podatkovne zbirke o energijski učinkovitosti stavb, informacije v njih pa bi bilo treba posredovati opazovalnici EU za stavbni fond.

(51)  Stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost, bi morale biti vzgled s tem, da kažejo upoštevanje okoljskega in energetskega vidika, zato bi bilo treba za te stavbe zahtevati redno energijsko certificiranje. Razširjanje informacij o energijski učinkovitosti v javnosti bi bilo treba izboljšati z jasno vidnim prikazom teh energijskih izkaznic, zlasti za stavbe določene velikosti, ki uporabljajo javni organi ali v katerih se pogosto zadržuje javnost, kot so mestne hiše, šole, trgovine, nakupovalni centri, supermarketi, restavracije, gledališča, banke in hoteli.

(51a)   Komisija bi morala določiti tehnične smernice za prenovo stavb, ki so del zgodovinske dediščine, in zgodovinskih jeder ter s tem poskrbeti, da bodo ekološki cilji izpolnjeni ob hkratnem varstvu kulturne dediščine. Pri pripravi nacionalnih načrtov prenove je treba zagotoviti strukturirano in stalno posvetovanje s predstavniškimi organizacijami subjektov, ki delujejo v gradbenem sektorju, tudi v zvezi z zgodovinskimi stavbami.

(51b)  Obstoječe izjeme za stavbe, ki so del dediščine, in začasne stavbe bi bilo treba ohraniti za spomeniško zaščitene stavbe in stavbe, ki so del dediščine, hkrati pa bi bilo treba razvijati in preizkušati nove inovativne rešitve. Izjemo bi bilo treba določiti tudi za stavbe, ki so del dediščine in so v postopku za pridobitev naziva uradno zaščitene stavbe, in druge stavbe, ki zahtevajo ustrezno varstvo kot del določenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, če se je ta postopek začel pred začetkom veljavnosti te direktive. Tehnična pomoč je bistvenega pomena za spodbujanje prenove javnih stavb, vključno s finančno podporo za reprodukcijo in nadgradnjo pilotnih in predstavitvenih projektov, na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru programa Obzorje 2020 za financiranje pametnih mest. Države članice bi morale pregledati svoje sedanje nacionalne postopke za uvrstitev stavb med stavbe, ki so del dediščine, in zgodovinske stavbe, da jim bodo lahko ta status pravočasno podelile pred datumom prenosa te direktive.

(52)  V zadnjih letih smo v evropskih državah priča porastu števila klimatskih sistemov. To povzroča znatne težave v času največje obremenitve, kar povečuje stroške za električno energijo in moti energijsko bilanco. Prednost bi morale imeti strategije, s katerimi se izboljšuje toplotna učinkovitost stavb v poletnem obdobju. Zato bi se bilo treba osredotočiti na ukrepe za preprečevanje pregrevanja, kot so senčenje in zadostna toplotna zmogljivost v konstrukciji stavbe, ter nadaljnji razvoj in uporabo pasivnih tehnik hlajenja, predvsem takih, ki izboljšujejo pogoje okolja v zaprtih prostorih in mikroklimo okoli stavb.

(53)  Redno vzdrževanje in pregledovanje ogrevalnih sistemov, električnih napeljav, požarnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov s strani usposobljenega osebja skladno s tehničnimi specifikacijami prispeva k ohranjanju njihove pravilne nastavitve in na ta način zagotavlja optimalno delovanje z okoljskega, varnostnega in energijskega vidika. Celotni ogrevalni sistem, električne napeljave, prezračevalni in klimatski sistem bi bilo treba med njihovim celotnim življenjskim ciklom in zlasti pred zamenjavo ali nadgradnjo neodvisno ocenjevati v rednih časovnih presledkih. Da bi lastnikom in najemnikom stavb zmanjšale upravno breme, bi si morale države članice prizadevati za čim boljšo povezavo med pregledi in certificiranjem.

(54)  Skupen pristop k pripravi energijskih izkaznic stavb, izkazom o prenovi stavb, indikatorjem pripravljenosti na pametne sisteme in pregledovanju ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov ter električnih napeljav, ki jih izvajajo usposobljeni ali potrjeni strokovnjaki, katerih neodvisnost je treba zagotoviti na podlagi objektivnih kriterijev, prispeva k enakim pogojem v zvezi s prizadevanji držav članic glede varčevanja z energijo v stavbah in bo morebitnim lastnikom ali uporabnikom omogočil preglednost glede energijske učinkovitosti na nepremičninskem trgu Unije. Da bi zagotovili kakovost energijskih izkaznic, izkazov o prenovi stavb, indikatorjev pripravljenosti na pametne sisteme ter pregleda toplotnih značilnosti ogrevalnih in klimatskih ter krmilnih sistemov stavb po vsej Uniji, bi moral biti v vsaki državi članici vzpostavljen neodvisen nadzorni mehanizem.

(55)  Ker so lokalne in regionalne oblasti ključne za uspešno izvajanje te direktive, bi se bilo treba z njimi, če in kadar je to potrebno v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, posvetovati glede vprašanj načrtovanja, razvoja programov za informiranje in usposabljanje ter programov ozaveščanja ter glede izvajanja te direktive na nacionalni ali regionalni ravni, ter jih v to vključiti. S takimi posvetovanji se lahko tudi spodbudi priprava ustreznih navodil, v skladu s katerimi izvajajo lokalni načrtovalci in gradbeni inšpektorji potrebne naloge. Države članice bi morale arhitektom in načrtovalcem tudi omogočiti, da lahko pri načrtovanju, zasnovi, gradnji in prenovi industrijskih ali stanovanjih površin, tudi z uporabo tehnologij za tridimenzionalno modeliranje in simulacije, ustrezno preučijo najboljšo kombinacijo med izboljšavami na področju energijske učinkovitosti, uporabo energije iz obnovljivih virov in uporabo daljinskega ogrevanja in hlajenja, ter jih k temu spodbujati. Poleg tega bi morali biti drugi socialno-ekonomski partnerji, vključno s sindikati in stanovanjskimi zadrugami, lastniki stavb in zemljišč ter predstavniki gradbenega sektorja, subjekti, ki delajo z ranljivimi gospodinjstvi in brezdomci, ter drugi partnerji civilne družbe, kot so organizacije najemnikov in potrošnikov, vključeni v javno posvetovanje o nacionalnih načrtih prenove stavb, pri čemer bi moral dialog potekati na več ravneh.

(56)  Inštalaterji in gradbeniki so ključni za uspešno izvajanje te direktive. Zato bi moralo zadostno število inštalaterjev in gradbenikov z usposabljanjem in prek drugih ukrepov pridobiti ustrezno strokovno znanje za nameščanje in vgradnjo energijsko učinkovite tehnologije in tehnologije za energijo iz obnovljivih virov.

(57)  Da bi se uresničil cilj izboljšanja energijske učinkovitosti stavb, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 PDEU prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov, da bi določene dele splošnega okvira iz Priloge I do 31. decembra 2026 prilagodili tehničnemu napredku, kar zadeva podrobnosti, povezane z določitvijo metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, prilagoditev pragov za brezemisijske stavbe in izračun metodologije za potencial za globalno segrevanje v življenjskem ciklu, minimalne standarde kakovosti okolja v zaprtih prostorih, ustanovitev skupnega evropskega okvira za izkaze o prenovi stavb in shemo Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(24). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(58)   Da bi zagotovila učinkovito izvajanje določb iz te direktive, Komisija podpira države članice z različnimi orodji, kot je instrument za tehnično podporo(25), ki zagotavlja prilagojeno tehnično strokovno znanje za pripravo in izvajanje reform, vključno s tistimi za povečanje letne stopnje energijske prenove stanovanjskih in nestanovanjskih stavb do leta 2030 ter spodbujanje celovite energijske prenove. Tehnična podpora se na primer nanaša na krepitev upravne zmogljivosti, podporo razvoju in izvajanju politik ter izmenjavo ustreznih dobrih praks.

(59)  Ker države članice ciljev te direktive, to je večje energijske učinkovitosti stavb in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz stavb, zaradi zapletenosti stavbnega sektorja in nezmožnosti nacionalnih stanovanjskih trgov, da se ustrezno spopadejo z izzivi energijske učinkovitosti, same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(60)  Pravna podlaga te pobude je člen 194(2) PDEU, ki Unijo pooblašča, da določi ukrepe, potrebne za doseganje ciljev Unije v zvezi z energetsko politiko. Predlog prispeva k ciljem energetske politike Unije iz člena 194(1) PDEU, zlasti k izboljšanju energijske učinkovitosti stavb in zmanjšanju njihovih emisij toplogrednih plinov, kar prispeva k ohranjanju in izboljšanju okolja.

(61)  V skladu s točko 44 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, bi morale države članice za lastne potrebe in v interesu Unije pripraviti tabele, ki kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter te tabele objaviti. V skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je predložitev takih dokumentov upravičena, zlasti po sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Belgiji (zadeva C-543/17).

(62)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi s prejšnjo direktivo spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz prejšnje direktive.

(63)  Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in datumi začetka uporabe direktiv iz Priloge VIII, del B ‒

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

1.  Ta direktiva spodbuja energijsko učinkovitost stavb in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz stavb v Uniji, da bi do leta 2050 dosegli brezemisijski stavbni fond, pri čemer se upoštevajo zunanje podnebne in lokalne razmere ter zahteve glede kakovosti okolja v zaprtih prostorih ter prispevek stavbnega fonda k prožnosti na strani povpraševanja, da se izboljšata učinkovitost energetskega sistema in stroškovna učinkovitost.

2.  Ta direktiva določa zahteve v zvezi s:

(a)  skupnim splošnim okvirom metodologije za izračunavanje celovite energijske učinkovitosti stavb in stavbnih enot;

(b)  uporabo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti novih stavb in novih stavbnih enot;

(c)  uporabo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti:

(i)  obstoječih stavb in stavbnih enot, na katerih poteka večja prenova;

(ii)  elementov stavbe, ki so del ovoja stavbe in imajo znaten vpliv na energijsko učinkovitost ovoja stavbe, kadar se ti nadgradijo ali zamenjajo;

(iii)  tehničnih stavbnih sistemov, kadar so ti vgrajeni, zamenjani ali nadgrajeni;

(d)  uporabo minimalnih standardov energijske učinkovitosti za obstoječe stavbe in stavbne enote v skladu s členoma 3 in 9;

(da)  usklajenim okvirom za ocenjevanje potenciala za globalno segrevanje v življenjskem ciklu;

(db)  sončno energijo v stavbah;

(dc)  postopno odpravo uporabe fosilnih goriv v stavbah;

(e)  izkazi o prenovi stavb;

(f)  nacionalnimi načrti prenove stavb;

(g)  infrastrukturo za trajnostno mobilnost v stavbah in ob njih ter

(h)  pametnimi stavbami;

(ha)   sonaravnimi rešitvami, ki spodbujajo, da se javni prostor okoli stavb dobro izkoristi in prilagodi z elementi, kot so leseni materiali, zelene strehe in fasade, ter rešitvami, ki se zgledujejo po naravi in so podprte z naravo ter lahko hkrati prinesejo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost;

(i)  certificiranjem energijske učinkovitosti stavb ali stavbnih enot;

(j)  rednimi pregledi ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov v stavbah;

(k)  neodvisnimi nadzornimi sistemi za energijske izkaznice, izkaze o prenovi stavb, indikatorje pripravljenosti na pametne sisteme in poročila o pregledu;

(ka)   učinkovitostjo stavb v zvezi s kakovostjo okolja v zaprtih prostorih.

3.  Zahteve, določene v tej direktivi, so minimalne zahteve in nobeni od držav članic ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih ukrepov. Takšni ukrepi so skladni s PDEU. Ukrepi se uradno sporočijo Komisiji.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  „stavba“ pomeni krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energija za uravnavanje okolja v zaprtih prostorih;

2.  „brezemisijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energijsko učinkovitostjo, kot je določena v skladu s prilogama I in III, ki prispeva k optimizaciji energetskega sistema s prožnostjo na strani povpraševanja, pri kateri se zelo nizka količina, ki je morebiti še vedno potrebna, v celoti pokrita z energijo iz:

(a)   obnovljivih virov, proizvedeno ali skladiščeno na kraju samem;

(b)  obnovljivih virov, proizvedeno v bližini in dobavljeno prek omrežja v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov];

(c)  skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov v smislu Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov] ali

(d)  energije iz obnovljivih virov in odpadne toplote iz učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja v smislu Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti] v skladu z zahtevami iz Priloge III;

3.  „skorajničenergijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energijsko učinkovitostjo, kot je določena v skladu s Prilogo I, ki ne sme biti nižja od stroškovno optimalne ravni za leto 2023, ki jo sporočijo države članice v skladu s členom 6(2), in pri kateri za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije v zelo veliki meri zadostuje energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini;

3a.   „energijsko najmanj učinkovita stavba“ pomeni stavbo, uvrščeno v razred energijske učinkovitosti E, F ali G;

3b.   „pasivni sistem“ pomeni načelo zasnove ali element stavbe, ki brez podpore vira energije ohranja ali izboljšuje energijsko učinkovitost ali enega ali več parametrov okolja v zaprtih prostorih;

4.  „minimalni standardi energijske učinkovitosti“ pomenijo pravila, po katerih morajo obstoječe stavbe v določenem obdobju ali do določenega datuma ter v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“ izpolniti zahtevo glede energijske učinkovitosti kot del obsežnega načrta prenove stavbnega fonda ali na sprožilni točki na trgu (prodaja ali najem), kar sproži prenovo obstoječih stavb;

4a.  „energijska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni energijsko učinkovitost na prvem mestu, kot je opredeljena v členu 2, točka 18, Uredbe (EU) 2018/1999;

5.  „javni organi“ pomenijo javne organe, kot so opredeljeni v členu 2, točka 10, Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti];

6.  „tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo stavbe ali stavbne enote, ki omogoča ogrevanje in hlajenje prostorov, prezračevanje, sanitarno toplo vodo, vgrajeno razsvetljavo, avtomatizacijo in krmiljenje stavbe, električna senčila, električno napeljavo, postaje za polnjenje električnih vozil, proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov na kraju samem ali kombinacijo navedenega, vključno s tistimi sistemi, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov;

6a.   „prožnost na strani povpraševanja“ pomeni, da se lahko aktivni odjemalci posamično ali z združevanjem odzovejo na zunanje signale ter prilagodijo svojo proizvodnjo in porabo energije na dinamičen in časovno omejen način, kar se lahko zagotovi s pametnimi, decentraliziranimi viri energije, vključno z upravljanjem povpraševanja, shranjevanjem energije in porazdeljeno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da se podpre zanesljivejši, bolj trajnosten in učinkovit energetski sistem;

6b.  „sistem hlajenja“ pomeni kombinacijo pasivnih in aktivnih komponent, potrebnih za določeno izvedbo obdelave zraka v zaprtih prostorih, s katero se temperatura zniža;

6c.  „električna napeljava“ pomeni sistem, sestavljen iz fiksnih komponent, vključno s stikalnimi ploščami, električnimi kabli, ozemljitvenimi sistemi, vtičnicami, stikali in napeljavo za razsvetljavo, katerih namen je distribucija električne energije znotraj stavbe do vseh krajev uporabe ali prenos električne energije, proizvedene na kraju samem;

6d.  „učinkovitost sistema“ pomeni zbir energijsko učinkovitih rešitev, ki omogočajo stroškovno učinkovito razogljičenje, dodatno prožnost in učinkovito rabo virov;

6e.  „prezračevalni sistem“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za obnavljanje zraka v zaprtih prostorih prek njegove zamenjave z zrakom iz zunanjega okolja;

7.  „stavbni avtomatizacijski in krmilni sistem“ pomeni sistem, ki vključuje vse proizvode, programsko opremo in inženirske storitve, ki lahko s samodejnim krmiljenjem in omogočanjem ročnega upravljanja tehničnih stavbnih sistemov podpirajo energijsko učinkovito, gospodarno in varno delovanje teh tehničnih stavbnih sistemov;

8.  „energijska učinkovitost stavbe“ pomeni izračunano ali odčitano količino energije, potrebno za zadostitev potrebam po energiji, povezanim z običajno uporabo stavbe, ki med drugim vključuje energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, ▌ razsvetljavo ter tehnične stavbne sisteme;

9.  „primarna energija“ pomeni energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;

9a.  „končna energija“ pomeni energijo iz obnovljivih ali neobnovljivih virov, ki je bila pretvorjena ali spremenjena in tako pripravljena za porabo in dobavo končnim odjemalcem;

9b.  „odčitan“ pomeni izmerjen z ustrezno napravo, kot je merilnik energije, merilnik moči, naprava za merjenje in spremljanje moči ali električni števec;

10.  „faktor primarne energije iz neobnovljivih virov“ pomeni primarno energijo iz neobnovljivih virov za dani nosilec energije (vključno z dobavljeno energijo in izračunanimi splošnimi stroški dobave energije do krajev uporabe), deljeno z dobavljeno energijo;

11.  „faktor primarne energije iz obnovljivih virov“ pomeni primarno energijo iz obnovljivih virov na kraju samem, iz bližnjih ali oddaljenih virov, ki se dobavi prek danega nosilca energije (vključno z dobavljeno energijo in izračunanimi splošnimi stroški dobave energije do krajev uporabe), deljeno z dobavljeno energijo;

12.  „faktor primarne energije skupaj“ pomeni ponderirano vsoto faktorjev primarne energije iz obnovljivih in neobnovljivih virov za dani nosilec energije;

13.  „energija iz obnovljivih virov“ ali „obnovljiva energija“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001;

14.  „ovoj stavbe“ pomeni vgrajene elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja;

15.  „stavbna enota“ pomeni del, nadstropje ali stanovanje znotraj stavbe, ki je namenjen ali spremenjen za ločeno uporabo;

16.  „element stavbe“ pomeni tehnični stavbni sistem ali element ovoja stavbe;

17.  „stanovanje“ pomeni fizični prostor, sestavljen iz sobe ali več sob v trajni stavbi ali njenem gradbeno ločenem delu, ki je namenjeno za bivanje enega zasebnega gospodinjstva, katerega člani v njem skozi vse leto opravljajo svoje osnovne življenjske funkcije;

18.  „izkaz o prenovi stavbe“ pomeni dokument, v katerem je določen prilagojen časovni načrt, sestavljen iz največjega števila korakov, za celovito prenovo določene stavbe, s katero bo stavba najpozneje do leta 2050 preoblikovana v brezemisijsko stavbo;

19.  „celovita prenova“ pomeni prenovo v skladu z načelom ‚energijska učinkovitost na prvem mestu‘ in prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu, ki nastanejo med prenovo, pri kateri je poudarek na bistvenih elementih stavbe, kot so izolacija sten, strehe in temeljne plošče, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, prezračevalni sistemi in sistemi ogrevanja/hlajenja in sanacija toplotnih mostov, da se zagotovi potrebno udobje stanovalcev poleti in pozimi, ali prenovo, ki privede do tega, da se potrebe energijsko najmanj učinkovitih stavb, za katere iz tehničnih in finančnih razlogov ni mogoče doseči standarda brezemisijske stavbe, po primarni energiji zmanjšajo za najmanj 60 %, in s katero se stavba ali stavbna enota:

(a)  pred 1. januarjem 2027: spremeni v skorajničenergijsko stavbo;

(b)  od 1. januarja 2027 dalje: spremeni v brezemisijsko stavbo;

20.  „postopna celovita prenova“ pomeni celovito prenovo, ki se izvede do določenega števila korakov, v skladu s koraki, določenimi v izkazu o prenovi stavbe v skladu s členom 10, ki lahko vključuje pogodbeno zagotavljanje prihranka energije;

21.  „večja prenova“ pomeni prenovo stavbe, pri kateri po izbiri države članice:

(a)  skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali

(b)  se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe;

▌

22.  „obratovalne emisije toplogrednih plinov“ pomenijo emisije toplogrednih plinov, povezane s porabo energije tehničnih stavbnih sistemov med uporabo in obratovanjem stavbe;

23.  „emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu“ pomenijo skupne emisije toplogrednih plinov, povezane s stavbo v vseh fazah njenega življenjskega cikla, pri čemer se upoštevajo koristi ponovne uporabe in recikliranja ob koncu življenjske dobe, od zasnove stavbe (pridobivanje materialov, ki se uporabljajo pri gradnji stavbe) do proizvodnje in predelave materialov in faze obratovanja stavbe ter do konca njene življenjske dobe (razgradnja stavbe in ponovna uporaba, recikliranje, druga predelava in odstranjevanje njenih materialov);

24.  „potencial za globalno segrevanje v življenjskem ciklu“ pomeni indikator, ki količinsko opredeljuje potencial stavbe za globalno segrevanje v njenem celotnem življenjskem ciklu;

25.  „razdeljene spodbude“ pomenijo razdeljene spodbude, kot so opredeljene v členu 2(52) [prenovljene direktive o energijski učinkovitosti];

26.  „energijska revščina“ pomeni energijsko revščino, kot je opredeljena v členu 2(49) [prenovljene direktive o energijski učinkovitosti];

27.  „ranljiva gospodinjstva“ pomenijo energijsko revna gospodinjstva, gospodinjstva, ki jim grozi energijska revščina, ali gospodinjstva, vključno z gospodinjstvi z nižjimi srednjimi dohodki, ki so še posebej izpostavljena visokim stroškom energije in nimajo sredstev za prenovo stavbe, ki jo uporabljajo;

28.  „evropski standard“ ali „standard EN“ pomeni standard, ki ga sprejme Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde in je dostopen javnosti;

29.  „energijska izkaznica“ pomeni potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo ta določi, in v katerem sta navedeni energijska učinkovitost in podnebna uspešnost stavbe ali stavbne enote, izračunani po metodologiji, sprejeti v skladu s členom 4;

30.  „soproizvodnja“ pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije;

31.  „stroškovno optimalna raven“ pomeni raven energijske učinkovitosti, ki je med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom povezana z najnižjimi stroški, kar se ugotovi z uporabo stroškovno optimalne metodologije, pri čemer:

(a)  se najnižji stroški določijo ob upoštevanju:

(i)  kategorije in uporabe zadevne stavbe;

(ii)  stroškov naložb, povezanih z energijo, na podlagi uradnih napovedi;

(iii)  stroškov vzdrževanja in operativnih stroškov, vključno s stroški energije, ob upoštevanju stroškov pravic do emisije toplogrednih plinov;

(iv)  okoljskih in zdravstvenih eksternalij rabe energije;

(v)  zaslužkov od proizvedene energije na kraju samem, kjer je to primerno;

(vi)  stroškov ravnanja z odpadki, kjer je to primerno; ▌

(via)  socialnih eksternalij prenove, gradnje in rušenja stavb, vključno s spremembami na stanovanjskih območjih;

(b)  vse države članice določijo ocenjeni ekonomski življenjski cikel, ki se nanaša na preostali ocenjeni ekonomski življenjski cikel stavbe, če so zahteve glede energijske učinkovitosti določene za stavbo kot celoto, ali na ocenjeni ekonomski življenjski cikel elementa stavbe, če so zahteve glede energijske učinkovitosti določene za elemente stavbe.

Stroškovno optimalna raven se nahaja v območju ravni učinkovitosti, kjer je analiza stroškov in koristi, izračunana med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom, pozitivna;

32.  „polnilno mesto“ pomeni polnilno mesto, kot je opredeljeno v členu 2(41) [uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva];

32a.  „vnaprejšnje polaganje kablov“ pomeni vse ukrepe, potrebne za namestitev polnilnih mest, vključno s prenosom podatkov, kablovodi, prostorom za transformatorje in števce električne energije ter morebitno nadgradnjo razdelilne omarice;

33.  „izolirani mikrosistem“ pomeni vsak sistem s porabo, ki je v letu 2022 manjša od 500 GWh, kjer ni povezav z drugimi sistemi;

34.  „pametno polnjenje“ pomeni pametno polnjenje, kot je opredeljeno v členu 2(14l) Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov];

35.  „dvosmerno polnjenje“ pomeni dvosmerno polnjenje, kot je opredeljeno v členu 2(14n) Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov];

35a.   „digitalno povezano polnilno mesto“ pomeni polnilno mesto, ki lahko v realnem času pošilja in sprejema informacije, ki lahko komunicira dvosmerno z električnim omrežjem in električnim vozilom ter ga je mogoče daljinsko spremljati in nadzorovati, vključno z zagonom in ustavitvijo operacije polnjenja ter merjenjem toka električne energije;

36.  „standardi hipotekarnega portfelja“ pomenijo mehanizme, v skladu s katerimi morajo hipotekarni posojilodajalci, vključno z bankami, vlagatelji in drugimi ustreznimi finančnimi institucijami, kot so končni imetniki hipotek v subjektih za posebne namene, podjetja za listinjenje in drugi posredniški organi, razviti načrt, kako bodo do leta 2030 in 2050 povečali mediano energijske učinkovitosti portfelja stavb, zavarovanih s hipotekami, da bi svojim strankam zagotovili zanesljive, z dokazi podprte in cenovno dostopne rešitve v skladu z ambicijami Unije glede razogljičenja in nacionalnimi načrti prenove stavb ter ustreznimi energetskimi cilji na področju porabe energije v stavbah, pri čemer se opirajo na opredelitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti v taksonomiji EU ter energijske izkaznice in potencial za globalno segrevanje v življenjskem ciklu v skladu s to direktivo;

36a.   „finančna shema ‚plačaj glede na prihranek‘“ pomeni shemo posojil, ki je namenjena izključno izboljšanju energijske učinkovitosti in pri kateri znesek odplačila posojila na letni ravni ne presega denarne vrednosti letnega prihranka energije, pri čemer se upoštevata indeksacija stroškov energije in refinanciranje posojila;

36b.   „primerjava energijske učinkovitosti stavb“ pomeni informacijsko platformo za javno objavo informacij o energijski učinkovitosti in letni porabi posameznih in večstanovanjskih stavb skozi čas v primerjavi s podobnimi stavbami ali modeliranimi simulacijami referenčne stavbe, zgrajene v skladu s specifičnim standardom, na primer z minimalnimi standardi energijske učinkovitosti, in z uporabo nabora razredov energijske učinkovitosti;

37.  „digitalni dnevnik stavb“ pomeni skupno odložišče vseh zadevnih podatkov o stavbah, vključno s podatki o energijski učinkovitosti, kot so energijske izkaznice, izkazi o prenovi stavb in indikatorji pripravljenosti na pametne sisteme, pa tudi potencial za globalno segrevanje v življenjskem ciklu in kakovost okolja v zaprtih prostorih, ki olajšuje informirano odločanje in izmenjavo informacij v gradbenem sektorju med lastniki in stanovalci stavb, finančnimi institucijami in javnimi organi;

38.  „klimatski sistem“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za določeno vrsto obdelave zraka v zaprtih prostorih, s katero je temperaturo mogoče nadzorovati oziroma znižati;

39.  „ogrevalni sistem“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za določeno izvedbo obdelave zraka v zaprtih prostorih, s katero se dvigne temperatura;

40.  „generator toplote“ pomeni del ogrevalnega sistema, ki z enim ali več naslednjih procesov ustvarja koristno toploto za vrste uporabe, opredeljene v Prilogi I:

(a)  zgorevanje goriv, na primer v kotlu;

(b)  učinek na podlagi Joulovega zakona, do katerega pride v grelnih elementih ogrevalnega sistema z električno upornostjo;

(c)  zajemanje toplote iz okoliškega zraka, iz izpušnega zraka od prezračevanja ali vodnih ali talnih virov toplote z uporabo toplotne črpalke;

40a.   „toplotna črpalka“ pomeni stroj, napravo ali obrat, ki prenaša toploto iz virov, kot so zrak, voda ali tla, k ponorom, kot so stavbe, ali za rabo v industriji, da se lahko ta toplota uporablja za ogrevanje, hlajenje ali ogrevanje vode v gospodinjstvu;

41.  „pogodbeno zagotavljanje prihranka energije“ pomeni pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, kot je opredeljeno v členu 2, točka 29, Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti];

42.  „kotel“ pomeni sklop telesa kotla in gorilca, ki je namenjen prenosu pri zgorevanju sproščene toplote na tekočino;

43.  „efektivna nazivna izhodna moč“ pomeni maksimalno toplotno moč, izraženo v kW, za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče ob doseganju izkoristka, ki ga navede, doseči med neprekinjenim delovanjem;

44.  „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

44a.  „integrirana četrt“ pomeni četrt, izbrano na podlagi analize stavbnega fonda, pri kateri se upoštevajo možnosti, da se z jasnimi in merljivimi cilji izvedejo ukrepi za energijsko učinkovitost, specifični za posamezno lokacijo, in oblikujejo predloge za časovni načrt prenove podobnih vrst stavb na podlagi ustrezne analize lokalnih razmer, da se zagotovi hitra, z viri gospodarna in usklajena preobrazba stavb, pa tudi na podlagi drugih vidikov, kot so družbena struktura, gospodarske in okoljske razmere ter infrastruktura za oskrbo stavb z energijo;

45.  „uporabna tlorisna površina“ pomeni površino tal stavbe, ki je potrebna kot parameter za količinsko opredelitev posebnih pogojev uporabe, izraženih na enoto tlorisne površine, in za uporabo poenostavitev ter pravil za določanje območij in (pre)razporeditev, pri čemer se upoštevajo nacionalni, evropski in mednarodni standardi;

45a.   „odpadna toplota“ pomeni neizogibno toploto, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah ali v terciarnem sektorju in ki bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljena odvedla v zrak ali vodo, kadar je ali bo uporabljen proces soproizvodnje ali kadar soproizvodnja ni izvedljiva;

46.  „referenčna tlorisna površina“ pomeni tlorisno površino, ki se uporablja kot referenčna velikost za oceno energijske učinkovitosti stavbe in je izračunana kot vsota uporabnih tlorisnih površin prostorov znotraj ovoja stavbe, določenega za oceno energijske učinkovitosti;

47.  „meja ocenjevanja“ pomeni mejo, na kateri se meri ali izračuna dobavljena in oddana energija;

48.  „na kraju samem“ pomeni prostore in zemljišče, na katerem stoji stavba, in stavbo samo;

49.  „v bližini proizvedena energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na lokalni ali četrtni ravni območja ocenjene stavbe, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)  distribuira in uporablja se lahko le na tem območju na lokalni in četrtni ravni prek namenskega distribucijskega omrežja;

(b)  omogoča izračun specifičnega faktorja primarne energije, ki velja samo za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na tem območju na lokalni ali četrtni ravni; ter

(c)  uporablja se lahko na kraju samem ocenjene stavbe prek namenske povezave z virom proizvodnje energije, pri čemer je za to namensko povezavo potrebna posebna oprema za varno oskrbo z energijo in njeno odčitavanje za lastno rabo v ocenjeni stavbi;

50.  „storitve energijske učinkovitost stavb“ pomenijo storitve, kot so ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, topla sanitarna voda in razsvetljava ter druge storitve, katerih raba energije se upošteva pri energijski učinkovitosti stavb;

51.  „potrebe po energiji“ pomenijo energijo, s katero je treba oskrbeti klimatiziran prostor ali ki jo je treba iz njega odvesti, da bi v določenem časovnem obdobju vzdrževali želene prostorske pogoje, pri čemer se upoštevajo izgube pri prenosu in prezračevanju ter sončni dobitki in dobitki notranjih virov v skladu s standardi EN, ne upoštevajo pa se morebitne neučinkovitosti tehničnega stavbnega sistema;

52.  „raba energije“ pomeni vložek energije v tehnični stavbni sistem, ki zagotavlja storitve energijske učinkovitosti stavb, namenjen zadovoljevanju potrebe po energiji;

53.  „lastna raba“ pomeni del energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem ali v bližini, ki se sočasno uporablja v tehničnih sistemih na kraju samem za storitve energijske učinkovitosti stavb;

54.  „druge rabe na kraju samem“ pomenijo energijo, ki se rabi na kraju samem za druge namene kot za storitve energijske učinkovitosti stavb in lahko vključuje naprave, razna in pomožna bremena, gospodinjski baterijski sistem za shranjevanje energije ali polnilna mesta za elektromobilnost;

55.  „interval za izračun“ pomeni diskretni časovni interval, ki se uporablja za izračun energijske učinkovitosti;

56.  „dobavljena energija“ pomeni energijo, izraženo na nosilec energije, ki se dovaja v tehnični stavbni sistem prek meje ocenjevanja, da se pokrijejo upoštevane uporabe ali proizvede oddana energija;

57.  „oddana energija“ pomeni delež energije iz obnovljivih virov, izražen na nosilec energije in na faktor primarne energije, ki se odda v energetsko omrežje, namesto da bi se porabila na kraju samem za lastno rabo ali drugo uporabo na kraju samem;

57a.   „sekundarni material“ pomeni material, pridobljen iz rabljenih materialov ali odpadkov, ki nadomeščajo primarne materiale, kot je opredeljeno v okvirnem gradbenem standardu EN 15643;

57b.  „parkirno mesto za kolesa“ pomeni namenski prostor za najmanj eno kolo, ki omogoča varno in enostavno hrambo različnih vrst koles ter je lahko osvetljen in zaščiten pred vremenskimi vplivi;

57c.  „parkirišče neposredno ob stavbi“ pomeni parkirišče, namenjeno stanovalcem, obiskovalcem ali delavcem v stavbi, ki je umeščeno na zemljišče, ki pripada stavbi, ali v neposredno bližino stavbe;

57d.   „krožnost“ pomeni zmanjšanje potrebe po neobdelanih materialih in njihovega pridobivanja z zmanjšanjem povpraševanja po novih materialih, s popravilom, ponovno uporabo, spremembo namena in recikliranjem rabljenih materialov ter s podaljšanjem življenjske dobe proizvodov in stavb;

57e.  „zadostnost“ pomeni, da se povpraševanje po energiji, materialih, zemljiščih, vodi in drugih naravnih virih v življenjskem ciklu stavb in blaga čim bolj zmanjša;

57f.   „kosovnica“ pomeni evidenco vrste, vira in količine gradbenih proizvodov in materialov, ki se uporabljajo pri gradnji ali prenovi stavbe ter vplivajo na njene toplotne lastnosti in učinkovitost njenega tehničnega sistema v skladu s Prilogo I, pa tudi na njeno požarno odpornost in kakovost okolja v zaprtih prostorih;

57g.  „kakovost okolja v zaprtih prostorih“ pomeni niz parametrov, povezanih z zadevno stavbo, vključno s kakovostjo zraka v notranjih prostorih, toplotnim udobjem, osvetlitvijo in akustiko, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje njenih stanovalcev;

57h.  „zdravi notranji klimatski pogoji“ pomenijo notranje okolje stavbe, v katerem so zdravje, udobje in dobro počutje stanovalcev optimizirani v skladu s specifično določenimi ravnmi učinkovitosti, vključno s tistimi, ki so povezane z dnevno svetlobo, kakovostjo zraka v zaprtih prostorih in toplotnim udobjem, na primer z zmanjševanjem pregrevanja in izboljševanjem akustične kakovosti.

Člen 3

Nacionalni načrt prenove stavb

1.  Vse države članice oblikujejo nacionalni načrt prenove stavb, da zagotovijo prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energijsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050, z namenom preobrazbe obstoječih stavb v brezemisijske stavbe.

Vsi načrti prenove stavb so skladni z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in obsegajo:

(a)  pregled nacionalnega stavbnega fonda za različne vrste stavb, vključno z njihovim deležem v stavbnem fondu, zlasti za stavbe, ki se uvrščajo med uradno zaščitene kot del zaščitenega območja ali zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, pa tudi za obdobja gradnje in tipe podnebja vsake posamezne države članice, ki – kakor je primerno – temelji na statističnem vzorčenju, energijskem primerjanju in primerjanju potenciala za globalno segrevanje v življenjskem ciklu in nacionalni podatkovni zbirki energijskih izkaznic v skladu s členom 19, pregled tržnih ovir in nedelovanja trga, deleža ranljivih gospodinjstev ter pregled zmogljivosti v sektorjih gradbeništva, energijske učinkovitosti ter energije iz obnovljivih virov, pa tudi razpoložljivosti točk „vse na enem mestu“, vzpostavljenih v skladu s členom 21(2a) Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti];

(aa)  pregled izvedenih in načrtovanih politik, vključno s tistimi v sklopu pakta za znanja in spretnosti, določenimi v sporočilu Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, da bi povečali razpoložljivost kvalificiranih strokovnjakov v sektorjih gradbeništva, energijske učinkovitosti ter energije iz obnovljivih virov, naložbe v razvoj potrebnih znanj in spretnosti, vključno z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, ter ciljno usmerjene programe usposabljanja in izobraževanja za javne in zasebne deležnike, in sicer na podlagi kvantitativne in kvalitativne ocene z uporabo ključnih kazalnikov uspešnosti iz Priloge II za izpolnitev ciljev v skladu s to direktivo in zadostitev posledičnim potrebam trga po kvalificiranih strokovnjakih v sektorjih gradbeništva in prenove;

(b)  časovni načrt z nacionalno določenimi cilji in merljivimi kazalniki napredka ter konkretnimi časovnicami, v skladu s katerimi bi morale vse obstoječe stavbe do let 2030, 2040 in 2050 doseči višje razrede energijske učinkovitosti, za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi zagotovili visoko energijsko učinkovit in razogljičen nacionalni stavbni fond ter preoblikovanje obstoječih stavb v brezemisijske stavbe do leta 2050;

(c)  pregled izvedenih in načrtovanih politik in ukrepov, vključno z njihovim trajanjem v skladu z izvajanjem časovnega načrta v skladu s točko (b) tega pododstavka, vključno s tistimi, ki so določeni v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, priglašenih Komisiji v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2018/1999, s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih in ljudeh, ki živijo v socialnih stanovanjih;

(d)  podroben časovni načrt do leta 2050 glede naložbenih potreb za izvajanje načrta prenove stavb, javnih in zasebnih virov in ukrepov financiranja ter upravnih virov za prenovo stavb, vključno s tistimi, ki so določeni v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, priglašenih Komisiji v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2018/1999;

(da)  časovni načrt za zmanjšanje energijske revščine in za doseganje prihrankov energije v ranljivih gospodinjstvih in pri ljudeh, ki živijo v socialnih stanovanjih, pri čemer je ta načrt sestavljen iz nacionalno določenih ciljev ter pregleda izvedenih in načrtovanih politik in ukrepov financiranja v podporo izkoreninjenju energijske revščine.

1a.   Časovni načrt iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (b), vključuje:

(a)   nacionalne cilje in emisije v celotnem življenjskem ciklu za različne tipologije stavb, ki se določijo na podlagi globalnega pregleda stanja, za leta 2025, 2030, 2035 in 2040 v skladu z zaskočnim mehanizmom iz Pariškega sporazuma in načrtom učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu do leta 2050, skladnim s ciljem glede 1,5 stopinje, ter okvirne nacionalne cilje za dosego celovite prenove vsaj 35 milijonov stavbnih enot do leta 2030, da bi prispevali k doseganju letne stopnje energijske prenove v višini 3 % ali več za obdobje do leta 2050;

(b)  ocenjeno razpoložljivost gradbenih materialov in materialov za prenovo, vključno z montažnimi gradbenimi elementi, kot so izolacija, v stavbo vgrajena sončna fotovoltaika, materiali iz recikliranih sestavin in sekundarni materiali ter, če obstajajo, lokalni trajnostni materiali, pa tudi nacionalne cilje za krožno uporabo materialov, recikliranih sestavin in sekundarnih materialov v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011(26) ter zadostnost za vsako petletno obdobje;

(c)   porabo primarne in končne energije nacionalnega stavbnega fonda ter zmanjšanjem operativnih emisij toplogrednih plinov v nacionalnem stavbnem fondu;

(d)   konkretne časovnice, v skladu s katerimi morajo stavbe do leta 2030 in nato vsakih pet let doseči višje razrede energijske učinkovitosti od tistih iz člena 9(1), kar je v skladu s potjo preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe;

(e)  pregled potencialne stroškovne učinkovitosti, razpoložljivosti ter pričakovane proizvodnje in porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje stavb, razčlenjenih po tehnologiji in gorivu;

(f)  nacionalne cilje za gradnjo in prenovo sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s celovito oceno ogrevanja in hlajenja iz člena 23 Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti];

(g)  pot s številčnimi cilji za uvedbo sončne energije in toplotnih črpalk v stavbah v skladu s členom 9a;

(h)   nacionalne načrte za postopno opuščanje uporabe fosilnih goriv v stavbah, da bi se v skladu z načrti do leta 2035 postopno opustila, če pa se Komisiji dokaže, da to ni izvedljivo, pa najpozneje do leta 2040;

(i)   z dokazi podprto oceno pričakovanih prihrankov energije, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in širših koristi, vključno s kakovostjo okolja v zaprtih prostorih, ki lahko temelji na pristopu integrirane četrti;

(j)   ocene prispevka načrta prenove stavb k doseganju zavezujočega nacionalnega cilja posamezne države članice glede emisij toplogrednih plinov v skladu z Uredbo (EU) .../… [revidirana uredba o porazdelitvi prizadevanj], ciljev Unije glede energijske učinkovitosti v skladu z Direktivo (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti], ciljev Unije glede energije iz obnovljivih virov, vključno s ▌ciljem glede deleža energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov], ter podnebnega cilja Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v skladu z Uredbo (EU) 2021/1119.

2.  Vse države članice vsakih pet let pripravijo in Komisiji predložijo osnutek svojega načrta prenove stavb, pri čemer uporabijo predlogo iz Priloge II. Svoj osnutek načrta prenove stavb predložijo skupaj z osnutkom svojega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz člena 9 Uredbe (EU) 2018/1999 in svojo celovito oceno ogrevanja in hlajenja iz člena 23 Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti] in, kadar država članica predloži osnutek posodobljenega načrta, predloži tudi osnutek posodobljenega načrta iz člena 14 ▌Uredbe (EU) 2018/1999. Z odstopanjem od člena 9(1) in člena 14(1) navedene uredbe države članice Komisiji prvi osnutek načrta prenove stavb predložijo do 30. junija 2024 po opravljenem ločenem posvetovanju iz odstavka 3 tega člena.

3.  Preden posamezna država članica Komisiji predloži načrt prenove stavb, v njegovo pripravo vključi regionalne in lokalne organe, da bi olajšala vključitev lokalnih akcijskih načrtov ali naložb, ter o njem opravi javno posvetovanje, ki služi kot prispevek k oblikovanju tega načrta. V javno posvetovanje so vključene zlasti lokalne in regionalne oblasti ter drugi socialno-ekonomski partnerji, vključno s civilno družbo in organi, ki delajo z ranljivimi gospodinjstvi. Na javnem posvetovanju se obravnavajo predhodne in naknadne ocene načrta prenove stavb, vključijo se tudi možnosti za oblikovanje javnih politik, programov, spodbud in socialnih zaščitnih ukrepov, med katerimi so lahko socialni zaščitni ukrepi iz člena 15, da bodo rešitve za prenovo dostopne, praktične in cenovno ugodne. Vse države članice svojemu osnutku načrta prenove stavb priložijo povzetek rezultatov svojega javnega posvetovanja. Poleg tega ustrezno upoštevajo stališča deležnikov, izražena v predhodnih in naknadnih ocenah, in pojasnijo, kako so vplivala na njihov končni načrt prenove stavb.

4.  Komisija oceni nacionalne osnutke načrtov prenove stavb, zlasti, ali:

(a)  so nacionalno določeni cilji dovolj ambiciozni in v skladu z nacionalnimi zavezami glede podnebja in energije, določenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih;

(b)  politike in ukrepi zadostujejo za doseganje nacionalno določenih ciljev;

(c)  je bilo dodeljenih dovolj proračunskih in upravnih virov, da bo lahko načrt izveden;

(ca)   so pogoji v okviru delujočih shem financiranja prenove ustrezni za dosego nacionalnega cilja glede zmanjšanja energijske revščine in za uspešno vključevanje energijsko revnih odjemalcev in ranljivih gospodinjstev;

(cb)  načrt ustrezno upošteva cilje iz Direktive 2008/50/ES(27) in zagotavlja skladnost z veljavno zakonodajo ter varstvo okolja in zdravja ljudi;

(cc)  so v načrtu prednostno obravnavane energijsko najmanj učinkovite stanovanjske stavbe;

(d)  je bilo javno posvetovanje v skladu z odstavkom 3 dovolj vključujoče; ▌

(e)  načrt izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 in ustreza predlogi iz Priloge II;

(ea)   nacionalni in lokalni organi potrebujejo tehnično pomoč za lažje izvajanje teh načrtov;

(eb)  načrt vključuje dovolj usposobljenih delavcev ter učinkovite pobude za znanja in spretnosti ter usposabljanje.

Komisija lahko po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 30, izda priporočila za posamezne države članice v skladu s členom 9(2) in členom 34 Uredbe (EU) 2018/1999.

Komisija lahko v zvezi s prvim osnutkom načrta prenove stavb državam članicam izda zanje pripravljena priporočila najpozneje šest mesecev po tem, ko je država članica predložila navedeni načrt.

5.  Država članica ob vsaki spremembi svojega končnega načrta prenove stavb ustrezno upošteva morebitna priporočila Komisije. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, za to Komisiji poda svojo obrazložitev in jo objavi.

6.  Vse države članice Komisiji vsakih pet let predložijo osnutek svojega načrta prenove stavb, pri čemer uporabijo predlogo iz Priloge II. Svoj načrt prenove stavb predložijo skupaj s svojim celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 in, kadar predložijo posodobljen načrt, predložijo tudi posodobljen načrt iz člena 14 navedene uredbe. Z odstopanjem od člena 3(1) in člena 14(2) navedene uredbe države članice Komisiji prvi osnutek načrta prenove stavb predložijo do 30. junija 2024, končni načrt prenove stavb pa do 30. junija 2025.

7.  Vse države članice svojemu ▌končnemu načrtu prenove stavb priložijo podrobnosti o izvajanju svoje najnovejše dolgoročne strategije prenove ali načrta prenove stavb. Navedejo tudi, ali so bili njihovi nacionalni cilji doseženi.

8.  Vse države članice v svoja celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku v skladu s členoma 17 in 21 Uredbe (EU) 2018/1999 vključijo informacije o izvajanju nacionalnih ciljev iz odstavka 1, točka (b), tega člena in o prispevku načrta prenove stavb k doseganju zavezujočega nacionalnega cilja države članice glede emisij toplogrednih plinov v skladu z Uredbo (EU) .../… [revidirana uredba o porazdelitvi prizadevanj], ciljev Unije glede energijske učinkovitosti v skladu z Direktivo (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti], ciljev Unije glede energije iz obnovljivih virov, vključno z okvirnim ciljem glede deleža energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov], ter podnebnega cilja Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v skladu z Uredbo (EU) 2021/1119.

Člen 3a

Pristop k prenovi stavb na podlagi integriranih četrti

1.  Države članice lahko pooblastijo regionalne in lokalne organe, da opredelijo integrirane četrti za izvajanje programov celovite prenove na ravni četrti. S temi programi se obravnavajo družbeni vzorci, pa tudi področja energetike, mobilnosti, zelene infrastrukture, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami in njihovega upravljanja ter drugi vidiki urbanističnega načrtovanja, ki jih je treba upoštevati na ravni četrti, pri čemer se upoštevajo tudi lokalni in regionalni viri, krožnost in zadostnost.

2.  V sklopu programov celovite prenove se nadalje upoštevajo celovite ocene ogrevanja in hlajenja iz člena 14(1) Direktive 2012/27/EU, prenova ali gradnja učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja v skladu s členom 24 Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti] in potrebna infrastruktura, pa tudi naprave in infrastruktura skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Države članice razmislijo o optimizaciji energetskega sistema na ravni četrti v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“, hkrati pa spodbujajo prožnost na strani povpraševanja.

3.  Države članice izvajajo lokalne celostne načrte mobilnosti in načrte trajnostne mobilnosti v mestih, usklajene s programi celovite prenove, ter vključijo načrtovanje in uvajanje javnega prevoza z drugimi načini aktivne in skupne mobilnosti, pa tudi povezane infrastrukture za obratovanje, polnjenje, hrambo in parkiranje.

4.  Točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene v skladu s členom 15a, lahko prispevajo k odločitvam v zvezi z oblikovanjem programov celovite prenove, namenjenih oživitvi in podpori skupnosti in ciljnemu usmerjanju vanje.

Člen 4

Sprejetje metodologije za izračunavanje energijske učinkovitosti stavb

Države članice uporabljajo metodologijo za izračunavanje energijske učinkovitosti stavb v skladu s skupnim splošnim okvirom, določenim v Prilogi I. Navedena metodologija se sprejme na nacionalni ali regionalni ravni.

Člen 5

Določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb ali stavbnih enot določene tako, da se dosežejo vsaj stroškovno optimalne ravni in višje referenčne vrednosti, na primer tiste v skladu z zahtevami za skoraj ničenergijske stavbe in brezemisijske stavbe. Energijska učinkovitost se izračuna v skladu z metodologijo iz člena 4. Stroškovno optimalne ravni se izračunajo v skladu s primerjalnim metodološkim okvirom iz člena 6.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pri zamenjavi ali nadgradnji elementov stavbe▌, da bi se dosegle vsaj stroškovno optimalna raven in višje referenčne vrednosti, na primer tiste v skladu z zahtevami za skoraj ničenergijske stavbe in brezemisijske stavbe, določene minimalne zahteve in obveznosti v zvezi s prenovo glede energijske učinkovitosti vseh elementov stavbe, ki precej vplivajo na energijsko učinkovitost▌. Energijska učinkovitost elementov stavbe se izračuna v skladu z metodologijo iz člena 4.

Pri določanju zahtev lahko države članice razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter med različnimi kategorijami stavb.

Navedene zahteve upoštevajo zdrave notranje klimatske pogoje na podlagi optimalnih ravni kakovosti okolja v zaprtih prostorih in lokalne pogoje ter namembnost in starost stavbe.

Države članice pregledujejo svoje minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let, in jih z namenom upoštevanja tehničnega napredka v stavben sektorju, rezultatov izračuna stroškovno optimalnih ravni iz člena 6 ter posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev in politik po potrebi posodobijo.

1a.   Države članice lahko sprejmejo vmesno zahtevo glede minimalnega standarda energijske učinkovitosti, vključno z doseganjem minimalne ravni energijske učinkovitosti ovoja stavbe, maksimalno porabo energije na kWh/m2/leto, pripravljenost na uporabo nizkotemperaturnega ogrevanja, toplotnih črpalk ali prilagodljivega električnega ogrevanja in minimalno zmogljivost prilagajanja odjema.

2.  Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za stavbe, ki so uradno zaščitene kot del zaščitenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitektonskega ali zgodovinskega pomena, če bi izpolnjevanje določenih minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti nesprejemljivo spremenilo njihovo značilnost ali videz. Države članice poskrbijo, da se obnova spomenikov izvede v skladu z nacionalnimi pravili ohranjanja, mednarodnimi standardi ohranjanja in prvotno arhitekturo zadevnih spomenikov. [Sprememba 6]

3.  Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za naslednje kategorije stavb:

(a)  stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti;

(b)  začasne objekte s časom uporabe dveh let ali manj, industrijske komplekse, delavnice, skladišča in nestanovanjske stavbe služb z zelo majhno porabo energije in majhno porabo za ogrevanje in hlajenje, infrastrukturne oskrbovalne postaje, kot so transformatorske postaje, podpostaje, naprave za regulacijo tlaka, železniške konstrukcije, ter nestanovanjske kmetijske stavbe, ki se uporabljajo v sektorju, zajetem v nacionalnem sektorskem sporazumu o energijski učinkovitosti;

(c)  stanovanjske stavbe, ki so uporabljene ali namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto, ali pa za omejeno letno uporabo s pričakovano porabo energije manj kot 25 % celoletne porabe;

(d)  samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino manj kot 50 m2;

Člen 6

Izračunavanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, s katerim se ta direktiva dopolni z vzpostavitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti za stavbe in elemente stavb. Komisija do 30. junija 2024 pregleda primerjalni metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti v obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, in za posamezne elemente stavb, ki so skladne z nacionalnimi potmi, določenimi v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, posredovanih Komisiji v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999.

Primerjalni metodološki okvir se določi v skladu s Prilogo VII, pri tem pa se razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami ter različnimi kategorijami stavb.

2.  Države članice izračunajo stroškovno optimalne ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti z uporabo primerjalnega metodološkega okvira, določenega v skladu z odstavkom 1, ob upoštevanju potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu in ustreznih parametrov, kot so klimatske razmere in dejanska dostopnost energetske infrastrukture, ter primerjajo rezultate tega izračuna z veljavnimi minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti.

▌

2a.  Države članice v vsakem poročilu ustrezno upoštevajo zlasti vpliv sprememb cen energije, gradbenih materialov in stroškov dela v primerjavi s predhodnim poročilom, da bi po potrebi prilagodile stroškovno optimalne ravni. Države članice popravijo svoje izračune ob upoštevanju morebitnih razlik med dejanskimi tržnimi cenami in začasnimi regulacijami cen, pa tudi ukrepov neposredne dohodkovne podpore, ter zagotovijo, da pri svojih izračunih uporabijo triletno povprečje tako prejšnjih kot pričakovanih prihodnjih cen.

3.  Če rezultat primerjave, izvedene v skladu z odstavkom 2, pokaže, da so veljavne minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti energijsko več kot 15 % manj učinkovite od stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, zadevna država članica v 12 mesecih od razpoložljivosti rezultatov te primerjave prilagodi minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti.

4.  Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti. Države članice poročajo Komisiji in uporabijo predlogo iz Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 244/2012(28).

Člen 7

Nove stavbe

1.  Države članice zagotovijo, da so od naslednjih datumov nove stavbe brezemisijske stavbe v skladu s Prilogo III:

(a)  od 1. januarja 2026: nove stavbe, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali so v njihovi lasti, ter

(b)  od 1. januarja 2028: vse nove stavbe.

Do uporabe zahtev iz prvega pododstavka, države članice zagotovijo, da so vse nove stavbe skoraj ničenergijske in izpolnjujejo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v skladu s členom 5.

2.  Države članice zagotovijo, da se potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu izračuna v skladu s Prilogo III in navede v energijski izkaznici stavbe ▌od 1. januarja 2027 za vse nove stavbe.

2a.  Komisija do 31. decembra 2025 sprejme delegirani akt v skladu s členom 29 za dopolnitev te direktive, v katerem določi usklajen okvir EU za izračun potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu ter ki ga oblikuje v procesu, ki vključuje deležnike, in ki temelji na okviru LEVELs in standardu EN 15978.

2b.  Da bi zagotovile zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, države članice do 1. januarja 2027 objavijo časovni načrt, v katerem podrobno opredelijo uvedbo mejnih vrednosti skupnega kumulativnega potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu vseh novih stavb in cilje za nove stavbe po letu 2030, pri čemer upoštevajo trend postopnega zniževanja, ter najvišje zahteve, podrobno opredeljene za različna podnebna območja in tipologije stavb.

Države članice pri določanju najvišjih mejnih vrednosti skupnega kumulativnega potenciala globalnega segrevanja določijo ustrezna referenčna merila na podlagi sporočenih podatkov za ustrezne vrste stavb v skladu z zahtevami iz odstavka 2.

Komisija izda smernice, izmenjuje dokaze o obstoječih nacionalnih politikah in nudi tehnično podporo državam članicam, kadar zanjo zaprosijo, za določitev ustreznih nacionalnih referenčnih vrednosti.

Te najvišje mejne vrednosti so v skladu s cilji Unije za doseganje podnebne nevtralnosti.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za dopolnitev te direktive, da se Priloga III prilagodi tehnološkemu napredku in inovacijam, da se doseže podnebna nevtralnost, da se določijo najvišji pragovi energijske učinkovitosti v Prilogi III za prenovljene stavbe in da se posledično znižajo najvišji pragovi energijske učinkovitosti za novo zgrajene brezemisijske stavbe, pri čemer se upošteva stroškovna optimalnost.

4.  Države članice do … [24 mescev po datumu začetka veljavnosti te direktive] poskrbijo, da imajo nove stavbe optimalne ravni kakovosti okolja v zaprtih prostorih, vključno s kakovostjo zraka, toplotno udobje, veliko sposobnost blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, med drugim z zeleno infrastrukturo, upoštevajo standarde požarne varnosti in varnostne razsvetljave, blažijo tveganja, povezana z močno potresno dejavnostjo, in prednostno obravnavajo dostopnost za invalide. Države članice obravnavajo tudi odvzeme ogljika, povezane s shranjevanjem ogljika v stavbah ali na njih.

4a.  Države članice uvedejo ukrepe za zagotovitev, da uporaba sistemov ogrevanja na fosilna goriva v novih stavbah ni dovoljena od ... [datum prenosa te direktive]. Hibridni ogrevalni sistemi, kotli z dovoljenjem za pogon na goriva iz obnovljivih virov, in drugi tehnični stavbni sistemi, ki ne uporabljajo izključno fosilnih goriv, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1), se za namene tega odstavka ne štejejo za sisteme ogrevanja na fosilna goriva.

4b.  Komisija do 1. januarja 2025 sprejme delegirani akt za dopolnitev te direktive z določitvijo pragov za novozgrajene brezemisijske stavbe za namene Priloge III k tej direktivi, vključno z opisom metodologije izračuna glede na vrsto stavbe in ustrezno podnebje na podlagi Priloge A k ključnim evropskim standardom o energetski učinkovitosti stavb v skladu s Prilogo I k tej direktivi. Države članice obvestijo Komisijo o svojih ustreznih nacionalnih vrednostih, vključno z opisom metodologije izračuna glede na vrsto stavbe in ustrezno podnebje, na podlagi Priloge A k ključnim evropskim standardom o učinkovitosti stavb v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

Člen 7a

Novi evropski Bauhaus

1.  Države članice zagotovijo, da razvijalci projektov prenove stavb pri posvetovanju ter predložitvi vlog za finančna sredstva in gradbena dovoljenja prejmejo informacije o ciljih in priložnostih za vključevanje v pobudo novi evropski Bauhaus.

2.  Države članice pooblastijo lokalne organe, da razvijejo namenske podporne ukrepe za referenčne stavbe iz Priloge VII k tej direktivi, pri čemer naj instrumenti omogočajo kulturno obogatitev ter naj bodo trajnostni in vključujoči v skladu s pobudo o novem evropskem Bauhausu. Tovrstni instrumenti lahko zajemajo finančne sheme za obnove, ki kažejo, kako je mogoče posamezne zgradbe ali cele soseske preoblikovati v brezemisijske stavbe oziroma četrti na cenovno dostopen, trajnosten in socialno vključujoč način, pri tem pa s participativnim pristopom in pristopom od spodaj navzgor čim bolj povečati širše koristi.

3.  Države članice vzpostavijo nacionalne industrijske časovne načrte za povečanje razpoložljivosti lokalno prilagodljivih montažnih elementov za prenovo stavb, ki zagotavljajo različne funkcije, vključno z estetiko, izolacijo, proizvodnjo energije in zeleno infrastrukturo, ter spodbujajo biotsko raznovrstnost, upravljanje voda, dostopnost in mobilnost.

Člen 8

Obstoječe stavbe

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri večji prenovi stavb energijska učinkovitost stavbe ali njenih prenovljenih delov z namenom izpolnitve minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, določenih v skladu s členom 5, če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo, izboljša.

Navedene zahteve veljajo za prenovljeno stavbo ali stavbno enoto kot celoto. Poleg tega oziroma namesto tega lahko zahteve veljajo za prenovljene elemente stavb.

2.  Države članice poleg tega sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pri nadgradnji ali zamenjavi elementa stavbe, ki je del ovoja stavbe in precej vpliva na energijsko učinkovitost ovoja stavbe, izpolnjene minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti elementa stavbe, če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo.

2a.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri nadgradnji ali zamenjavi tehničnega stavbnega sistema optimizira energijska učinkovitost sistema v skladu s členom 11.

2b.  Države članice zagotovijo, da se potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu delov stavb in enot, ki so v postopku večje prenove, izračuna na podlagi že razpoložljivih informacij o dobavljenih materialih ali, če to tehnično ali ekonomsko ni izvedljivo, na podlagi referenčnih vrednosti.

3.  Države članice zagotovijo, da se pri večjih prenovah stavb spodbuja uvedba visoko učinkovitih alternativnih sistemov, če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo. Države članice zagotovijo, da se pri večjih prenovah stavb izvedejo pasivni ogrevalni in hladilni elementi, standardi zdrave kakovosti okolja v zaprtih prostorih, visoke zmogljivosti za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, med drugim z zeleno infrastrukturo, odvzemi ogljika in shranjevanjem ogljika, upoštevajo standardi požarne varnosti ter zmanjšajo tveganja, povezana z močno potresno dejavnostjo in odstranjevanjem nevarnih snovi, vključno z azbestom. Države članice pri večjih prenovah stavb in prenovah stavb, ki imajo prostore, ki se uporabljajo skupno, kot so vhodi, stopnišča, dvigala in parkirna mesta ter sanitarije, zagotovijo dostopnost za invalide.

3a.  Države članice spodbujajo uporabo digitalnih tehnologij za analizo, simulacije in upravljanje stavb, tudi v zvezi s celovitimi prenovami.

3b.  Države članice uvedejo ukrepe za zagotovitev, da uporaba sistemov ogrevanja na fosilna goriva v pri večjih prenovah stavb, celovitih prenovah ali prenovah sistemov ogrevanja ni dovoljena od... [datum prenosa te direktive]. Hibridni ogrevalni sistemi, kotli z dovoljenjem za pogon na goriva iz obnovljivih virov, in drugi tehnični stavbni sistemi, ki ne uporabljajo izključno fosilnih goriv, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1), se za namene tega odstavka ne štejejo za sisteme ogrevanja na fosilna goriva.

Države članice zagotovijo, da imajo pri prenovah, ki vključujejo menjavo tehničnih stavbnih sistemov, ki temeljijo na fosilnih gorivih, prednost ranljiva gospodinjstva in ljudje, k živijo v socialnih stanovanjih.

3c.   Do 1. januarja 2027 države članice sprejmejo posebne upravne in finančne ukrepe, s katerimi spodbujajo celovito prenovo najmanj učinkovitih večstanovanjskih stavb.

Člen 9

Minimalni standardi energijske učinkovitosti

1.  Države članice zagotovijo, da vse stavbe izpolnjujejo minimalne standarde energijske učinkovitosti, začenši z najmanj učinkovitimi stavbami.

1a.  Države članice zagotovijo, da:

(a)  stavbe in stavbne enote, ki so v lasti javnih organov, vključno z institucijami, uradi, organi in agencijami Unije, ter stavbe ali stavbne enote, ki jih takšni organi najamejo po ... [datum začetka veljavnosti te direktive], dosežejo najpozneje

(i)  od 1. januarja 2027 vsaj razred energijske učinkovitosti E in [Sprememba 20cp1]

(ii)  od 1. januarja 2030 vsaj razred energijske učinkovitosti D;

(b)  nestanovanjske stavbe in stavbne enote, ki niso navedene v točki (a), dosežejo najpozneje

(i)  od 1. januarja 2027 vsaj razred energijske učinkovitosti E in

(ii)  od 1. januarja 2030 vsaj razred energijske učinkovitosti D;

(c)  stanovanjske stavbe in stavbne enote dosežejo najpozneje

(i)  od 1. januarja 2030 vsaj razred energijske učinkovitosti E in

(ii)  od 1. januarja 2033 vsaj razred energijske učinkovitosti D.

Države članice v svojem časovnem načrtu iz člena 3(1)(b) določijo linearne trajektorije za postopno doseganje višjih razredov energijske učinkovitosti za stavbe iz tega odstavka do let 2040 in 2050▌ v skladu s potjo preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe in doseganja cilja podnebne nevtralnosti.

1b.  Države članice lahko socialna stanovanja v javni lasti izvzamejo iz obveznosti iz odstavka 1a, točka (a), če tovrstne prenove niso stroškovno nevtralne ali bi lahko privedle do povečanje najemnin za ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih, razen ekonomskih prihrankov pri računu za energijo. [Sprememba 35]

1c.  Komisija se lahko na podlagi utemeljene zahteve države članice, vključene v nacionalni načrt prenove stavb ali njegovo poznejšo spremembo, odloči, da lahko država članica zaradi ekonomske in tehnične izvedljivosti ter razpoložljivosti usposobljene delovne sile prilagodi minimalne standarde energijske učinkovitosti za stanovanjske stavbe in stavbne enote iz odstavka 1a, točka (c), za določene dele ali posamezne podsegmente svojega stavbnega fonda. Države članice, ki nameravajo prilagoditi svoje minimalne standarde energijske učinkovitosti, Komisijo obvestijo o načrtovanih ukrepih in linearnih izboljšavah energijske učinkovitosti ter poročajo o napredku pri doseganju enakovrednih izboljšav učinkovitosti stanovanjskih stavb v okviru poročanja o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročilih o napredku iz člena 3(8). Države članice najemniških stanovanj ne izvzamejo nesorazmerno v primerjavi z drugimi stavbnimi segmenti, kadar uporabljajo kakršne koli prilagoditve minimalnih standardov energijske učinkovitosti. [Sprememba 36]

1d.  Prilagoditev minimalnih standardov energijske učinkovitosti iz odstavkov 1b in 1c se uporablja za največ 22 % vseh stanovanjskih stavb iz odstavka 1a, točka (c), in se ne uporablja po 1. januarju 2037. [Sprememba 37]

2.  Poleg minimalnih standardov energijske učinkovitosti, določenih v skladu z odstavkom 1, ▌vsaka država članica določi minimalne standarde energijske učinkovitosti za prenovo vseh drugih obstoječih stavb.

▌Minimalni standardi energijske učinkovitosti se pripravijo ob upoštevanju nacionalnega časovnega načrta in ▌ciljev za leti 2040 in 2050 iz načrta posamezne države članice za prenovo stavb ter preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe do leta 2050.

3.  Države članice v skladu s členom 15 podpirajo skladnost z minimalnimi standardi energijske učinkovitosti z vsemi naslednjimi ukrepi:

(a)  zagotavljanje ustreznih finančnih ukrepov, vključno z nepovratnimi sredstvi, zlasti tistih, ki so namenjeni ranljivim gospodinjstvom, gospodinjstvom z nižjimi srednjimi dohodki, in ljudem, ki jih ▌živijo v socialnih stanovanjih, v skladu s členom 22 Direktive (EU).../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti];

(b)  zagotavljanje tehnične pomoči, tudi informacijskih storitev, upravne podpore in storitev celovite prenove prek točk „vse na enem mestu“, s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih in ljudeh, ki živijo v socialnih stanovanjih, v skladu s členom 22Direktive (EU).../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti]; [Sprememba 39]

(c)  oblikovanje integriranih javnih in zasebnih shem financiranja, ki zagotavljajo spodbude za celovite in postopne celovite prenove v skladu s členom 15; [Sprememba 40]

(d)  odprava negospodarskih ovir, vključno z razdeljenimi spodbudami, ▌

(e)  spremljanje socialnih učinkov, zlasti na najranljivejša gospodinjstva; [Sprememba 42]

(ea)   določitev okvira za zagotovitev zadostne in kvalificirane delovne sile za pravočasno izvajanje minimalnih standardov energijske učinkovitosti v skladu z nacionalnimi načrti za prenovo stavb, vključno s strategijo za olajšanje strokovnega izobraževanja mladih in prekvalifikacije delavcev ter ustvarjanje privlačnejših zaposlitvenih možnosti. [Sprememba 41]

4.  Kadar se stavba prenovi, da bi bila skladna z minimalnim standardom energijske učinkovitosti, države članice zagotovijo skladnost z minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti za elemente stavbe v skladu s členom 5, v primeru večje prenove pa z minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti za obstoječe stavbe v skladu s členom 8.

4a.   Države članice spodbujajo shranjevanje energije iz obnovljivih virov, da se omogoči samooskrba z energijo iz obnovljivih virov in zmanjša nestanovitnost, ter spodbujajo in zagotavljajo spodbude za stroškovno učinkovito in zgodnjo zamenjavo grelnikov ter po potrebi iz tega izhajajočo optimizacijo povezanih tehničnih stavbnih sistemov.[Sprememba 43]

5.  Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale minimalnih standardov energijske učinkovitosti iz odstavkov 1 in 2 za naslednje kategorije stavb:

(a)  stavbe, ki so uradno zaščitene kot del zaščitenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitektonskega ali zgodovinskega pomena, ki zahtevajo ustrezno varstvo, ali druge stavbe kulturne dediščine, če bi izpolnjevanje standardov nesprejemljivo spremenilo njihovo značilnost ali izgled ali če njihova prenova ni mogoča zaradi tehničnih ali ekonomskih razlogov; [Sprememba 29/rev]

(b)  stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti;

(c)  začasne objekte s časom uporabe dveh let ali manj, industrijske komplekse, delavnice, skladišča in nestanovanjske infrastrukturne napajalne postaje, kot so transformatorske postaje, podpostaje, naprave za regulacijo tlaka, železniške konstrukcije, pa tudi storitvene stavbe z zelo majhno porabo energije in majhno porabo za ogrevanje in hlajenje, ter nestanovanjske kmetijske stavbe, ki se uporabljajo v sektorju, zajetem v nacionalnem sektorskem sporazumu o energijski učinkovitosti;[Sprememba 44]

(d)  stanovanjske stavbe, ki so uporabljene ali namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto, ali pa za omejeno letno uporabo s pričakovano porabo energije manj kot 25 % celoletne porabe;

(e)  samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino manj kot 50 m2;

6.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja minimalnih standardov energijske učinkovitosti iz odstavkov 1 in 2, vključno z ustreznimi mehanizmi spremljanja. Države članice zagotovijo ustrezne okvire finančne podpore in socialne zaščitne ukrepe v skladu s členom 15 za izpolnjevanje minimalnih standardov energijske učinkovitosti.

Ukrepi iz okvira finančne podpore so zadostni, učinkoviti, pregledni in nediskriminatorni, podpirajo izvajanje bistvenih izboljšav energijske učinkovitosti stavb, kadar izboljšanje sicer ekonomsko ni izvedljivo, in vključujejo ciljno usmerjene ukrepe za podporo ranljivim gospodinjstvom. Ukrepi lahko vključujejo ustanovitev sklada za prenovo energijske učinkovitosti, ki bi deloval kot vzvod za povečanje zasebnih in javnih naložb v projekte za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, vključno z energijsko učinkovitostjo in energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali njihovih komponentah.

Komisija po potrebi v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 predloži zakonodajne predloge za okrepitev obstoječih finančnih instrumentov Unije in predlaga dodatne tovrstne instrumente v podporo izvajanju te direktive. [Sprememba 22cp2]

6a.   Komisija do 31. decembra 2027 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri izboljševanju energijske učinkovitosti stavb. V poročilu zlasti spremlja in oceni učinkovitost obstoječih finančnih ukrepov ter predstavi dodatna orodja za olajšanje pravičnega prehoda, tudi ustrezna finančna sredstva na ravni Unije, držav članic ali na lokalni ravni, da bi zagotovili pravičen prehod in ublažili morebitne negativne socialno-ekonomske učinke, zlasti v najbolj prizadetih regijah in skupnostih. [Sprememba 54]

Člen 9a

Sončna energija v stavbah

1.  Države članice do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] zagotovijo, da so vse nove stavbe zasnovane tako, da je na podlagi osončenosti lokacije optimiziran njihov potencial za proizvodnjo sončne energije, tako da je omogočena naknadna stroškovno učinkovita namestitev sončne tehnologije.

2.  Države članice z ukrepi za obveščanje in racionaliziranimi shemami izdajanja dovoljenj spodbujajo uvedbo ustreznih naprav za sončno energijo v vseh večjih prenovah stavb ali celovitih prenovah v kombinaciji s prenovo ovoja stavbe, z zamenjavo tehničnih stavbnih sistemov in namestitvijo in namestitvijo opreme za shranjevanje električne energije, infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, tehnologijo toplotnih črpalk ter sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb.

3.  Države članice zagotovijo namestitev ustreznih naprav za sončno energijo, če so tehnično primerne ter ekonomsko in funkcionalno izvedljive, in sicer:

(a)  do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] na vse nove javne in nove nestanovanjske stavbe;

(b)  do 31. decembra 2026 na vse obstoječe javne in nestanovanjske stavbe;

(c)  do 31. decembra 2028 na vse nove stanovanjske stavbe in pokrita parkirišča;

(d)  od 31. decembra 2032 na vse stavbe v postopku večje prenove.

4.  Države članice opredelijo in objavijo merila na nacionalni ravni za izvajanje rokov, določenih v odstavku 3, v praksi in za morebitne izjeme za določene vrste stavb v skladu z ocenjenim tehničnim in ekonomskim potencialom naprav za sončno energijo ter značilnostmi stavb, ki jih zajemajo te obveznosti.

5.  Namestitev ustreznih naprav za sončno energijo na vseh novih stanovanjskih stavbah in pokritih parkiriščih ter na vseh stavbah, ki so v postopku večje prenove, kot je določeno v odstavku 3, točki (c) in (d), se po potrebi kombinira z izolacijo na podzemni in strešni strani, pri čemer se upošteva delovanje stavbe. Namestitev ustreznih naprav za sončno energijo iz odstavka 3 se kombinira s postopkom izdaje dovoljenj za namestitev opreme za sončno energijo v umetne strukture iz člena 16c Direktive (EU) 2018/2001 (spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, kot je predlagana s COM(2022)0222). Za solarne naprave z močjo pod 50 kW države članice dovolijo preprost postopek priglasitve, kot je določen v členu 17 Direktive (EU) 2018/2001.

6.  Države članice v svojih nacionalnih načrtih za prenovo stavb določijo pot s številčnimi cilji za svoj nacionalni prispevek k uvedbi sončne energije in namestitvi toplotnih črpalk v stavbah.

7.  Države članice v svojih regulativnih okvirih zagotovijo potrebne upravne, tehnične in finančne zmogljivosti in spodbude za uvedbo sončne energije v stavbah, tudi v kombinaciji s tehničnimi stavbnimi sistemi, kot so gospodinjske baterije, toplotne črpalke za lastno porabo ali toplotne črpalke velikega obsega za distribucijo toplote prek sistemov daljinskega ogrevanja. Države članice zagotovijo enake regulativne konkurenčne pogoje za vse solarne tehnologije in tehnologije ogrevanja.

8.  Države članice zagotovijo, da predstavniki nacionalnih regulativnih organov, operaterji distribucijskih sistemov, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, potrošniške organizacije, ponudniki storitev shranjevanja in drugi deležniki ocenijo potrebo po dodatnih ukrepih v zvezi z distribucijskim sistemom, da bi dosegli cilje tega člena. Ta ocena vključuje potrebno povezovanje in javno naročanje prožne porazdeljene proizvodnje energije v skladu z določbami Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta(29) in Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta(30), pri čemer je treba upoštevati zlasti potrebne enake konkurenčne pogoje in pravično plačilo za aktivne odjemalce in energetske skupnosti.

9.  Države članice spodbujajo ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti naprav za sončno energijo v stavbah, tudi v kombinaciji s tehničnimi stavbnimi sistemi, kot so gospodinjske baterije ali toplotne črpalke za lastno porabo.

Člen 10

Izkaz o prenovi stavbe

1.  Komisija do 31. decembra 2023 sprejme delegirane akte v skladu s členom 29 za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo skupnega evropskega okvira za izkaze o prenovi stavb na podlagi meril iz odstavka 3 tega člena.

2.  Države članice do 31. decembra 2024 uvedejo shemo izkazov o prenovi stavb, s katero se izvaja skupni okvir, vzpostavljen v skladu z odstavkom 1.

2a.   Države članice zagotovijo, da se izkazi o prenovi stavb financirajo kot del nacionalnih načrtov za prenove stavb, da ne bi pomenili ovire, zlasti za lastnike stanovanj, ki imajo v lasti samo stanovanje, v katerem živijo. Države članice zagotovijo, da se izkazi o prenovi stavb z ustrezno finančno podporo dajo na voljo ranljivim gospodinjstvom, ki želijo v celoti ali delno prenoviti svoje stavbe.

3.  Izkaz o prenovi stavbe mora biti v skladu z vsemi naslednjimi zahtevami:

(a)  v digitalni obliki in obliki, primerni za tiskanje, ga izda usposobljeni in potrjeni strokovnjak po obisku na kraju samem;

(b)  vključuje celovit časovni načrt prenove, v katerem je navedeno največje število korakov prenove, ki se medsebojno nadgrajujejo v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“, da se doseže celovita prenova v skladu s ciljem, da se stavba najpozneje do leta 2050 preoblikuje v brezemisijsko stavbo, pri čemer je opisano, kako doseči minimalne standarde energijske učinkovitosti, in so opisani ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu v postopku prenove;

(c)  v njem so navedene pričakovane koristi v smislu prihrankov energije, prihrankov pri računih za energijo in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu, ter koraki prenove, ki naj bi privedli do ustreznih izboljšav;

(ca)   vsebuje informacije o morebitni priključitvi na učinkovito omrežje za daljinsko ogrevanje, deležu individualne ali skupne proizvodnje in lastni porabi energije iz obnovljivih virov;

(cb)   vsebuje informacije o razponu ocenjenih stroškov za vsak priporočeni korak prenove ter ocenjene stroške celovite prenove v enem koraku kot referenčni scenarij;

(cc)   vključuje kosovnico, informacije o krožnosti gradbenih proizvodov ter širše koristi, povezane z zdravjem, udobjem, kakovostjo okolja v zaprtih prostorih, varnostjo, kot so požarna, električna in potresna varnost, ter izboljšano prilagoditveno sposobnostjo stavb na podnebne spremembe;

(d)  vsebuje informacije o morebitni finančni in tehnični podpori ter posodobljene kontaktne podatke najbližje točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene v skladu s členom 15a.

(da)  vsebuje informacije o vseh večjih prenovah stavbe, kot je navedeno v členu 8(1), in o morebitni prenovi ali zamenjavi elementa stavbe, ki je del ovoja stavbe in pomembno vpliva na energijsko učinkovitost ovoja stavbe, kot je navedeno v členu 8(2).

Izkaz o prenovi stavbe lahko vsebuje dodatne informacije ob upoštevanju sestave gospodinjstva in vseh načrtovanih prenov, vključno s tistimi, ki niso povezane z energijo, v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

3a.   Države članice olajšajo vključitev izkazov o prenovi v digitalne dnevnike stavb, v katerih so zbrane tehnične in pravne informacije z bistvenimi podatki, ki jih lastniki nepremičnin potrebujejo za načrtovanje in izvedbo celovitih in postopnih celovitih prenov.

Člen 11

Tehnični stavbni sistemi

1.  Države članice z namenom čim bolj učinkovite rabe energije v tehničnih stavbnih sistemih z uporabo tehnologij za varčevanje z energijo določijo zahteve za sisteme glede celotne energijske učinkovitosti, pravilne namestitve, ustrezne velikosti, prilagoditve in krmiljenja tehničnih stavbnih sistemov ter, kjer je ustrezno, hidravličnega uravnoteženja, ki se namestijo v nove ali obstoječe stavbe. Države članice pri določanju zahtev upoštevajo pogoje projektiranja in tipične ali povprečne pogoje obratovanja ter zagotovijo uporabo opreme, ki izpolnjuje merila za najvišje razpoložljive razrede energijske učinkovitosti v skladu z ustreznimi pravnimi akti Unije o označevanju z energijskimi nalepkami, ob upoštevanju učinkovitosti sistema in načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“.

Zahteve za sisteme se določijo za nove tehnične stavbne sisteme, njihovo zamenjavo in nadgradnjo, uporabljajo pa se, če so tehnično, ekonomsko in funkcionalno izvedljive.

Države članice ▌določijo zahteve glede emisij toplogrednih plinov generatorjev toplote ali glede določene vrste goriva, ki ga uporabljajo generatorji toplote, če so take zahteve tehnološko nevtralne in v skladu s ciljem postopne odprave uporabe fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Države članice zagotovijo, da zahteve, ki so jih določile za tehnične stavbne sisteme, dosežejo vsaj najnovejše stroškovno optimalne ravni, in upoštevajo ustrezne ekonomske in okoljske standarde optimizacije za določanje velikosti.

Države članice zagotovijo, da je zamenjava zastarelih in neučinkovitih tehničnih stavbnih sistemov, če je tehnično in ekonomsko izvedljiva, del korakov, določenih v izkazu o prenovi, v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“.

2.  Države članice zahtevajo, da so nove stavbe ▌opremljene z napravami za samoregulacijo za ločeno uravnavanje temperature v vsakem prostoru ali, kjer je utemeljeno, v določeni ogrevani ali hlajeni coni stavbne enote ter, kjer je ustrezno, s hidravličnim uravnoteženjem. Kar zadeva obstoječe stavbe, se namestitev takih naprav za samoregulacijo in, kjer je ustrezno, hidravlično uravnoteženje, zahteva ob zamenjavi generatorjev toplote ali hlajenja, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo.

3.  Države članice zahtevajo namestitev merilnih in kontrolnih naprav za spremljanje in urejanje kakovosti okolja na ustrezni ravni enote in, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, v naslednjih stavbah:

(a)  brezemisijske stavbe;

(b)  nove stavbe;

(c)   obstoječe stavbe v postopku večje prenove;

(d)  nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo za ogrevalne sisteme, hladilne sisteme ali sisteme za kombinirano ogrevanje in hlajenje prostorov nad 70 kW;

(e)  javne stavbe in stavbe, ki nudijo socialne storitve v splošnem interesu, na primer izobraževanje, zdravstvo in socialna pomoč.

Države članice pri obravnavi ekonomske izvedljivosti namestitve iz prvega pododstavka tudi upoštevajo njene merljive zdravstvene koristi.

Države članice zagotovijo, da so podatki o kakovosti notranjega okolja in drugi ustrezni podatki, zbrani z merilnimi in kontrolnimi napravami, interoperabilni z digitalnimi dnevniki stavb na podlagi člena 19(6) ter v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili o varstvu podatkov.

4.  Države članice zagotovijo, da se ob namestitvi ali spremembi tehničnega stavbnega sistema ▌celotna ▌učinkovitost sistema in, kjer je primerno, učinkovitost potenciala globalnega segrevanja v celotnem življenjskem ciklu izboljšata in podpreta s podatki o učinkovitosti med uporabo. Rezultati se dokumentirajo v digitalnem dnevniku stavbe ter posredujejo lastniku in najemniku stavbe, tako da ostanejo na voljo in se lahko uporabijo za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami, določenimi v skladu z odstavkom 1, in izdajo energijskih izkaznic.

Države članice lahko sprejmejo nove spodbude in financiranje za spodbujanje prehoda s sistemov ogrevanja in hlajenja na fosilna goriva na sisteme, ki ne temeljijo na fosilnih gorivih, skupaj z naložbami v stanovanja, ki izboljšujejo energijsko učinkovitost.

4a.   Države članice določijo zahteve, da se, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, nestanovanjske stavbe opremijo s sistemom za avtomatizacijo in nadzor stavb, in sicer.

(a)  do 31. decembra 2024 nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo za ogrevalne sisteme, hladilne sisteme ali sisteme za kombinirano ogrevanje in hlajenje prostorov nad 290 kW;

(b)  do 31. decembra 2029 nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo za ogrevalne sisteme, hladilne sisteme ali sisteme za kombinirano ogrevanje in hlajenje prostorov nad 70 kW.

Države članice določijo jasne parametre za ugotavljanje ekonomske izvedljivosti opremljanja nestanovanjskih stavb s sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb.

4b.  Stavbni avtomatizacijski in krmilni sistemi iz odstavka 4a morajo biti sposobni:

(a)  stalno spremljati, beležiti in analizirati rabo energije ter omogočati prilagajanje rabe energije;

(b)  primerjati energijsko učinkovitost stavbe glede na referenčne vrednosti, odkrivati izgube učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov in obveščati osebe, ki so odgovorne za stavbo ali tehnično upravljanje stavbe, o možnostih za izboljšanje energijske učinkovitosti;

(c)  omogočati komunikacijo s povezanimi tehničnimi stavbnimi sistemi in drugimi napravami v stavbi ter biti interoperabilni s tehničnimi stavbnimi sistemi med različnimi vrstami lastniških tehnologij, naprav in proizvajalcev;

(d)  učinkovito spremljati kakovost zraka v zaprtih prostorih, da se zagotovita zdravje in varnost prebivalcev.

4c.   Države članice določijo zahteve za zagotovitev, da se, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, od 1. januarja 2025 nove stanovanjske stavbe in stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, z efektivno nazivno izhodno močjo za sisteme ogrevanja, sisteme hlajenja ali sisteme za kombinirano ogrevanje, hlajenje in prezračevanje prostorov pod 70 kW opremijo z naslednjim:

(a)  s funkcijo stalnega elektronskega nadzora sistemov v stavbi na ustrezni ravni stavbe in enote, ki meri učinkovitost in obvešča lastnike ali upravnike stavb v primeru večjih sprememb in ko je potrebno servisiranje sistema;

(b)  z učinkovitimi nadzornimi funkcijami in funkcijami uravnavanja, ki zagotavljajo optimalno proizvodnjo, distribucijo, shranjevanje in porabo energije;

(c)  s prožnostjo na strani povpraševanja;

(d)  z učinkovitim sistemom za spremljanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih, da se zagotovita zdravje in varnost prebivalcev.

4d.  Poleg zahtev iz odstavka 4c so stanovanjske stavbe z uporabno tlorisno površino, večjo od 1 000 m², opremljene tudi s funkcionalnostjo, ki omogoča oboje od naslednjega:

(a)  primerjati energijsko učinkovitost stavbe glede na referenčne vrednosti, odkrivati izgube učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov in obveščati osebe, ki so odgovorne za stavbo ali tehnično upravljanje stavbe, o možnostih za izboljšanje energijske učinkovitosti;

(b)  omogočati komunikacijo s povezanimi tehničnimi stavbnimi sistemi in drugimi napravami v stavbi ter biti interoperabilni s tehničnimi stavbnimi sistemi med različnimi vrstami lastniških tehnologij, naprav in proizvajalcev.

4e.  Države članice zahtevajo, da se, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, nestanovanjske stavbe opremijo s krmilnim sistemom za samodejno upravljanje razsvetljave. Krmilni sistem za samodejno upravljanje razsvetljave mora biti sposoben izvesti vse od naslednjega:

(a)   izvajati območni nadzor za notranjo razsvetljavo s samodejnim zaznavanjem prisotnosti;

(b)   izvajati območno samodejno zatemnjevanje razsvetljave, ki temelji na stopnjah dnevne svetlobe, ob dnevni svetlobi;

(c)   omogočati stalno spremljanje, beleženje in odkrivanje napak;

(d)   omogočati nadzor s strani končnih uporabnikov

(e)   omogočati komunikacijo z ustreznimi povezanimi tehničnimi stavbnimi sistemi v stavbi.

Člen 11a

Kakovost okolja v zaprtih prostorih

1.  Države članice določijo zahteve za izvajanje ustreznih standardov kakovosti okolja v zaprtih prostorih v stavbah, da bi se ohranili zdravi notranji klimatski pogoji.

2.  Države članice do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] določijo zahteve v skladu z merljivimi kazalniki na podlagi kazalnikov okvira LEVELs.

Kazalniki kakovosti okolja v zaprtih prostorih se merijo znotraj stavbe in vključujejo vsaj:

(a)  raven ogljikovega dioksida;

(b)  temperaturo in toplotno udobje;

(c)  relativno vlažnost;

(d)  stopnjo osvetlitve z dnevno svetlobo ali ustrezne stopnje dnevne svetlobe;

(e)  stopnja prezračevanja zraka se spremeni vsako uro;

(f)  akustično udobje v zaprtih prostorih, kot so nadzor časa odmevnosti in ravni hrupa iz ozadja ter razumljivost govora.

Emisije drobnih delcev iz notranjih virov in ciljne mejne vrednosti onesnaževal iz notranjih virov, hlapnih organskih spojin, razvrščenih kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008(31), vključno s formaldehidom, se sporočijo na podlagi razpoložljivih podatkov na ravni izdelka ali neposrednih meritev ustreznih virov v zvezi z notranjim okoljem stavbe, če so na voljo.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo metodološkega okvira za izračun standardov kakovosti okolja v zaprtih prostorih.

4.  Države članice zagotovijo, da nove stavbe in stavbe, ki so v postopku večje prenove, izpolnjujejo ustrezne standarde za kakovost okolja v zaprtih prostorih.

Člen 12

Infrastruktura za trajnostno mobilnost

1.  Kar zadeva nove nestanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe v postopku večje prenove, pri katerih prenova vključuje parkirišče ali električne inštalacije stavbe, ki imajo več kot pet parkirnih mest, če je parkirišče v stavbi ali neposredno ob njej ali če je s stavbo jasno povezano, države članice zagotovijo namestitev:

(a)  ▌vsaj enega polnilnega mesta na vsakih pet parkirnih mest;

(b)  ▌vnaprejšnje polaganje kablov za vsako parkirno mesto, da se omogoči kasnejša namestitev polnilnih mest za električna vozila, kolesa na električni pogon in druge tipe vozil kategorije L ter

(c)   ▌parkirna mesta za kolesa, ki predstavljajo vsaj 15 % skupne uporabniške zmogljivosti nestanovanjskih stavb, ob upoštevanju potrebnega prostora tudi za kolesa večjih dimenzij kot standardna kolesa.

Države članice zagotovijo, da imajo vnaprej položeni kabli take kapacitete, da se omogoči sočasna in učinkovita uporaba pričakovanega števila polnilnih mest, ter po potrebi podpirajo namestitev sistema za uravnavanje obremenitev ali polnjenja, v kolikor je to tehnično in ekonomsko izvedljivo in upravičeno.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (a), države članice za nove poslovne stavbe in poslovne stavbe v postopku večje prenove z več kot petimi parkirnimi mesti zagotovijo namestitev vsaj enega polnilnega mesta na vsaki dve parkirni mesti.

2.  Kar zadeva vse nestanovanjske stavbe z več kot dvajsetimi in, če je tehnično in ekonomsko izvedljivo, desetimi parkirnimi mesti, države članice do 1. januarja 2027 zagotovijo namestitev vsaj enega polnilnega mesta na vsakih deset parkirnih mest in ▌parkirnega mesta za kolesa, kar zajema vsaj 15 % celotne uporabniške zmogljivosti stavbe, in s potrebnim prostorom za kolesa večjih dimenzij kot standardna kolesa. V primeru stavb, ki so v lasti javnih organov ali jih ti uporabljajo, države članice do 1. januarja 2033 zagotovijo vnaprejšnje polaganje kablov za vsaj eno od dveh parkirnih mest.

3.  Države članice lahko na podlagi ocene lokalnih organov in ob upoštevanju lokalnih značilnosti, vključno z demografskimi, geografskimi in podnebnimi razmerami, zahteve glede števila parkirnih mest za kolesa v skladu z odstavkoma 1 in 2 prilagodijo za posebne kategorije nestanovanjskih stavb▌.

4.  Kar zadeva nove stanovanjske stavbe in stanovanjske stavbe v postopku večje prenove, pri katerih prenova vključuje parkirišče ali električne inštalacije stavbe, ki imajo več kot tri parkirna mesta, če je parkirišče v stavbi ali je parkirišče neposredno ob njej ali če je s stavbo jasno povezano, države članice zagotovijo namestitev:

(a)  v novih stanovanjskih stavbah vnaprejšnje polaganje kablov za vsako parkirno mesto in, v stanovanjskih stavbah, ki so v postopku večje prenove, vnaprejšnje polaganje kablov ali, kjer je tehnično in ekonomsko neizvedljivo, napeljavo vodov za vsako parkirno mesto, da tako omogočijo kasnejšo namestitev polnilnih mest za električna vozila, kolesa na električni pogon in druge tipe vozil kategorije L; Države članice zagotovijo, da imajo vnaprej položeni kabli take kapacitete, da se omogoči sočasna uporaba polnilnih mest na vseh parkirnih mestih;

(aa)  najmanj enega polnilnega mesta;

(b)  vsaj dve parkirni mesti za kolesa na vsako stanovanje v novih stanovanjskih stavbah;

(ba)  vsaj dve parkirni mesti za kolesa na vsako stanovanje v stanovanjskih stavbah, ki so v postopku večje prenove, kjer je tehnološko in ekonomsko izvedljivo;

(bb)  v novih stanovanjskih stavbah z najmanj tremi stanovanji in brez parkirnih prostorov, vsaj dve parkirni mesti za kolesa na vsako stanovanje, kjer je tehnološko in ekonomsko izvedljivo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države na podlagi ocene lokalnih organov in ob upoštevanju lokalnih značilnosti, vključno z demografskimi, geografskimi in podnebnimi razmerami, prilagodijo zahteve glede števila parkirnih mest.

5.  Države članice se lahko odločijo, da se odstavki 1, 2 in 4 ne uporabljajo za posebne kategorije stavb, kadar bi bilo potrebno vnaprejšnje polaganje kablov odvisno od izoliranih mikrosistemov ali se stavbe nahajajo v najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 PDEU, če bi to znatno otežilo delovanje lokalnega energetskega sistema in ogrozilo stabilnost lokalnega omrežja;

5a.  Komisija se lahko na podlagi utemeljene zahteve države članice odloči, da tej državi članici dovoli prilagoditev zahtev iz odstavkov 1 in 2 za posebne kategorije stavb, kadar:

(a)  je stavba v lasti in uporabi mikropodjetja ali malega ali srednjega podjetja, kot je opredeljeno v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(32), ali

(b)  se stavba uporablja samo začasno v skladu s členom 9.

5b.   Države članice lahko prilagodijo zahteve glede števila parkirnih mest v skladu z odstavki 1, 2 in 4 za posebne kategorije stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, za katere bi izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1, 2 in 4 povzročilo nesorazmerne stroške, bilo ekonomsko neizvedljivo ali neupravičeno ali za katere lokalni pogoji ne upravičujejo izpolnjevanja zahtev. [Sprememba 5]

6.  Države članice zagotovijo, da so polnilna mesta iz odstavkov 1, 2 in 4 tega člena sposobna pametnega in po potrebi dvosmernega polnjenja ter da delujejo na podlagi nelastniških in nediskriminatornih komunikacijskih protokolov in standardov na interoperabilen način ter v skladu z vsemi pravnimi standardi in protokoli iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 19(6) in členom 19(7) Uredbe (EU).../... [uredba o infrastrukturi za alternativna goriva].

7.  Države članice zagotovijo, da upravljavci polnilnih mest, ki niso javno dostopna, ta polnilna mesta upravljajo v skladu s členom 5(4) Uredbe (EU).../... [uredba o infrastrukturi za alternativna goriva], kjer je ustrezno.

8.  Države članice določijo ukrepe za spodbujanje, poenostavitev, uskladitev in pospešitev postopka nameščanja polnilnih mest s strani pooblaščenih inštalaterjev v novih in obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah, zlasti pri zvezah solastnikov, ter odpravijo regulativne ovire, vključno s postopki za izdajo dovoljenj in odobritev, ki jih izdajo javni organi ali upravljavci omrežij, brez poseganja v pravo držav članic o lastninskih in najemnih razmerjih, ter omogočijo pravico do priključka za vse v Uniji. Države članice odpravijo ovire za namestitev polnilnih mest v stanovanjskih stavbah s parkirnimi mesti, zlasti potrebo po pridobitvi soglasja najemodajalca ali solastnikov za zasebno polnilno mesto za lastno uporabo. Zahteva najemnikov ali solastnikov za namestitev opreme za polnjenje na parkirnem mestu se lahko zavrne, če za tako zavrnitev obstajajo resni in upravičeni razlogi.

Države članice zagotovijo, da med vlogo najemnika ali lastnika za polnilno mesto v stavbi in njeno namestitvijo, če je razumna, v nobenem primeru ne mine več kot šest mesecev.

Komisija do 1. januarja 2025 objavi smernice, ki določajo standarde in protokol, ki bodo priporočeni nacionalnim in lokalnim javnim organom za požarno varnost v pokritih parkiriščih.

Države članice zagotovijo razpoložljivost tehnične pomoči lastnikom stavb in najemnikom, ki želijo namestiti polnilna mesta in parkirna mesta za kolesa.

Kar zadeva vse obstoječe stanovanjske stavbe z več kot tremi parkirnimi mesti, države članice uvedejo ukrepe, da zagotovijo vnaprejšnje polaganje kablov za parkirna mesta, sorazmerno s številom akumulatorskih električnih lahkih vozil, registriranih na njihovem ozemlju.

8a.  Za lastnike in najemnike stavb, ki ob svojem stanovanju ne morejo namestiti polnilnega mesta, države članice uvedejo ukrepe, ki jim omogočajo, da zahtevajo namestitev javno dostopnega polnilnega mesta blizu svojega stanovanja, v skladu s cilji Uredbe (EU) .../... [uredba o infrastrukturi za alternativna goriva]. Države članice uvedejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da število nameščenih javno dostopnih polnilnih mest ustreza številu zahtevkov, ki so jih prejele na teh območjih.

9.  Države članice zagotovijo medsebojno povezanost politik na področju stavb, aktivne in zelene mobilnosti, podnebja, energije, biotske raznovrstnosti ter urbanističnega načrtovanja.

Države članice za zagotovitev učinkovite kombinacije zasebne e-mobilnosti, aktivne mobilnosti in javnega prevoza podpirajo lokalne organe pri razvoju in izvajanju načrtov trajnostne mobilnosti v mestih s posebnim poudarkom na povezovanju stanovanjskih politik s trajnostno mobilnostjo in urbanističnim načrtovanjem.

Člen 13

Pripravljenost stavb na pametne sisteme

1.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 29 glede neobvezne skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme. Razvrščanje temelji na oceni zmogljivosti stavbe ali stavbne enote, da prilagodi svoje delovanje potrebam stanovalca, zlasti v zvezi s kakovostjo okolja v zaprtih prostorih, in omrežju ter izboljša svojo energijsko in celotno učinkovitost.

V skladu s Prilogo IV se v neobvezni skupni shemi Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme določita:

(a)  opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme ▌

(b)  metodologija za izračun tega indikatorja.

2.  Komisija do 31. decembra 2024 sprejme delegirani akt v skladu s členom 29 za spremembo te direktive, s katerim do istega datuma zahteva obvezno uporabo skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme v skladu s Prilogo IV za nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo ogrevalnih sistemov, klimatskih sistemov in sistemov za kombinirano ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje prostorov nad 290 kW. Skupna shema Unije se od 1. januarja 2030 uporablja za nestanovanjske stavbe z nazivno izhodno močjo 70 kW.

3.  Komisija po posvetovanju z ustreznimi deležniki sprejme izvedbeni akt, v katerem podrobno opredeli tehnične podrobnosti za učinkovito izvajanje sheme iz odstavka1, pa tudi časovni načrt za nezavezujočo testno fazo na nacionalni ravni, in pojasni, kako ta shema dopolnjuje energijske izkaznice iz člena 16.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(3).

4.  Komisija do 31. decembra 2024 in po posvetovanju z ustreznimi deležniki sprejme izvedbeni akt, v katerem določi tehnične podrobnosti za učinkovito uporabo sheme iz odstavka 2 za nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo ogrevalnih sistemov, klimatskih sistemov ali sistemov za kombinirano ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje nad 290 kW.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(3).

Člen 14

Izmenjava podatkov

1.  Države članice zagotovijo, da imajo lastniki, najemniki in upravljavci stavb neposreden dostop do sistemskih podatkov svojih stavb, vključno s tehnični podatki stavbnih sistemov. Dostop do podatkov ali podatki se z njihovim soglasjem dajo na voljo tretji osebi, za katero velja obstoječi pogodbeni dogovor. Države članice predpišejo uporabo mednarodnih standardov in oblik upravljanja pri izmenjavi podatkov ter spodbujajo popolno interoperabilnost storitev in izmenjave podatkov v Uniji v skladu z odstavkom 5. Zbirni in anonimizirani podatki stavbnih sistemov so javno dostopni.

Za namene te direktive podatki stavbnih sistemov vključujejo ustrezne neobdelane podatke o energijski učinkoviti elementov stavb, storitvah energijske učinkovitosti stavb, predvideni življenjski dobi ogrevalnega sistema oziroma ogrevalnih sistemov, senzorjih, stavbnih avtomatizacijskih in krmilnih sistemih, števcih in polnilnih mestih za e-mobilnost, ter so povezani z digitalnim dnevnikom stavbe. Obdelani in neobdelani podatki se štejejo za sprejemljive za namene tega člena, če izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.

1a.   Države članice zagotovijo, da imajo lokalni organi dostop do podatkov o energijski učinkovitosti stavb na njihovem ozemlju v skladu z zahtevami za lažjo pripravo načrtov za ogrevanje in hlajenje ter vključijo operativne geografske informacijske sisteme in povezane podatkovne zbirke v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(33). Države članice zagotovijo, da imajo lokalni organi potrebne vire za upravljanje podatkov in informacij.

2.  Pri določitvi pravil o upravljanju in izmenjavi podatkov države članice ali pristojni nacionalni organi, kadar je tako določila država članica, spoštujejo harmonizirana pravila Unije iz izvedbenih aktov iz odstavka 5, in veljavni pravni okvir Unije. Pravila o dostopu in morebitni stroški niso ovira niti ne povzročajo diskriminacije za tretje strani pri dostopu do podatkov stavbnih sistemov.

3.  Lastniku, najemniku ali upravljavcu stavbe se ne zaračunajo nobeni dodatni stroški za dostop do njihovih podatkov ali za zahtevo, da se njihovi podatki dajo na voljo tretji osebi v skladu z obstoječim pogodbenim dogovorom. Države članice so odgovorne za določanje ustreznih pristojbin za dostop drugih upravičenih strani, kot so finančne institucije, agregatorji, dobavitelji energije, ponudniki energetskih storitev in nacionalni statistični uradi ali drugi nacionalni organi, odgovorni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, do podatkov. Države članice ali, kadar je ustrezno, pristojni nacionalni organi zagotovijo, da so vsi stroški, ki jih zaračunavajo urejani subjekti, ki zagotavljajo podatkovne storitve, razumni in upravičeni. Države članice spodbujajo izmenjavo podatkov stavbnih sistemov.

4.  Pravila o dostopu do podatkov in shranjevanju podatkov za namene te direktive so v skladu z ustreznim pravom Unije. Osebni podatki se v okviru te direktive obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.

4a.  Komisija do 31. decembra 2023 sprejme delegirani akt v skladu s členom 29 za dopolnitev te direktive z določitvijo zahtev glede interoperabilnosti ter nediskriminatornih in preglednih postopkov za dostop do podatkov iz tega člena.

5.  Komisija do 31. decembra 2023 sprejme izvedbene akte, v katerih podrobno opredeli zahteve glede interoperabilnosti ter nediskriminatorne in pregledne postopke za dostop do podatkov iz tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 30(2).

Komisija izda strategijo posvetovanja, v kateri določi cilje posvetovanja, ciljne deležniki in dejavnosti posvetovanja za pripravo izvedbenih aktov.

Člen 15

Finančne spodbude, znanja in spretnosti ter tržne ovire

1.  Države članice zagotovijo ustrezno financiranje in podporne ukrepe v kombinaciji z drugimi instrumenti Unije, kot so Mehanizem za okrevanje in odpornost, Socialni sklad za podnebje in skladi kohezijske politike. Namenijo ustrezne zneske v okviru izvajanja programov Unije in v nacionalnih shemah financiranja za prenovo ter določijo ustrezno financiranje, da bi odpravile tržne ovire in spodbudile potrebne naložbe v energijsko prenovo v skladu s svojim nacionalnim načrtom prenove stavb in da bi do leta 2050 preoblikovale svoj stavbni fond v brezemisijske stavbe, tudi s spodbujanjem in poenostavitvijo uporabe javno-zasebnih partnerstev.

Države članice zagotovijo, da so vloga in postopki za financiranje preprosti in racionalizirani, da se gospodinjstvom olajša dostop do financiranja.

1a.  Javno financiranje obravnava začetne stroške, povezane s prenovo, ki jih imajo gospodinjstva. Države članice olajšajo dostop do cenovno dostopnih bančnih posojil, namenskih kreditnih linij ali v celoti javno financiranih prenov.

Pri finančnih spodbudah v obliki nepovratnih sredstev ali jamstev se pri dodeljevanju finančne podpore upoštevajo parametri, ki temeljijo na prihodkih, da se zagotovi, da so prednostno namenjene ranljivim gospodinjstvom in ljudem, ki živijo v socialnih stanovanjih, v skladu s členom 22 Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti]. Države članice razvijejo namenske sheme za prenovo za izboljšanje energijske učinkovitosti, zlasti finančne ukrepe, in zagotovijo, da vsak nacionalni program finančne podpore vsebuje namenske zneske, namenjene ranljivim gospodinjstvom, ki ustrezajo njihovim potrebam. Države članice lahko uporabijo nacionalne sklade za energijsko učinkovitost za financiranje namenskih shem in programov v skladu s členom 28 Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti].

2.  Države članice sprejmejo ustrezne regulativne ukrepe za odpravo negospodarskih ovir za prenovo stavb. Kar zadeva stavbe z več kot eno stavbno enoto, lahko taki ukrepi vključujejo odpravo zahtev glede soglasja v strukturah solastništva, pri čemer se prilagodijo pooblastila in odgovornosti upravnikov stavb pri vodenju projektov energijske prenove, ali omogočijo, da so strukture solastništva neposredni prejemniki finančne podpore.

3.  Države članice kar najbolj stroškovno učinkovito uporabijo nacionalno financiranje in financiranje, ki je na voljo na ravni Unije, zlasti mehanizem za okrevanje in odpornost, Socialni sklad za podnebje, sklade kohezijske politike, program InvestEU, prihodke iz dražbe pri trgovanju z emisijami v skladu z Direktivo 2003/87/ES [spremenjeni sistem trgovanja z emisijami] in druge javne vire financiranja. Ti viri financiranja se uporabljajo skladno z načrtom doseganja brezemisijskega stavbnega fonda do leta 2050.

4.  Da bi povečale naložbe, države članice zagotovijo, da se učinkovito vzpostavijo omogočitvena orodja za financiranje in finančna orodja, in sicer posojila za energijsko učinkovitost in hipotekarni krediti za prenovo stavb, pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, finančne sheme po načelu „plačaj glede na prihranek“, davčne spodbude, vključno z znižanimi davčnimi stopnjami za obnovitvena dela in materiale, sheme financiranja prek davkov in prek računov, jamstveni skladi, standardi hipotekarnih portfeljev, ekonomski instrumenti za zagotavljanje spodbud za uporabo ukrepov za krožnost in zadostnost, skladi, namenjeni celovitim prenovam in skladi, namenjeni prenovam z minimalnim pragom znatnih ciljnih prihrankov energije in ciljnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu.

Države članice zagotovijo, da so informacije o razpoložljivih finančnih sredstvih in finančnih instrumentih na voljo javnosti na lahko dostopen in pregleden način ter tudi digitalno.

Države članice in ustrezni finančni organi pregledajo veljavno zakonodajo in pripravijo podporne ukrepe, da bi pospešili uvajanje posojil za prenovo in hipotekarnih kreditov za energijsko učinkovitost in razvoj inovativnih posojilnih produktov, namenjenih financiranju celovite prenove in postopne celovite prenove v skladu s koraki v izkazih o prenovi. Komisija in Evropska investicijska banka zagotovita dostop do financiranja pod ugodnimi pogoji, s čimer olajšata uvedbo finančnih instrumentov in inovativnih shem, kot je posojilo EU za prenovo ali evropski jamstveni sklad za prenovo stavb. Omogočitvena orodja za financiranje in finančna orodja tudi usmerjajo naložbe v energijsko učinkovit javni stavbni fond v skladu z Eurostatovimi smernicami o evidentiranju pogodb o zagotavljanju prihranka energije v računih države.

4a.  Do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 29 za dopolnitev te direktive, da se zagotovi, da standardi hipotekarnih portfeljev učinkovito spodbujajo finančne institucije k povečanju sredstev, namenjenih za prenove, da se določijo podporni ukrepi za finančne institucije in potrebni zaščitni ukrepi pred morebitnimi kontraproduktivnimi posojilnimi dejavnostmi, kot je zmanjšanje ali zavračanje dostopa do kredita gospodinjstvom v stanovanjih z nizko energijsko učinkovitostjo ali omejitev hipotekarnih kreditov na potrošnike, ki kupujejo stanovanja višjega razreda energijske učinkovitosti.

5.  Države članice olajšajo združevanje projektov, da se vlagateljem omogoči dostop, potencialnim strankam pa ponudijo rešitve v svežnju. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da finančne institucije široko in nediskriminatorno ponujajo posojilne produkte na področju energijske učinkovitosti za prenovo stavb in njihovo dostopnost ter da so ti produkti razpoznavni in dostopni vsem potrošnikom. Države članice zagotovijo, da banke in druge finančne institucije ter vlagatelji prejmejo informacije o priložnostih za sodelovanje pri financiranju izboljšanja energijske učinkovitosti stavb.▌

6.  Države članice spremljajo razpoložljivost znanj in spretnosti ter usposobljenih strokovnjakov v skladu s členom 3 ter razvijejo ukrepe in financiranje za spodbujanje programov izobraževanja in usposabljanja, tudi na področju digitalnih tehnologij, da se spodbudita poklicna prekvalifikacija delavcev in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti, da se zagotovi zadostna delovna sila z ustrezno ravnjo znanj in spretnosti, ki ustreza potrebam v stavbnem sektorju. Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje sodelovanja v teh programih, zlasti mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, ob upoštevanju razsežnosti spola. Točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene v skladu s členom 15a, lahko olajšajo dostop do takih programov in strokovno prekvalifikacijo delavcev.

7.  Komisija razvije skupni standard Unije za inovativne finančne sheme, zlasti shemo „plačaj glede na prihranek“, ki določajo obvezne minimalne zahteve za javne in zasebne akterje.

8.  ▌Komisija ▌pomaga državam članicam pri pripravi nacionalnih ali regionalnih programov finančne podpore za povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – predvsem obstoječih – stavb, vključno s tem, da podpira izmenjavo dobrih praks med pristojnimi nacionalnimi ali regionalnimi oblastmi ali organi. Da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje in čim bolj izkoristile razpoložljivi naložbeni potencial, države članice zagotovijo, da so ti programi razviti na način, ki je dostopen organizacijam z nižjimi upravnimi, finančnimi in organizacijskimi zmogljivostmi, kot so mikropodjetja in MSP, energetskim skupnostim, pobudam, ki jih vodijo državljani, lokalnim organom in agencijam za energijo. Države članice podprejo lokalne pobude, kot so programi prenove, ki jih vodijo državljani, ter programi za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije na ravni soseske ali občine.

8a.  Države članice zagotovijo ustrezno financiranje, podporne ukrepe in druge instrumente za izvajanje rezultatov raziskav in razvoja glede energijsko učinkovitih gradbenih sistemov in materialov, vključno s proizvodnjo, zlasti s strani mikropodjetij in MSP.

9.  Države članice svoje finančne ukrepe za izboljšavo energijske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri prenovi stavb povežejo z želenimi in doseženimi prihranki energije in izboljšavami, ki se ugotovijo na podlagi enega ali več naslednjih meril:

(a)   energijska učinkovitost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov opreme ali materiala za prenovo; v tem primeru opremo ali material za prenovo namesti ustrezno certificiran ali usposobljen inštalater in izpolnjuje vsaj minimalne vrednosti glede energijske učinkovitosti ali višje referenčne vrednosti za izboljšanje učinkovitosti porabe energije v stavbah;

(b)  standardne vrednosti za izračun prihrankov energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah;

(c)  izboljšanje, ki ga prinese takšna prenova in se ugotavlja s primerjavo energijskih izkaznic, izdanih pred prenovo in po njej;

(d)  rezultati energetskega pregleda;

(e)  rezultati druge ustrezne, pregledne in sorazmerne metode, ki pokaže izboljšanje energijske učinkovitosti, vključno s primerjavo porabe energije pred prenovo in po njej s pametnimi merilnimi sistemi.

Zahteve iz tega odstavka se ne uporabljajo za financiranje, namenjeno ranljivim gospodinjstvom.

10.  Države članice najpozneje od 1. januarja 2024 ne zagotavljajo nobenih finančnih spodbud za namestitev kotlov na trdna fosilna goriva ▌.

11.  Države članice z vse večjo finančno, davčno, upravno in tehnično podporo spodbujajo celovito prenovo in obsežne programe, v katere je vključeno veliko število stavb, zlasti najmanj učinkovitih, tudi s celovitimi programi prenove na ravni četrti, in katerih rezultat je splošno zmanjšanje potreb po primarni energiji za vsaj 60 %, glede na doseženo raven učinkovitosti, pri čemer je večja finančna udeležba rezervirana za celovito prenovo ali za skupine iz odstavka 1a.

11a.  Države članice spodbujanje finančnih spodbud dopolnijo s politikami in ukrepi za preprečevanje izselitve zaradi prenove.

13.  Kadar države članice lastnikom stavb ali stavbnih enot omogočijo finančne spodbude za prenovo najetih stavb ali stavbnih enot, poskrbijo, da finančne spodbude koristijo tako lastnikom kot najemnikom. Države članice uvedejo učinkovite socialne zaščitne ukrepe, da bi zaščitile zlasti ranljiva gospodinjstva, vključno z zagotovitvijo pomoči pri plačevanju najemne ali z določitvijo zgornjih mej za zvišanje najemnine ali z uvedbo finančne sheme za zvišanje najemnine „plačaj glede na prihranek“, pri čemer zagotovijo, da najemnina ne bo zvišana za višji znesek, kot je bil privarčevan, ker so bili s prenovo doseženi prihranki energije.

13a.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo regulativnih, zakonskih in upravnih ovir za povečanje stanovanjskih zadrug, vključno z neprofitnimi zadrugami. Zagotovijo, da so te stanovanjske zadruge in vključena okrožja upravičena do finančnih spodbud. Komisija olajša izmenjavo najboljše prakse med državami članicami pri vzpostavitvi operativnega statusa neprofitnih stanovanjskih zadrug in zagotovi smernice o ukrepih za poenostavitev njihove uvedbe.

Člen 15a

Točke „vse na enem mestu“ za energijsko učinkovitost stavb

1.   Države članice zagotovijo vzpostavitev zmogljivosti za tehnično pomoč, tudi prek vključujočih točk „vse na enem mestu“ za energijsko učinkovitost stavb, ki so namenjene vsem akterjem, vključenim v prenovo stavb, vključno z lastniki stanovanj ter upravnimi, finančnimi in gospodarskimi subjekti, med drugim tudi mikropodjetji in MSP. Države članice zagotovijo, da so zmogljivosti za tehnično pomoč enako dostopne na vsem njihovem ozemlju glede na porazdelitev prebivalstva, tako da vzpostavijo vsaj eno točko „vse na enem mestu“ na regijo in v vsakem primeru na 45 000 prebivalcev.

Komisija sodeluje z Evropsko investicijsko banko, državami članicami in regijami, da se olajša delovanje in kontinuiteta financiranja točk „vse na enem mestu“ za energetsko učinkovitost stavb vsaj do 31. decembra 2029.

2.  Države članice sodelujejo z ustreznimi regionalnimi in lokalnimi organi ter zasebnimi deležniki, da bi se vzpostavile točke „vse na enem mestu“ za energijsko učinkovitost stavb na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Države članice lahko določijo točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene v skladu s členom 21(2a) Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti] kot točke „vse na enem mestu“ za namene tega člena.

Točke „vse na enem mestu“ za energijsko učinkovitost stavb so neodvisni javni subjekti, so medsektorske in interdisciplinarne ter svoje storitve uporabnikom nudijo brezplačno. Različnim ciljnim skupinam zagotavljajo prilagojeno svetovanje o energijski učinkovitosti stavb in lahko spremljajo celovite programe prenove na ravni četrti. Točke „vse na enem mestu“ lahko sodelujejo z zasebnimi akterji, ki zagotavljajo in spodbujajo storitve, pomembne za energijsko prenovo, kot so rešitve financiranja in izvedba energijske prenove, ter po potrebi povezujejo potencialne projekte, zlasti manjše, s tržnimi akterji.

Države članice za olajšanje vzpostavitve in storitev teh točk za energijsko učinkovitost stavb pregledajo pravila o javnem naročanju za javne razpise za prenove za izboljšanje energijske učinkovitosti.

Točke „vse na enem mestu“ podpirajo lokalno razvite projekte, tako da zagotavljajo tehnično, upravno in finančno svetovanje in pomoč, na primer:

(a)  zagotavljajo pravno pomoč, okrepljeno zaščito za premagovanje razdeljenih spodbud v zasebnih stanovanjih, racionalizirane informacije o tehnični podpori, prilagojeno finančna pomoč in razpoložljive možnosti financiranja, zlasti sheme nepovratnih sredstev in subvencij, ter rešitve za gospodinjstva, mikropodjetja in MSP ter javne organe;

(b)  povezujejo potencialne projekte, zlasti manjše, z udeleženci na trgu;

(c)  svetujejo glede vedenja v zvezi s porabo energije, da bi se zagotovilo dejavno sodelovanje potrošnikov, tako da omogočijo dostop do cenovno ugodnih ponudb energije;

(d)  zagotavljajo informacije o programih usposabljanja in izobraževanja, tudi za lokalne oblasti in socialne službe, in dostop do njih, da bi se zagotovilo več strokovnjakov za energijsko učinkovitost ter preusposabljanje in izpopolnjevanje strokovnjakov, da bi zadostili potrebam trga;

(e)  zbirajo in Komisiji posredujejo glede na tipologijo razčlenjene podatke projektov energijske učinkovitosti, ki jih omogočajo točke „vse na enem mestu“, Komisija pa te objavi v poročilu do ... [datum prenosa te direktive] in nato vsaki dve leti, da bi izmenjali znanje in bi se okrepilo čezmejno sodelovanje med državami članicami za namen spodbujanja primerov dobre prakse iz različnih tipologij stavb, stanovanj in podjetij;

(f)  podpirajo dejavnosti ozaveščanja, vključno z informacijami o spodbudah za uravnavanje kakovosti okolja v zaprtih prostorih in nameščanje potrebnih naprav pri večjih prenovah;

(g)  zagotavljajo in razvijajo celovito podporo vsem gospodinjstvom s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, ljudeh, ki živijo v socialnih stanovanjih, ter tistih z zdravstvenimi težavami, povezanimi s stavbami z najslabšimi rezultati, pa tudi pooblaščenim podjetjem in inštalaterjem, ki zagotavljajo storitve prenove, prilagojene različnim tipologijam stanovanj in geografskemu obsegu, ter zagotavljajo podporo, ki zajema različne faze projekta prenove, zlasti za lažje izvajanje minimalnih standardov energijske učinkovitosti iz člena 9;

(h)  zagotavljajo informacije o dostopnosti in razpoložljivosti samoporabe energije iz obnovljivih virov, skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov in drugih alternativah fosilnemu ogrevanju in hlajenju v stavbah ter informacije o materialih in rešitvah na področju energijske učinkovitosti, shranjevanju energije in tehnologijah za energijo iz obnovljivih virov v stavbah;

(i)  podpirajo sodelovanje z zadevnimi lokalnimi deležniki in državljani pri ocenjevanju vpliva minimalnih standardov energijske učinkovitosti na cenovno dostopnost in kakovost stanovanj.

Države članice sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi organi, da spodbujajo sodelovanje med javnimi organi, agencijami za energijo in pobudami, ki jih vodi skupnost, in da s celostnim postopkom spodbujajo in razvijajo točke „vse na enem mestu“ ter povečajo njihov obseg. Komisija državam članicam zagotovi smernice za razvoj teh točk „vse na enem mestu“, da bi vzpostavili harmoniziran dostop po vsej Uniji.

Člen 16

Energijske izkaznice

1.  ▌ Energijska izkaznica vključuje energijsko učinkovitost stavbe, izraženo z numeričnim indikatorjem porabe primarne in končne energije v kWh/(m2 na leto), in potencial za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu s številčnim indikatorjem emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu v kg ekvivalenta CO2/m2 ter referenčne vrednosti, kot so minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, minimalni standardi energijske učinkovitosti, zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije in zahteve za brezemisijske stavbe, da bi lastnikom ali najemnikom stavbe ali stavbne enote omogočili primerjavo in oceno njene energijske učinkovitosti. Energijska izkaznica vključuje dodatne številčne indikatorje, zlasti skupno letno porabo energije (kWh/leto), letne potrebe po energiji za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in toplo vodo, porabo energije na kvadratni meter na leto (kWh/m2 na leto), letno porabo primarne energije iz neobnovljivih virov v kWh/(m2 na leto) in končne energije za ogrevanje, hlajenje, sanitarno toplo vodo, prezračevanje, vgrajeno razsvetljavo in druge storitve v stavbi, ter lahko vključuje dodatne zahteve glede učinkovitosti in varnosti za naprave.

2.  Energijska izkaznica je do 31. decembra 2025 skladna s predlogo iz Priloge V.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice, ki so revidirale svoj sistem certificiranja energijske učinkovitosti stavb med 1. januarjem 2019 in ... [datum začetka veljavnosti te direktive], še naprej uporabljajo ta sistem zaradi skladnosti s členom 9(1) in lahko določijo svoje energijsko najmanj učinkovite stavbe glede na podatke iz njihovega stavbnega fonda med 1. januarjem 2019 in ... [datum začetka veljavnosti te direktive] kot izhodiščne vrednosti, pri čemer se prenovi vsaj enakovredno število ali enakovredna uporabna tlorisna površina energijsko najmanj učinkovitih stavb iz člena 9(1a) ali je raven izboljšanja energijske učinkovitosti enakovredna. Kadar država članica uporabi odstopanje iz drugega pododstavka, do 1. januarja 2030 posodobi svoje razrede učinkovitosti v skladu s prvim pododstavkom na podlagi učinkovitosti svojega nacionalnega stavbnega fonda med 1. januarjem 2019 in ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

Države članice v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka določijo razred energijske učinkovitosti stavbe na zaključeni lestvici, v kateri so uporabljene samo črke ▌A do G. Črka A predstavlja brezemisijske stavbe, kot so opredeljene v členu 2(2). Države članice lahko določijo razred energijske učinkovitosti A+ za stavbe, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)  visoke standarde učinkovitosti s potrebami po energiji za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo, ki ne presegajo 15 kWh/m2 na leto;

(b)  proizvodnjo več kWh energije iz obnovljivih virov na kraju samem na podlagi mesečnega povprečja;

(c)  ugodno ogljično bilanco v zvezi s potencialom za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu stavbe, vključno z gradbenimi materiali in energetskimi napravami med proizvodnjo, nameščanjem, uporabo, vzdrževanjem in rušenjem.

Črka G predstavlja 15 % najmanj energijsko učinkovitih stavb v nacionalnem stavbnem fondu ob uvedbi lestvice. Države članice zagotovijo, da so indikatorji energijske učinkovitosti enakomerno porazdeljeni v preostale razrede energijske učinkovitosti (A do F). Države članice poskrbijo za skupno vizualno podobo energijskih izkaznic na svojem ozemlju.

2a.  Države članice lahko financirajo uvedbo energetskih izkaznic kot ukrep v skladu s členom 8 Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti].

2b.   Države članice pripravijo register energijskih izkaznic v skladu s členom 19, tudi da se olajšajo sheme celovitih prenov na ravni četrti v skladu s podnebnimi cilji EU.

3.  Države članice zagotovijo kakovost, zanesljivost in cenovno dostopnost energijskih izkaznic. Zagotovijo, da so energijske izkaznice cenovno ugodne in ne predstavljajo stroškov za ranljiva gospodinjstva ter jih po obisku na kraju samem izdajo neodvisni strokovnjaki. Energetske izkaznice so jasne in lahko berljive ter so na voljo v strojno berljivi obliki in v skladu s Prilogo V.

4.  Energijska izkaznica vključuje priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energijske učinkovitosti na stroškovno optimalno raven in zmanjšanje ▌emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu in izboljšanje kakovosti okolja v zaprtih prostorih stavbe ali stavbne enote, ter priporočila za izboljšanje ravni indikatorjev pripravljenosti na pametne sisteme v skladu s členom 13, razen če stavba ali stavbna enota že izpolnjuje zadevni standard za brezemisijske stavbe.

Priporočila iz energijske izkaznice zajemajo:

(a)  ukrepe, ki se izvedejo v zvezi z večjo prenovo ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov, in

(b)  ukrepe za posamezne elemente stavbe, ki se izvajajo neodvisno od večje prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov.

5.  Priporočila, vključena v energijsko izkaznico, so za posamezno stavbo tehnično izvedljiva in so v njih ocenjeni prihranki energije in zmanjšanje obratovalnih emisij toplogrednih plinov v pričakovani življenjski dobi stavbe ter izboljšanje kazalnikov kakovosti okolja v zaprtih prostorih. V njih je lahko tudi navedena ocena dolžine obdobja odplačevanja ali stroškov in koristi med ekonomskim življenjskim ciklom te stavbe ter informacije o razpoložljivih finančnih spodbudah, upravni in tehnični pomoči ter finančnih koristih, ki so na splošno povezane z doseganjem referenčnih vrednosti. Ko veljajo ustrezni mehanizmi poročanja in cilji iz členov 7, 8 in 11a, energetska izkaznica vključuje ustrezna priporočila.

6.  Priporočila vključujejo oceno preostale življenjske dobe sistemov za ogrevanje prostorov in klimatskih sistemov ter oceno, ali je mogoče sistem za ogrevanje prostorov in vode ali klimatski sistem prilagoditi za delovanje pri učinkovitejših temperaturnih nastavitvah, kot so nizkotemperaturni toplotni oddajniki za vodne ogrevalne sisteme, vključno s potrebnim oblikovanjem zahtev glede izhodne toplotne moči in temperature/pretoka.

6a.   V priporočilih so navedene možne alternative za zamenjavo tehničnih stavbnih sistemov za ogrevanje in hlajenje, kadar je to ustrezno, v skladu s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050, primerne za to vrsto stavbe ter ob upoštevanju lokalnih razmer in razmer, povezanih s sistemom.

7.  V energijski izkaznici je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik prejme podrobnejše informacije tudi o stroškovni optimalnosti priporočil iz energijske izkaznice, ter so navedeni kontaktni podatki in naslov najbližje točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene v skladu s členom 15a. Ocena stroškovne optimalnosti temelji na standardnih pogojih v skladu s členom 6, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in predhodna ocena stroškov. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil, in o finančni podpori, ki je na voljo. Lastniku ali najemniku se lahko zagotovijo tudi dodatne informacije o sorodnih temah, kot so energetski pregledi ali finančne in druge spodbude ter možnosti financiranja ali nasveti za povečanje odpornosti stavb proti podnebnih spremembam in varnosti nameščenih naprav.

8.  Certificiranje stavbnih enot lahko temelji na:

(a)  skupnem certificiranju celotne stavbe ali

(b)  oceni druge primerljive stavbne enote z enakimi energijskimi značilnostmi v isti stavbi.

9.  Certificiranje enodružinskih hiš lahko temelji na oceni druge primerljive stavbe podobne oblike in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energijske učinkovitosti, če za takšno ujemanje lahko jamči strokovnjak, ki izda energijsko izkaznico.

9a.  Komisija po posvetovanju z ustreznimi deležniki ter pregledu obstoječih metodologij in orodij razvije evropsko shemo certificiranja merilnikov energijske učinkovitosti. To shemo certificiranja lahko uporabljajo države članice za spodbujanje uporabe certificiranih tehnologij za merjenje energijske učinkovitosti in za dopolnitev energijskih izkaznic z meritvami v realnem času.

10.  Veljavnost energijske izkaznice ne sme biti daljša od pet let. Vendar za stavbe z razredom energijske učinkovitosti A+, A, B ali C, določenim v skladu z odstavkom 2, energijska izkaznica ne velja več kot 10 let.

11.  Države članice zagotovijo, da so na voljo poenostavljeni postopki za posodabljanje energijske izkaznice, kadar se nadgradijo samo posamezni elementi (enotni ali samostojni ukrepi), da se zmanjšajo stroški za izdajo posodobljene izkaznice.

Države članice zagotovijo, da so na voljo poenostavljeni postopki za posodabljanje energijske izkaznice, kadar se izvajajo ukrepi, opredeljeni v izkazu o prenovi stavbe, da se zmanjšajo stroški za izdajo posodobljene izkaznice, ali v primeru uporabe digitalnega dvojčka stavbe, ko se lahko podatki o učinkovitosti stavbe posodobijo.

Člen 17

Izdajanje energijskih izkaznic

1.  Države članice zagotovijo, da se digitalna energijska izkaznica izda za:

(a)  stavbe ali stavbne enote, ki se zgradijo, so prestale večjo prenovo, se prodajo ali oddajo novim najemnikom ali za katere se najemna pogodba podaljša ali katerih hipoteka se refinancira,

(b)  stavbe, ki so v lasti javnih organov ali jih ti uporabljajo.

Zahteva za izdajo energijske izkaznice ne velja, če je na voljo veljavna izkaznica za zadevno stavbo ali stavbno enoto, izdana v skladu z Direktivo 2010/31/EU ali to direktivo. Države članice zagotovijo, da ranljiva gospodinjstva prejmejo finančno podporo za izdajo energijskih izkaznic.

2.  Države članice zahtevajo, da se ob izgradnji, večji prenovi, prodaji ali oddaji stavbe ali stavbne enote ali ob podaljšanju najemnih pogodb ali refinanciranju hipoteke morebitnemu najemniku ali kupcu pokaže oziroma ob dejanskem nakupu in najemu izroči energijska izkaznica.

3.  Če se stavba proda ali odda še pred njeno izgradnjo ali večjo prenovo, lahko države članice z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 zahtevajo, da prodajalec zagotovi oceno bodoče energijske učinkovitosti stavbe; v tem primeru se energijska izkaznica izda najkasneje takrat, ko je stavba zgrajena ali prenovljena, in odraža stanje že zgrajene stavbe.

4.  Države članice zahtevajo, da imajo stavbe ali stavbne enote pri prodaji ali oddaji v najem veljavno energijsko izkaznico in da sta v spletnih in drugih oglasih, tudi na spletnih mestih portalov za iskanje nepremičnin, navedena indikator in razred energijske učinkovitosti iz energijske izkaznice stavbe ali stavbne enote, kot je ustrezno.

Države članice izvajajo vzorčne preglede ali druga preverjanja, da zagotovijo skladnost s temi zahtevami.

5.  Določbe tega člena se izvajajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi o solastnini ali skupni lastnini.

6.  O morebitnih učinkih energijskih izkaznic pri morebitnih sodnih postopkih se odloča v skladu z nacionalnimi pravili.

7.  Države članice zagotovijo, da se vse izdane energijske izkaznice naložijo v podatkovno zbirko energijske učinkovitosti stavb iz člena 19. Naložena je celotna energijska izkaznica, vključno z vsemi potrebnimi podatki za izračun energijske učinkovitosti stavbe.

Člen 18

Prikaz energijskih izkaznic

1.  Države članice ▌zagotovijo, da je v nestanovanjski stavbi ali stavbi, za katero je bila v skladu s členom 17(1) izdana energijska izkaznica in ki jo uporabljajo javni organi in se v njej pogosto zadržuje javnost, energijska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

2.  Države članice zahtevajo, da je v stavbi, za katero je bila v skladu s členom 17(1) izdana energijska izkaznica in v kateri se na skupni uporabni tlorisni površini nad 500 m2 pogosto zadržuje javnost, energijska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

3.  Določbe odstavkov 1 in 2 ne vključujejo obveznosti prikaza priporočil, vključenih v energijsko izkaznico.

Člen 19

Podatkovne zbirke o energijski učinkovitosti stavb

1.  Vsaka država članica vzpostavi nacionalno podatkovno zbirko o energijski učinkovitosti stavb, ki omogoča zbiranje podatkov o energijski učinkovitosti posameznih stavb in splošni energijski učinkovitosti nacionalnega stavbnega fonda.

Podatkovna zbirka je interoperabilna z drugimi ustreznimi spletnimi platformami in javnimi storitvami ter omogoča zbiranje podatkov iz vseh ustreznih virov v zvezi z energijskim izkaznicami, pregledi, izkazom o prenovi stavbe, indikatorjem pripravljenosti na pametne sisteme, primerjavami energijske učinkovitosti stavb in izračunano ali odčitano porabo energije vključenih stavb. Da bi napolnili podatkovno zbirko, se lahko zbirajo tudi tipologije stavb in primerjava energijske učinkovitosti stavb. Podatki se lahko zbirajo in shranjujejo tudi o obratovalnih in vgrajenih emisijah ter celotnem potencialu za globalno segrevanje v življenjskem ciklu, pri čemer se uporabi metriko na podlagi okvira LEVELs.

2.  Zbirni in anonimizirani podatki o stavbnem fondu so javno dostopni v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili o varstvu podatkov. Shranjeni podatki so strojno berljivi in dostopni prek ustreznega digitalnega vmesnika. Države članice lastnikom, najemnikom in upraviteljem stavb, pooblaščenim strokovnjakom ter finančnim institucijam zagotovijo enostaven in brezplačen dostop do celotne energijske izkaznice v zvezi z izpostavljenostjo stavb stanovanjskim ali poslovnim nepremičninam, ki so bile razporejene v njihovo netrgovalno knjigo. Pri stavbah, ki so naprodaj ali se oddajo v najem, države članice morebitnim najemnikom ali kupcem, ki jih je lastnik stavbe pooblastil, zagotovijo dostop do celotne energijske izkaznice.

3.  Države članice javno objavijo informacije o deležu stavb v nacionalnem stavbnem fondu, za katerega so bile izdane energijske izkaznice, in zbirne ali anonimizirane podatke o energijski učinkovitosti, porabi energije in potencialu za globalno segrevanje v življenjskem ciklu vključenih stavb. Informacije javnega značaja se posodobijo vsaj dvakrat letno. Države članice javnosti in raziskovalnim ustanovam, kot so nacionalni statistični uradi, na zahtevo dajo na voljo anonimizirane ali zbirne informacije.

4.  Države članice vsaj enkrat letno zagotovijo prenos informacij iz nacionalne podatkovne zbirke v opazovalnico za stavbni fond.

5.  Komisija do 30. junija 2024 sprejme izvedbeni akt za skupno predlogo za prenos informacij v opazovalnico za stavbni fond, pri čemer obstaja možnost za njegovo stalno posodabljanje v realnem času.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(3).

6.  Da se zagotovi skladnost in doslednost informacij, države članice poskrbijo, da je nacionalna podatkovna zbirka o energijski učinkovitosti stavb interoperabilna in povezana z drugimi upravnimi podatkovnimi zbirkami, ki vsebujejo informacije o stavbah, kot so nacionalni kataster stavb in digitalni dnevniki stavb.

6a.   Komisija do 31. decembra 2024 sprejme izvedbene akte za podporo učinkovitemu delovanju digitalnih dnevnikov stavb z določitvijo skupne predloge za:

(a)  standardiziran pristop k zbiranju podatkov, upravljanju podatkov in interoperabilnosti ter pravni okvir;

(b)  povezovanje obstoječih podatkovnih zbirk.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 30(2).

6b.  Komisija do [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] in nato vsaki dve leti objavi zbirno poročilo o stanju in napredku stavbnega fonda Unije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Države članice zbirno poročilo uporabijo, da usmerijo prenovo v grozde neučinkovitih stavb, da bi se zmanjšala energijska revščina.

Člen 20

Pregledi

1.  Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov z nazivno izhodno močjo nad 70 kW. Določanje efektivne nazivne moči sistema temelji na vsoti nazivne izhodne moči generatorjev toplote in hladu.

2.  Države članice lahko vzpostavijo ločene sisteme pregledov za preglede stanovanjskih in nestanovanjskih sistemov.

3.  Države članice lahko določijo različno pogostnost pregledov glede na vrsto in efektivno nazivno izhodno moč sistema, pri čemer upoštevajo stroške pregleda sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda. Sistemi se pregledajo vsaj vsakih pet let. Sistemi z generatorji z efektivno nazivno izhodno močjo nad 290 kW in sistemi, ki oddajajo ogljikov monoksid, se iz varnostnih razlogov pregledajo vsaj vsaki dve leti.

4.  Pregled vključuje oceno generatorja ali generatorjev toplote in hladu, obtočnih črpalk, sestavnih delov prezračevalnih sistemov, vseh sistemov za distribucijo zraka in vode, sistemov hidravličnega uravnoteženja, kot je ustrezno, in krmilnega sistema. Države članice se lahko odločijo, da v sheme pregledov vključijo vse dodatne stavbne sisteme, opredeljene v Prilogi I.

Pregled vključuje oceno učinkovitosti in velikosti generatorja ali generatorjev toplote in hladu in njegovih glavnih komponent v primerjavi z zahtevami stavbe in upošteva, ali lahko zmogljivosti sistema optimizirajo njegovo učinkovitost pri tipičnih ali povprečnih pogojih obratovanja z uporabo razpoložljivih tehnologij za varčevanje z energijo in v spreminjajočih se pogojih zaradi spreminjanja uporabe. Po potrebi se s pregledom oceni izvedljivost delovanja sistema pri različnih in učinkovitejših temperaturnih nastavitvah, kot so nizkotemperaturni vodni ogrevalni sistemi, vključno s potrebnim oblikovanjem zahtev glede izhodne toplotne moči in temperature in pretoka, pri čemer se zagotovi varno delovanje sistema. S pregledom se oceni tudi pripravljenost tehničnih stavbnih sistemov za obratovanje z obnovljivimi viri energije in, po potrebi, pri nizkih temperaturah.

Shema pregledov vključuje oceno velikosti prezračevalnega sistema v primerjavi z zahtevami stavbe in upošteva, ali lahko zmogljivosti prezračevalnega sistema optimizirajo njegovo učinkovitost pri tipičnih ali povprečnih pogojih obratovanja.

Kadar se sistem ali zahteve stavbe po pregledu, opravljenem na podlagi tega člena, niso spremenile, se lahko države članice odločijo, da ne bodo zahtevale ponovne ocene velikosti glavne komponente ali ocene delovanja pri različnih temperaturah.

Države članice zagotovijo, da se kot del obstoječih sistemov pregledov električne varnosti opravi ocena energijske učinkovitosti električnih inštalacij nestanovanjskih stavb, in sicer ob upoštevanju razpoložljivega standarda za njihovo optimalno zasnovo, dimenzioniranje, upravljanje in spremljanje.

5.  Tehnični stavbni sistemi, ki so izrecno zajeti v dogovorjenem merilu energijske učinkovitosti ali pogodbeni ureditvi, ki določa dogovorjeno raven izboljšanja energijske učinkovitosti, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, ali ki jih upravljajo operaterji komunalnih storitev ali omrežja in so zato predmet ukrepov za spremljanje učinkovitosti na strani sistema, so izvzeti iz zahtev iz odstavka 1, če je celotni učinek takšnega pristopa enakovreden učinku ukrepov iz odstavka 1.

6.  Države članice lahko sprejmejo ukrepe za zagotovitev svetovanja uporabnikom glede zamenjave generatorjev, drugih sprememb ▌sistema ▌ter alternativnih rešitev, da se oceni učinkovitost▌ in ustrezna velikost teh sistemov.

▌

9.  Stavbe, ki so skladne s členom 11(4b) ali ( 4c) so izvzete iz zahtev iz odstavka 1 tega člena.

10.  Države članice vzpostavijo sheme pregledov▌, vključno z digitalnimi orodji za industrijske naprave, ter kontrolne sezname, da bi preverjale skladnost z zahtevami iz člena 11(4b) in (4c) in da bi potrdile, da izvedena gradbena in prenovitvena dela izpolnjujejo načrtovano energijsko učinkovitost in minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, obratovalnih emisij toplogrednih plinov, kakovosti okolja v zaprtih prostorih in požarne varnosti, kot so določene v gradbenih ali enakovrednih predpisih.

11.  Države članice vključijo povzetek analize shem pregledov in njihovih rezultatov kot prilogo k načrtu prenove stavbe iz člena 3.

Člen 21

Poročila o pregledu ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov

1.  Poročilo o pregledu se izda po vsakem pregledu ogrevalnega, prezračevalnega ali klimatskega sistema ali stavbnega avtomatizacijskega in krmilnega sistema. Poročilo o pregledu vsebuje rezultat pregleda, opravljenega v skladu s členom 20, in vključuje priporočila za stroškovno optimalno izboljšanje energijske učinkovitosti in varnosti pregledanega sistema.

Priporočila lahko temeljijo na primerjavi energijske učinkovitosti pregledanega sistema z najboljšim razpoložljivim sistemom, ki je izvedljiv in pri katerem se uporabljajo tehnologije za varčevanje z energijo, in sistemom podobne vrste, za katerega vse ustrezne komponente dosegajo raven energijske učinkovitosti, ki jo zahteva veljavna zakonodaja.

2.  Poročilo o pregledu se izroči lastniku ali najemniku stavbe.

2a.  V primeru tehničnih stavbnih sistemov na fosilna goriva priporočila določajo alternativne sisteme, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, ali, za morebitno preostalo povpraševanje, povezave z učinkovitimi sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja. V priporočilih se upošteva ekonomska življenjska doba sedanje naprave.

3.  Poročilo o pregledu se naloži v nacionalno podatkovno zbirko o energijski učinkovitosti stavb v skladu s členom 19.

Člen 22

Neodvisni strokovnjaki

1.  Države članice zagotovijo, da pripravo energijskih izkaznic stavb, izkazov o prenovi stavb, oceno pripravljenosti na pametne sisteme ter preglede ogrevalnih in klimatskih sistemov na neodvisen način s preskusno opremo, certificirano v skladu s standardom EN, opravljajo usposobljeni ali potrjeni podjetja in strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni ali so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

Strokovnjaki so potrjeni v skladu s členom 26 Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti] ob upoštevanju njihove usposobljenosti.

2.  Države članice objavijo informacije o usposabljanju in potrjevanju. Države članice zagotovijo objavo redno posodobljenih seznamov usposobljenih ali potrjenih strokovnjakov oziroma potrjenih podjetij, ki nudijo storitve takih strokovnjakov.

Člen 23

Potrjevanje gradbenih strokovnjakov

1.  Države članice do ... [datum iz člena 26(4) [prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti]] pripravijo nacionalni akcijski načrt za zagotovitev zadostne in ustrezno usposobljene delovne sile ter zagotovijo ustrezno raven usposobljenosti za gradbene strokovnjake in gradbena podjetja, ki izvajajo celovita prenovitvena dela v skladu z zastavljenimi cilji in merljivimi kazalniki napredka v skladu s členom 3(1) te direktive in členom 26 [prenovljene direktive o energetski učinkovitosti].

1a.  Da bi dosegle zadostno število strokovnjakov v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da je na voljo dovolj programov usposabljanja za pridobitev kvalifikacije ali certifikata za celovita obnovitvena dela in njihove najnovejše inovativne rešitve. Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje sodelovanja v teh programih, zlasti mikropodjetij, malih in srednjih podjetij ter samozaposlenih.

2.  Kadar je ustrezno in izvedljivo, države članice zagotovijo, da so ponudnikom celovitih prenovitvenih del, kot so gradbena podjetja, na voljo sistemi potrjevanja ali enakovredni sistemi kvalifikacij, kadar to ni zajeto s členom 18(3) Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov] ali členom 26 Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti].

Člen 24

Neodvisni nadzorni sistem

1.  Države članice zagotovijo, da se vzpostavijo neodvisni nadzorni sistemi za energijske izkaznice v skladu s Prilogo VI ter neodvisni nadzorni sistemi za izkaze o prenovi stavb, indikatorje pripravljenosti na pametne sisteme in poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov. Države članice lahko vzpostavijo ločene sisteme za nadzor energijskih izkaznic, izkazov o prenovi stavb, indikatorjev pripravljenosti na pametne sisteme in poročil pregledov ogrevalnih in klimatskih sistemov.

2.  Države članice lahko prenesejo odgovornosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov.

Če se države članice tako odločijo, zagotovijo, da se neodvisni nadzorni sistemi izvajajo v skladu s Prilogo VI.

3.  Države članice zahtevajo, da se energijske izkaznice, izkazi o prenovi stavb, indikatorji pripravljenosti na pametne sisteme in poročila o pregledu iz odstavka 1 na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom ali telesom.

Člen 25

Pregled

Komisija ob pomoči odbora iz člena 30 najpozneje do konca leta 2027 pregleda to direktivo glede na izkušnje, pridobljene med njeno uporabo, ter napredek, dosežen med njeno uporabo, in po potrebi poda predloge.

Komisija v okviru tega pregleda:

(a)   oceni, ali se z uporabo te direktive v kombinaciji z drugimi zakonodajnimi instrumenti, ki obravnavajo energijsko učinkovitost in emisije toplogrednih plinov iz stavb, predvsem z oblikovanjem cen ogljika, zagotavlja zadosten napredek pri doseganju popolnoma razogljičenega, brezemisijskega stavbnega fonda do leta 2050 ali pa je treba uvesti nadaljnje zavezujoče ukrepe na ravni Unije, zlasti obvezne minimalne standarde energijske učinkovitosti za cel stavbni fond;

(b)  oceni ustrezen pravni instrument, raven in časovnico ciljev za zmanjšanje za potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbnega fonda Unije na podlagi harmoniziranega okvira iz člena 1(2), točka (da);

(c)  določi, kako pri vseh ukrepih na ravni Unije upoštevati celosten pristop na vseh prostorskih ravneh, vključno s krajinsko arhitekturo, urbanističnim načrtovanjem, infrastrukturo in zasnovo, ter tako spodbujati trajnostno grajeno okolje.

Komisija ▌preuči, kako so države članice v okviru stavbne politike Unije in politike Unije glede energijske učinkovitosti uporabljale celovite pristope na ravni četrti ali soseske, pri tem pa zagotovile, da bi vsaka stavba izpolnjevala minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, in vključno s tem, kako se lahko ti pristopi uporabijo za izpolnjevanje standardov Unije s programi celovite prenove, ki se namesto za eno samo stavbo uporabljajo za več stavb v določenem prostorskem okviru.

Člen 26

Informacije

1.  Države članice redno pripravljajo in izvajajo kampanje obveščanja in ozaveščanja, da bi spodbudile javni interes in podporo za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb ter doseganje ciljev te direktive. Sprejmejo potrebne ukrepe za obveščanje lastnikov in najemnikov stavb ali stavbnih enot ter vseh zadevnih akterjev na trgu, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi ter energetskimi skupnostmi, o različnih metodah in praksah, ki povečujejo energijsko učinkovitost, kot so storitve upravljanja energije, pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene v skladu s členom 15a. Države članice zlasti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje prilagojenih informacij ranljivim gospodinjstvom. Te informacije posredujejo tudi lokalni organi in organizacije civilne družbe.

Države članice lastnike, najemnike in upravljavce stavb obvestijo o različnih metodah in praksah za izboljšanje energijske učinkovitosti, emisijskih vrednosti ter požarne, električne in potresne varnosti stavbe.

2.  Države članice lastnikom ali najemnikom stavb zlasti zagotovijo informacije o energijskih izkaznicah, tudi o njihovem namenu in ciljih, o stroškovno optimalnih ukrepih ter po potrebi o finančnih instrumentih, da bi se izboljšala energijska učinkovitost stavbe, ter o zamenjavi kotlov na fosilna goriva z bolj trajnostnimi alternativami. Države članice zagotovijo informacije prek dostopnih in preglednih svetovalnih orodij, kot so svetovanje v zvezi s prenovo in točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene v skladu s členom 15a, pri tem pa posebno pozornost namenijo ranljivim gospodinjstvom.

Na zahtevo držav članic Komisija državam članicam pomaga pri pripravi zadevnih informacijskih kampanj za namene iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka, ki so lahko vključene v programe Unije.

3.  Države članice zagotovijo, da so tistim, ki so pristojni za izvajanje te direktive, na voljo smernice in usposabljanje, pri čemer je upoštevana razsežnost spola. Smernice in usposabljanje izpostavljajo pomen izboljšanja energijske učinkovitosti in omogočajo, da se pri načrtovanju, zasnovi, gradnji in prenovi industrijskih ali stanovanjskih območij preuči najboljša kombinacija izboljšav energijske učinkovitosti, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, uporabe energije iz obnovljivih virov in uporabe daljinskega ogrevanja in hlajenja. S takim usmerjanjem in usposabljanjem se ▌obravnavajo tudi strukturne izboljšave, prilagajanje podnebnim spremembam, požarna varnost, tveganja, povezana z močno potresno dejavnostjo, odstranjevanje nevarnih snovi, vključno z azbestom, izpusti onesnaževal (vključno z drobnimi delci), kakovost okolja v zaprtih prostorih in dostopnost za invalide. Države članice si prizadevajo za dodelitev finančnih sredstev za lokalne in regionalne oblasti, skupnosti obnovljivih virov energije in energetske skupnosti državljanov, ki spodbujajo izboljšanje energetske učinkovitosti, energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na ravni soseske in zlasti za ranljiva gospodinjstva.

4.  Komisija stalno izboljšuje storitve obveščanja, predvsem spletno mesto, vzpostavljeno kot evropski portal za energijsko učinkovitost stavb, namenjeno državljanom, strokovnjakom in organom, da bi državam članicam pomagala pri obveščanju in dviganju ozaveščenosti. Informacije, objavljene na tem spletnem mestu, lahko vključujejo povezave do ustreznega prava Unije ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov, povezave do spletnih mest Europa, na katerih so objavljeni nacionalni akcijski načrti o energijski učinkovitosti, povezave do dostopnih finančnih instrumentov ter primeri dobrih praks na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno s točkami „vse na enem mestu“, vzpostavljenimi v skladu s členom 15a. Komisija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod, Socialnega sklada za podnebje ter mehanizma za okrevanje in odpornost še naprej opravlja storitve obveščanja in te nadgrajuje, tudi prek evropske pomoči, namenjene področju energije na lokalni ravni v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, da bi zainteresiranim deležnikom, med drugim tudi nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom, z zagotavljanjem pomoči in informacij v zvezi z možnostmi financiranja olajšala uporabo razpoložljivih sredstev, pri čemer upošteva zadnje spremembe zakonodajnega okvira.

Člen 27

Posvetovanje

Da bi olajšale učinkovito izvajanje te direktive, se države članice v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in po potrebi posvetujejo z vpletenimi deležniki, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi. Takšno posvetovanje je posebej pomembno za izvajanje člena 26.

Člen 28

Prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 29:

(a)  spremembo te direktive s prilagoditvijo točk 4 in 5 Priloge I tehničnemu napredku; ter

(b)   dopolnitev te direktive z vključitvijo smernic za države članice o oceni energijske učinkovitosti prozornih stavbnih elementov, ki so del ovoja stavbe.

Člen 29

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 7, 10, 11a, 13, 14(4a), 15 in 28 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

3.  Prenos pooblastila iz členov 6, 7, 10, 11a, 13, 14(4a), 15 in 28 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6, 7, 10, 11a, 13, 14(4a), 15, ali 28, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▌

Člen 32

Prenos

1.  Države članice , uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 3, 5 do 26, 29 in 32 ter prilogami I do III in V do IX do ... [24 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh ukrepov in korelacijsko tabelo.

Države članice se pri sprejemanju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se sklicevanja na direktivo razveljavljeno s to direktivo, v obstoječih zakonih in drugih predpisih štejejo za sklicevanja na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 33

Razveljavitev

Direktiva 2010/31/EU, kakor je spremenjena z akti, navedenimi v Prilogi VIII, del A, se razveljavi z učinkom od […] brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in datumi začetka uporabe direktiv, navedenih v Prilogi VIII, del B.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 34

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 4, 27, 28, 30, 31 in 33 do 35 ter Priloga IV se uporabljajo od ... [dan po datumu prenosa/prvi dan meseca, ki sledi 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Člen 35

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

PRILOGA I

Skupni splošni okvir za izračunavanje energijske učinkovitosti stavb

(iz člena 4)

1.  Energijska učinkovitost stavbe se določi na podlagi izračunane ali odčitane porabe energije ter odraža njeno običajno porabo energije za ogrevanje prostorov, hlajenje prostorov, sanitarno toplo vodo, prezračevanje, vgrajeno razsvetljavo in druge tehnične stavbne sisteme. Države članice zagotovijo, da je običajna poraba energije reprezentativna v dejanskih obratovalnih pogojih za vsako ustrezno tipologijo in odraža običajno vedenje uporabnika. ▌ Običajna poraba energije in običajno vedenje uporabnikov temeljita na razpoložljivih nacionalnih statističnih podatkih, gradbenih predpisih in odčitanih podatkih.

Kadar je odčitana energija osnova za izračun energijske učinkovitosti stavb, mora biti z metodologijo izračuna mogoče opredeliti vpliv obnašanja uporabnikov in lokalnega podnebja, ki se ne odraža v rezultatu izračuna. Odčitano energijo, ki se uporablja za izračun energijske učinkovitosti stavb, je treba odčitavati v najmanj urnih intervalih, pri čemer mora biti razvidna razlika med nosilci energije.

Države članice lahko uporabijo odčitano porabo energije v običajnih obratovalnih pogojih, da preverijo pravilnost izračunane porabe energije in omogočijo primerjavo med izračunano in dejansko učinkovitostjo. Odčitana poraba energije za namene preverjanja in primerjave lahko temelji na mesečnih odčitavanjih.

Energijska učinkovitost stavbe se izrazi z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije na enoto referenčne tlorisne površine na leto, v kWh/m2 na leto za namene energijskih izkaznic in skladnosti z minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti. Uporabijo se numerični indikatorji porabe končne energije na enoto referenčne tlorisne površine na leto v kWh/m2 na leto in potreb po energiji v skladu s standardom ISO 52000 v kWh/m² na leto. Metodologija za določitev energijske učinkovitosti stavbe mora biti pregledna in odprta za inovacije ter odražati najboljšo prakso, zlasti na podlagi dodatnih indikatorjev.

Države članice opišejo svojo nacionalno metodologijo izračuna na podlagi Priloge A k poglavitnim evropskim standardom o energijski učinkovitosti stavb, in sicer EN ISO 52000-1, EN ISO 52003-1, EN ISO 52010-1, EN ISO 52016-1, EN ISO 52018-1, EN 16798-1, EN 52120-1 in EN 17423 ali dokumentom, ki jih nadomeščajo. Ta določba ne pomeni pravne kodifikacije navedenih standardov.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v primeru, ko se stavbe oskrbujejo iz sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, koristi take oskrbe priznajo in upoštevajo v metodologiji izračuna, zlasti delež obnovljivih virov energije, s posamično potrjenimi ali priznanimi faktorji primarne energije.

2.  Potrebe po energiji in poraba energije za ogrevanje prostorov, hlajenje prostorov, sanitarno toplo vodo, prezračevanje, razsvetljavo in druge tehnične stavbne sisteme se izračunajo z uporabo urnih ali manjših intervalov izračuna, da se upoštevajo spremenljivi pogoji, ki znatno vplivajo na obratovanje in učinkovitost sistema in notranje pogoje, ter da se zagotovijo optimalne ravni stroškov, zdravja, kakovosti okolja v zaprtih prostorih in udobja, ki jih opredelijo države članice na nacionalni ali regionalni ravni. Izračun vključuje oceno toplotne odzivnosti stavbe in njene zmogljivosti za zagotavljanje prožnosti energetskemu omrežju.

Kadar predpisi za izdelke, povezane z energijo, sprejeti v skladu z Uredbo 2009/125/ES, vključujejo posebne zahteve v zvezi z informacijami o izdelku za namene izračuna energijske učinkovitosti in potenciala za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu v skladu s to direktivo, nacionalne metode izračunavanja ne zahtevajo dodatnih informacij.

Izračun primarne energije temelji na dinamičnih in v prihodnost usmerjenih faktorjih primarne energije (pri čemer se razlikuje med tistimi iz neobnovljivih in obnovljivih virov ter faktorji primarne energije skupaj) na nosilec energije, ki jih morajo priznati nacionalni organi in pri tem upoštevati mešanico virov energije, predvideno v njihovih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Ti faktorji primarne energije lahko temeljijo na nacionalnih, regionalnih ali lokalnih informacijah. Določeni so lahko na letni, sezonski, mesečni, dnevni ali urni podlagi ali na podlagi podrobnejših informacij, ki so na voljo za posamezne sisteme daljinskega ogrevanja.

▌Sprejete odločitve in viri podatkov se sporočijo v skladu s standardom EN 17423 ali katerim koli dokumentom, ki ta standard nadomešča. Države članice uporabijo faktor primarne energije ▌, ki odraža mešanico električne energije v državi. Pri opredeljevanju teh faktorjev zagotovijo, da so prizadevanja usmerjena k optimalni energijski učinkovitosti ovoja stavbe.

3.  Za namen prikaza energijske učinkovitosti stavbe ▌države članice opredelijo dodatne numerične indikatorje za skupno porabo primarne energije, rabo energije iz neobnovljivih in obnovljivih virov ter za obratovalne in vgrajene emisije toplogrednih plinov v kg ekvivalenta CO2/m2 na leto v pričakovani življenjski dobi stavbe.

3a.  Države članice lahko pri izračunu faktorjev primarne energije za namene izračunavanja energijske učinkovitosti stavb upoštevajo dobavljene obnovljive vire energije in obnovljive vire energije, ki se proizvedejo in uporabijo na kraju samem.

4.  Metodologija se določi ob upoštevanju vsaj naslednjih vidikov:

(a)  naslednjih dejanskih toplotnih značilnosti stavbe, vključno z njenimi notranjimi predelnimi stenami:

(i)  toplotna zmogljivost;

(ii)  izolacija;

(iii)  pasivno gretje;

(iv)  hladilni elementi;

(v)  toplotni mostovi;

(b)  ogrevalnega sistema in oskrbe s toplo vodo, vključno z značilnostmi glede njune izolacije;

(ba)   zmogljivosti nameščenih obnovljivih virov energije na kraju samem, dvosmerne infrastrukture za polnjenje električnih vozil, odziva na povpraševanje in shranjevanja;

(c)  klimatskih naprav;

(d)  naravnega in mehanskega prezračevanja, ki lahko vključuje ▌zračno tesnost in rekuperacijo toplote;

(e)  vgrajene razsvetljave (v glavnem v nestanovanjskem sektorju);

(f)  oblike, položaja in orientacije stavbe, vključno z zunanjo klimo;

(g)  pasivnih solarnih sistemov in zaščite pred soncem;

(h)  notranjih klimatskih pogojev, vključno s projektirano notranjo klimo;

(i)  notranjih obremenitev;

(ia)   avtomatizacije in nadzornih sistemov stavb in njihovih zmogljivosti za spremljanje, nadzor in optimizacijo energijske učinkovitosti;

(ib)   učinkovitosti električni naprav (IEC EN 60364-8-1).

5.  Upošteva se pozitivni vpliv naslednjih vidikov:

(a)  pogoji lokalne izpostavljenosti soncu, aktivni solarni sistemi ter drugi ogrevalni sistemi in sistemi za proizvodnjo električne energije na podlagi energije iz obnovljivih virov;

(b)  električna energija, proizvedena v soproizvodnji;

(c)  sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja ter sistemi ogrevanja in hlajenja v stavbi;

(d)  naravna osvetlitev;

(da)   zmožnost prožnosti na strani povpraševanja (EN 50491-12-1).

6.  Za ta izračun bi morale biti stavbe ustrezno razvrščene v naslednje kategorije:

(a)  enodružinske hiše raznih vrst;

(b)  stanovanjski bloki;

(c)  pisarne;

(d)  stavbe, namenjene izobraževanju;

(e)  bolnišnice;

(f)  hoteli in restavracije;

(g)  športni objekti;

(h)  stavbe za veleprodajo in maloprodajo;

(i)  druge vrste stavb, ki so porabniki energije.

PRILOGA II

Predloga za nacionalne načrte prenove stavb

(iz člena 3)

PRILOGA III

Zahteve za nove in prenovljene brezemisijske stavbe ter izračun potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu

(iz člena 2(2) in člena 7)

I.  Zahteve za brezemisijske stavbe

Skupna letna poraba primarne energije nove brezemisijske stavbe je skladna z najvišjimi pragovi, navedenimi v spodnji preglednici.

Države članice lahko vzpostavijo klasifikacijo notranjih regij po tipih podnebja na podlagi podatkov Eurostata o podnebnih pogojih, ki mora biti skladna s spodnjo tabelo.

* Opomba: prag bi moral biti nižji od praga za skupno porabo primarne energije, določenega na ravni države članice, za skorajničenergijske nestanovanjske stavbe, ki niso pisarne.

_____________________

Skupna letna poraba primarne energije nove ali prenovljene brezemisijske stavbe se na letni ali sezonski neto osnovi v celoti pokrije z:

–  energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno ali skladiščeno na kraju samem, ki izpolnjuje merila iz člena 7 Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov],

–  energijo za lastno porabo in skupno lastno porabo v smislu Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov] ali lokalno souporabo proizvodnje energije iz obnovljivih virov, tudi prek tretjega akterja na trgu, ali energijo, ki jo zagotavlja skupnost na področju energije iz obnovljivih virov v smislu člena 22 Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjena direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov], ali

–  energijo iz obnovljivih virov iz sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja ali odpadno toploto.

Brezemisijska stavba ne sme povzročati nobenih emisij ogljika iz fosilnih goriv na kraju samem.

Kadar zaradi narave stavbe ali onemogočenega dostopa do skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ali energije iz obnovljivih virov iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja ali odpadne toplote s tehničnega ali ekonomskega vidika ni mogoče v celoti izpolniti zahtev iz prvega odstavka, se lahko vsa skupna letna poraba primarne energije ali njen preostali delež krije tudi z energijo iz obnovljivih virov iz omrežja, dokumentirano s pogodbami o nakupu električne energije in pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje iz Direktive (EU) 2018/2001 [spremenjene direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov], ali energijo iz učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s členom 24(1) Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti]. Komisija izda smernice za izvajanje in preverjanje zgoraj navedenih meril, pri čemer posebno pozornost nameni tehnični in ekonomski izvedljivosti. [Sprememba 67]

II.  Izračun potenciala globalnega segrevanja v ▌ življenjskem ciklu novih stavb v skladu s členom 7(2)

Za izračun potenciala globalnega segrevanja v ▌ življenjskem ciklu novih stavb v skladu s členom 7(2) se potencial za globalno segrevanje sporoči kot numerični indikator za vsako fazo življenjskega cikla, izražen v kg ekvivalenta CO2/m² (uporabne tlorisne površine), povprečno za eno leto referenčnega obdobja študije, ki traja 50 let. Izbira podatkov, opredelitev scenarijev in izračuni se izvedejo v skladu s standardom EN 15978 (EN 15978:2011. Trajnostnost gradbenih objektov Vrednotenje učinkov ravnanja z okoljem v stavbah Računska metoda). Obseg elementov stavb in tehnične opreme ustreza opredelitvi v skupnem okviru EU Level(s) za indikator 1.2. Kadar obstaja nacionalno orodje za izračun ali je tako orodje potrebno za razkritje informacij ali pridobitev gradbenih dovoljenj, se to orodje lahko uporabi za razkritje potrebnih informacij. Uporabijo se lahko druga orodja za izračun, če izpolnjujejo minimalna merila, določena v skupnem okviru EU Level(s) v zvezi s posebnimi gradbenimi proizvodi in tehničnimi stavbnimi sistemi ter okoljskimi deklaracijami proizvodov, in so izračunana v skladu z [revidirana uredba o gradbenih proizvodih], kadar so na voljo.

PRILOGA IV

SKUPNI SPLOŠNI OKVIR ZA RAZVRŠČANJE STAVB GLEDE NA PRIPRAVLJENOST NA PAMETNE SISTEME

1.  Komisija določi opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in metodologijo za njegov izračun, da bi se ocenile zmogljivosti stavbe ali stavbne enote za prilagoditev njenega delovanja potrebam stanovalca in omrežja ter za izboljšanje njene energijske in celotne učinkovitosti.

Indikator pripravljenosti na pametne sisteme zajema elemente za večje prihranke energije, uporabo referenčnih vrednosti in prilagodljivost, izboljšane funkcionalnosti in zmogljivosti, ki izhajajo iz več med seboj povezanih in pametnih naprav.

Pri metodologiji se upošteva, da obstaja digitalni dvojček stavbe, ki omogoča boljše stalno poročanje in upravljanje porabe energije v stavbi.

Pri metodologiji se upoštevajo funkcije, kot so pametni števci, stavbni avtomatizacijski in krmilni sistemi, naprave za samoregulacijo za uravnavanje temperature zraka v zaprtih prostorih, vgrajeni gospodinjski aparati, polnilna mesta za električna vozila, shranjevanje energije ter podrobne funkcionalnosti, in njihova interoperabilnost kot tudi koristi za notranje klimatske pogoje, energijsko učinkovitost, ravni učinkovitosti in omogočeno prilagodljivost.

2.  Metodologija se opira na naslednje ključne funkcionalnosti stavbe in njenih tehničnih stavbnih sistemov:

(a)  sposobnost ohranjanja energijske učinkovitosti in obratovanja stavbe s prilagoditvijo porabe energije, na primer s porabo energije iz obnovljivih virov;

(b)  sposobnost prilagoditve načina obratovanja glede na potrebe stanovalca ob ustreznem upoštevanju razpoložljivosti prijaznosti do uporabnika, ohranjanja zdravih notranjih klimatskih pogojev in sposobnosti poročanja o porabi energije ter

(c)  prilagodljivost skupnih energijskih potreb stavbe, vključno z njeno sposobnostjo, da omogoči udeležbo pri aktivnem in pasivnem ter implicitnem in eksplicitnem prilagajanju odjema, ter s skladiščenjem in sproščanjem energije nazaj v omrežje, na primer s prilagodljivostjo in zmožnostjo prenosa obremenitve ter skladiščenjem energije;

(ca)   sposobnost stavbe, da izboljša svojo energijsko in celotno učinkovitost z uporabo tehnologij za varčevanje z energijo.

3.  Pri metodologiji se lahko upoštevata še:

(a)  interoperabilnost sistemov (pametni števci, stavbni avtomatizacijski in krmilni sistemi, vgrajeni gospodinjski aparati, naprave za samoregulacijo za uravnavanje temperature zraka v zaprtih prostorih v stavbi ter senzorji za merjenje kakovosti zraka v zaprtih prostorih in prezračevalne naprave) in

(b)  pozitiven vpliv obstoječih komunikacijskih omrežij, predvsem obstoj stavbne fizične infrastrukture, primerne za visoke hitrosti, kot je prostovoljna oznaka „pripravljeno za širokopasovno povezavo“ ter obstoj dostopne točke v večstanovanjskih stavbah v skladu s členom 8 Direktive 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

4.  Metodologija ne sme negativno vplivati na obstoječe nacionalne sheme certificiranja energijske učinkovitosti in temelji na s tem povezanih pobudah na nacionalni ravni, pri čemer upošteva načelo lastništva stanovalca, varstvo podatkov, zasebnost in varnost v skladu z ustreznim pravom Unije o varstvu podatkov in zasebnosti ter najboljše razpoložljive tehnike za kibernetsko varnost.

5.  Metodologija določa najustreznejši format parametra indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme ter mora biti preprosta, pregledna in enostavno razumljiva za odjemalce, lastnike, vlagatelje ter udeležence na trgu prilagajanja odjema.

PRILOGA V

PREDLOGA ZA ENERGIJSKE IZKAZNICE

(iz člena 16)

1.  Energijska izkaznica na sprednji strani vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  razred energijske učinkovitosti;

(b)  izračunano letno porabo primarne energije v kWh/(m2 na leto);

(c)  izračunano letno porabo primarne energije v kWh ali MWh;

(d)  izračunano letno porabo končne energije v kWh/(m2 na leto);

(e)  izračunano letno porabo končne energije v kWh ali MWh;

(f)  proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v kWh ali MWh;

(g)  energijo iz obnovljivih virov v % porabe energije;

(h)  obratovalne emisije toplogrednih plinov (v kg CO2/(m2 na leto));

(i)  razred emisij toplogrednih plinov (če je ustrezno);

(ia)  izračunane potrebe po energiji v skladu s standardi EN, izražene v kWh/m2 na leto in porabo končne energije v kWh ali MWh;

(ib)  pričakovano preostalo ekonomsko življenjsko dobo sistemov in naprav za ogrevanje in/ali hlajenje prostorov in vode;

(ic)  jasno navedbo, ali lahko sedanja stavba ali stanovanje prožno porablja energijo.

2.  Poleg tega energijska izkaznica ▌vključuje naslednje indikatorje:

(a)  porabo energije, konično obremenitev, velikost generatorja ali sistema, glavni nosilec energije in glavno vrsto elementa za vsako uporabo: ogrevanje, hlajenje, topla sanitarna voda, prezračevanje in vgrajena razsvetljava;

(b)  energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem, glavni nosilec energije in vrsto obnovljivega vira energije;

(c)  navedbo da/ne, ali je bil za stavbo opravljen izračun potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu;

(d)  vrednost potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu (če je na voljo);

(e)  informacije o odvzemih ogljika, povezanih z začasnim shranjevanjem ogljika v ali na stavbah;

(e)  navedbo da/ne, ali je za stavbo na voljo izkaz o prenovi;

(f)  povprečno vrednost U za neprozorne elemente ovoja stavbe;

(g)  povprečno vrednost U za prozorne elemente ovoja stavbe;

(h)  vrsto najobičajnejšega prozornega elementa (npr. dvojno zastekljeno okno);

(i)  rezultate analize tveganja pregrevanja (če so na voljo);

(j)  prisotnost fiksnih senzorjev, ki spremljajo ravni kakovosti okolja v zaprtih prostorih;

(k)  prisotnost fiksnih upravljalnih elementov, ki se odzivajo na ravni kakovosti okolja v zaprtih prostorih;

(l)  število in vrsto polnilnih mest za električna vozila;

(m)  prisotnost, vrsto in velikost sistemov za shranjevanje energije;

(n)  izvedljivost prilagoditve ogrevalnega sistema in sistema za sanitarno toplo vodo za delovanje pri učinkovitejših temperaturnih nastavitvah;

(o)  izvedljivost prilagoditve klimatskega sistema za delovanje pri učinkovitejših temperaturnih nastavitvah;

(p)  odčitano porabo energije;

(pa)   navedbo da/ne, ali je sistem za distribucijo toplote v stavbi zasnovan za obratovanje pri nizkih temperaturah;

(pb)   prisotnost priključka na omrežje za daljinsko ogrevanje in hlajenje, vključno z nadaljnjim razvojem energetskih omrežij v bližini v naslednjih petih letih;

(pc)   lokalne faktorje primarne energije in z njimi povezane emisijske faktorje ogljika povezanega lokalnega omrežja daljinskega ogrevanja in hlajenja;

(q)  obratovalne emisije drobnih delcev (PM2,5) in indikatorje uspešnosti za glavne kategorije kakovosti okolja v zaprtih prostorih, ko se bodo začele uporabljati ustrezne določbe;

(qa)  navedbo da/ne, ali ima stavba zmogljivosti za prožnost na strani povpraševanja;

(qb)  kontaktne podatke najbližje točke „vse na enem mestu“ za svetovanje na področju prenove.

Energijska izkaznica ▌vključuje naslednje povezave z drugimi pobudami, če se ▌uporabljajo naslednje:

(a)  navedbo da/ne, ali je bila za stavbo opravljena ocena pripravljenosti na pametne sisteme;

(b)  vrednost ocene pripravljenosti na pametne sisteme (če je na voljo), vključno z vrednostjo podpornih tehnologij za varčevanje z energijo;

(c)  navedbo da/ne, ali je za stavbo na voljo digitalni dnevnik stavb.

Invalidi imajo enak dostop do informacij v energijskih izkaznicah.

2 a.   Energijska izkaznica vsebuje poseben razdelek o financiranju, v katerem se navedejo razpoložljive možnosti financiranja in indikatorji razvrščanja, ki so najpomembnejši za finančne institucije, ponudnike hipotekarnih posojil, nacionalne spodbujevalne banke in druge institucije, ki zagotavljajo dostop do financiranja.

PRILOGA VI

NEODVISNI NADZORNI SISTEMI ZA ENERGIJSKE IZKAZNICE

1.  Opredelitev kakovosti energijske izkaznice

Države članice jasno opredelijo, kaj se šteje za veljavno energijsko izkaznico.

Opredelitev veljavne energijske izkaznice zagotavlja:

(a)  preverjanje veljavnosti vhodnih podatkov (tudi preverjanja na kraju samem) o stavbi, ki so uporabljeni za izdajo energijske izkaznice, ter rezultatov, navedenih v izkaznici;

(b)  veljavnost izračunov;

(c)  največje odstopanje za energijsko učinkovitost stavbe, po možnosti izraženo z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije (kWh/(m² na leto));

(d)  najmanjše število elementov, ki se razlikujejo od privzetih ali standardnih vrednosti.

Države članice lahko v opredelitev veljavne energijske izkaznice vključijo dodatne elemente, kot je največje odstopanje za specifične vrednosti vhodnih podatkov.

2.  Kakovost sistema nadzora energijskih izkaznic

Države članice jasno opredelijo cilje glede kakovosti in raven statističnega zaupanja, ki bi jih morali doseči z okvirom energijskih izkaznic. Neodvisni nadzorni sistem za ocenjeno obdobje, ki ni daljše od enega leta, zagotavlja, da ima vsaj 90 % veljavnih izdanih energijskih izkaznic 95-odstotno statistično zanesljivost.

Raven kakovosti in stopnja zaupanja se določita z naključnim vzorčenjem, pri tem pa se upoštevajo vsi elementi iz opredelitve veljavne energijske izkaznice. Kadar so neodvisni nadzorni sistemi preneseni na nevladne organe, države članice zahtevajo preverjanje, ki ga opravi tretja stran, za oceno vsaj 25 % naključnega vzorca.

Veljavnost vhodnih podatkov se preveri z informacijami, ki jih zagotovi neodvisni strokovnjak. Take informacije lahko vključujejo certifikate proizvodov, specifikacije ali gradbene načrte, ki vključujejo podrobnosti o učinkovitosti različnih elementov, vključenih v energijsko izkaznico.

Veljavnost vhodnih podatkov se preveri z obiski na kraju samem pri vsaj 10 % energijskih izkaznic, ki so del naključnega vzorčenja za oceno splošne kakovosti sheme.

Poleg minimalnega števila naključnih vzorcev za določitev splošne ravni kakovosti lahko države članice uporabijo različne strategij za odkrivanje in odpravljanje slabe kakovosti energijskih izkaznic, da bi izboljšale splošno kakovost sheme. Taka ciljno usmerjena analiza se ne more uporabiti kot podlaga za merjenje splošne kakovosti sheme.

Države članice uvedejo preventivne in reaktivne ukrepe za zagotovitev kakovosti celotnega okvira energijskih izkaznic. Ti ukrepi lahko vključujejo dodatno usposabljanje za neodvisne strokovnjake, ciljno usmerjeno vzorčenje, obveznost ponovne predložitve energijskih izkaznic, sorazmerne kazni in začasne ali trajne prepovedi za strokovnjake.

Kadar se v podatkovno zbirko vnesejo informacije, se nacionalnim organom omogoči, da za namene spremljanja in preverjanja identificirajo avtorja vnosa.

3.  Razpoložljivost energijskih izkaznic

Z neodvisnim nadzornim sistemom se preverja razpoložljivost energijskih izkaznic za morebitne kupce in najemnike, da se zagotovi možnost upoštevanja energijske učinkovitosti stavbe pri njihovi odločitvi o nakupu ali najemu.

Poleg tega neodvisni nadzorni sistem preverja vidnost indikatorja in razreda energijske učinkovitosti v oglaševalskih medijih.

4.  Ravnanje s tipologijami stavb

V neodvisnem nadzornem sistemu se upoštevajo različne tipologije stavb, zlasti tiste tipologije, ki so na nepremičninskem trgu najbolj razširjene, kot so enostanovanjske hiše, večstanovanjske hiše, poslovne stavbe ali stavbe za maloprodajo.

5.  Javno razkritje

Države članice v nacionalni podatkovni zbirki o energijskih izkaznicah redno objavljajo vsaj naslednje informacije o sistemu kakovosti:

(a)  opredelitev kakovosti energijskih izkaznic;

(b)  cilje glede kakovosti sheme energijskih izkaznic;

(c)  rezultate ocenjevanja kakovosti, vključno s številom ovrednotenih izkaznic in relativno velikostjo glede na skupno število izdanih izkaznic v danem obdobju (na tipologijo);

(d)  ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih za izboljšanje splošne kakovosti energijskih izkaznic.

PRILOGA VII

PRIMERJALNI METODOLOŠKI OKVIR ZA OPREDELITEV STROŠKOVNO OPTIMALNIH RAVNI ZA ZAHTEVE GLEDE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI PRI STAVBAH IN ELEMENTIH STAVB

Primerjalni metodološki okvir omogoča državam članicam, da določijo energijsko učinkovitost in emisijske vrednosti stavb in elementov stavb ter gospodarske vidike ukrepov v zvezi z energijsko učinkovitostjo in emisijskimi vrednostmi, ter da jih povežejo, da bi opredelili stroškovno optimalno raven za uresničitev ciljev za zmanjšanje emisij in podnebno nevtralnost do leta 2030 ter doseganje brezemisijskega stavbnega fonda najpozneje do leta 2050.

Primerjalni metodološki okvir dopolnjujejo smernice, v katerih je opredeljeno, kako naj se ta okvir uporablja pri izračunu stroškovno optimalnih ravni učinkovitosti.

S primerjalnim metodološkim okvirom je omogočeno, da so upoštevani vzorci uporabe, zunanji klimatski pogoji in njihove spremembe v prihodnosti v skladu z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji, stroški naložb, kategorija stavbe, obratovalni stroški in stroški vzdrževanja (vključno s stroški energije in energijskimi prihranki), zaslužki od izvožene energije, kjer je ustrezno, okoljske, ekonomske in zdravstvene eksternalije rabe energije, socialne eksternalije prenove stavb, gradnje, rušenja ali sprememb stanovanjskih območij in stroški ravnanja z odpadki, kjer je ustrezno, ter tehnološki razvoj. Temeljiti bi moral na ustreznih evropskih standardih, povezanih s to direktivo.

Širše okoljske, ekonomske in zdravstvene eksternalije večje energijske učinkovitosti stavb vključujejo vsaj:

–  zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz stavb;

–  zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo stavbe, in njegovih učinkov na stavbo in na lokalni ravni ter boljšo kakovost zraka;

–  izboljšanje življenjskega standarda in produktivnosti zaradi boljše kakovosti okolja v zaprtih prostorih, ki zagotavlja ugodnejše življenjske in delovne razmere;

–  znižanje stroškov za zdravstvene sisteme in sisteme socialne varnosti;

–  povezovanje stavb v energetskem omrežju prek prožnosti omrežja, tudi z uporabo pametnih polnilnih mest za električna vozila;

–  bolj zanesljivo oskrbo z energijo zaradi boljše energijske učinkovitosti in uvajanja tehnologij sončne energije na stavbah;

–  zmanjšanje negativnih eksternalij, na primer z izogibanjem stroškom emisij ogljika ter učinkov podnebnih sprememb in z njimi povezani škodi (blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje);

–  učinke na oblikovanje cen ogljika, tudi na ravni, nestanovitnost in občutljivost cen;

–  spodbujanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih gospodarstev, med drugim z ustvarjanjem delovnih mest na lokalni ravni in posebnim poudarkom na mikropodjetjih ter malih in srednjih podjetjih v gradbenem sektorju in sektorju prenove.

Okoljske, energetske, ekonomske in zdravstvene eksternalije se začnejo izračunavati po objavi poročila, napovedanega za leto 2025.

Komisija poleg tega zagotovi:

–  smernice, ki bodo priložene primerjalnemu metodološkemu okviru; s temi smernicami bodo lahko države članice izvedle ukrepe, ki so navedeni v nadaljevanju;

–  informacije o oceni dolgoročnega razvoja cen energije in emisij toplogrednih plinov, pa tudi o njihovi nestanovitnosti in občutljivosti.

Pri preverjanju energijske učinkovitosti in emisijske vrednosti se uporabi metodologija za izračun na podlagi te direktive. Na ravni držav članic se za primerjalni metodološki okvir, ki ga države članice uporabljajo, določijo splošni pogoji, izraženi v parametrih. Komisija izda priporočila za države članice glede njihovih ravni stroškovne optimalnosti in skladnosti s podnebnimi cilji.

Na podlagi primerjalnega metodološkega okvira morajo države članice:

–  opredeliti referenčne stavbe, za katere je značilna njihova funkcionalnost in geografska lega, vključno z notranjimi in zunanjimi klimatskimi pogoji. Referenčne stavbe vključujejo tako nove kot obstoječe stanovanjske in nestanovanjske stavbe;

–  opredeliti ukrepe za energijsko učinkovitost, ki jih je treba oceniti za referenčne stavbe. To so lahko ukrepi za posamezno stavbo kot celoto, za posamezen element stavbe ali kombinacijo elementov stavbe;

–  oceniti potrebo po končni in primarni energiji in nastalih emisijah referenčne stavbe z opredeljenimi ukrepi za energijsko učinkovitost, ki so v uporabi;

–  z uporabo načel primerjalnega metodološkega okvira izračunati stroške (to je sedanja neto vrednost) ukrepov za energijsko učinkovitost (kot je navedeno v drugi alinei) med pričakovanim ekonomskim življenjskim ciklom, ki se uporablja za referenčne stavbe (kot so navedene v prvi alinei);

–  izračunati skupne finančne in makroekonomske stroške.

Države članice z izračunom stroškov ukrepov za energijsko učinkovitost med pričakovanim ekonomskim življenjskim ciklom ocenijo stroškovno učinkovitost posameznih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti. S tem se bodo lahko določile stroškovno optimalne ravni zahtev glede energijske učinkovitosti.

PRILOGA VIII

DEL A

Razveljavljena direktiva

s seznamom njenih naknadnih sprememb

(iz člena 33)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo in datumi začetka uporabe

(iz člena 33)

PRILOGA IX

(1) UL C […], […], str. […]. (2) UL C […], […], str. […]. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne ... (4) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13). (5) Evropski zeleni dogovor, COM(2019)0640. (6) Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj, COM(2020)0662. (7) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1). (8) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32). (9) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). (10) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1). (11) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82). (12) Priporočilo Komisije (EU) 2021/1749 z dne 28. septembra 2021 o energijski učinkovitosti na prvem mestu: od načel do prakse – smernice in primeri za njihovo izvajanje pri sprejemanju odločitev v sektorju energije in širše (UL L 350, 4.10.2021, str. 9). (13) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5). (14) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). (15) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1). (16) Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10) (17) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1). (18) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159). (19) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17). (20) Uredba (EU) .../... [uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje, predlagana v COM(2021)0568]. (21) Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L 330, 16.12.2009, str. 28). (22) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1). (23) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30). (24) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (25) Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1). (26) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5). (27) Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1). (28) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 z dne 16. januarja 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb (UL L 81, 21.3.2012, str. 18). (29) Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54). (30) Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125). (31) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1). (32) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). (33) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).