Sprejeta besedila - Delovanje Evropske službe za zunanje delovanje in močnejša EU v svetu

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2021/2065(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A9-0045/2023
Predložena besedila : A9-0045/2023		Razprave : PV 13/03/2023 - 17 CRE 13/03/2023 - 17		Glasovanja : PV 15/03/2023 - 7.5		Sprejeta besedila : P9_TA(2023)0077

Sprejeta besedila

179k

59k

Sreda, 15. marec 2023 - Strasbourg

Delovanje Evropske službe za zunanje delovanje in močnejša EU v svetu

P9_TA(2023)0077

A9-0045/2023

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2023 Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o oceni delovanja Evropske službe za zunanje delovanje in za močnejšo EU v svetu (2021/2065(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 21(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki določa, da visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pomaga Svetu in Komisiji pri zagotavljanju skladnosti med različnimi področji zunanjega delovanja Unije,

– ob upoštevanju člena 21(1) PEU, ki določa, da morajo Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni voditi načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu,

– ob upoštevanju člena 26(2) PEU, v skladu s katerim Svet in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko skrbita za enotnost, doslednost in učinkovitost delovanja Unije,

– ob upoštevanju člena 35 PEU, ki določa, da diplomatska in konzularna predstavništva držav članic ter delegacije Unije prispevajo k uresničevanju pravic državljanov Unije do zaščite na ozemlju tretjih držav,

– ob upoštevanju člena 36 PEU, ki določa, da se mora visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno posvetovati s Parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike, ga obveščati o razvoju teh politik in zagotoviti, da se stališča Parlamenta ustrezno upoštevajo,

– ob upoštevanju člena 42 PEU, ki visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko daje pooblastila za pripravo predlogov na področju skupne varnostne in obrambne politike, vključno z začetkom misij, ki uporabijo tako nacionalne vire kot vire Unije,

– ob upoštevanju člena 167(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da mora Unija spodbujati sodelovanje med državami članicami ter po potrebi podpirati in dopolnjevati njihove dejavnosti na področjih izboljšanja poznavanja in razširjanja kulture in zgodovine evropskih narodov, ohranjanja in varstva kulturne dediščine evropskega pomena, nekomercialnih kulturnih izmenjav ter umetniškega in literarnega ustvarjanja, vključno z avdiovizualnim sektorjem,

– ob upoštevanju člena 167(3) PDEU, ki določa, da morajo Unija in države članice podpirati sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na kulturnem področju, zlasti s Svetom Evrope,

– ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje(1) (v nadaljnjem besedilu: sklep o ESZD), in zlasti členov 9 in 13(3) sklepa, ki določata, da mora visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko do sredine leta 2013 opraviti pregled organizacije in delovanja ESZD ter vanj med drugim zajeti izvajanje členov 6(6) in 6(8) sklepa o ESZD o geografski uravnoteženosti, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o spremembi sklepa,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. novembra 2022 o ženskah, miru in varnosti,

– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. julija 2010 o politični odgovornosti(2),

– ob upoštevanju svojih priporočil visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu in Komisiji z dne 13. junija 2013 o pregledu organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje v letu 2013(3),

– ob upoštevanju otvoritvenega nagovora visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednika Komisije na letni konferenci veleposlanikov EU v letu 2022,

– ob upoštevanju svojega priporočila z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev(4),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2023 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo 2022(5) in svoje resolucije z dne 18. januarja 2023 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo 2022(6),

– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za ženske, mir in varnost za obdobje 2019–2024 z dne 5. julija 2019,

– ob upoštevanju strateškega kompasa EU za varnost in obrambo, sprejetega 21. marca 2022,

– ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0045/2023),

A. ker je v pogodbah navedeno, da je vloga Evropske službe za zunanje delovanje pomagati visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsedniku Komisije ter sodelovati z diplomatskimi službami držav članic(7); ker se mora Komisija pri opravljanju svojih nalog posvetovati z ESZD o zadevah, povezanih z zunanjim delovanjem EU;

B. ker mora EU, da bi dosegla strateški cilj in utrdila vodilno vlogo v svetu, še naprej prevzemati pobudo pri krepitvi večstranskih partnerstev za globalne prednostne naloge, zlasti pri partnerstvu z OZN ter pri celovitem in odprtem sodelovanju z Natom, drugimi podobno mislečimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s prizadevanji po boljšem, še celovitejšem in odprtem sodelovanju z Natom, pa tudi pri varovanju in spodbujanju svobode, demokracije, pravne države in človekovih pravic po vsem svetu;

C. ker je napočil čas za reformo odločanja v EU, s čimer se instrumenti trde in mehke moči EU uporabljajo celoviteje in učinkoviteje, tudi s takojšnjo uvedbo glasovanja s kvalificirano večino za odločanje na nekaterih področjih zunanje politike EU, kot so sankcije, človekove pravice in varstvo mednarodnega prava, ter z izjemo odločitev o vzpostavitvi vojaških misij ali operacij z izvršnim mandatom na podlagi skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), za katere je treba še naprej zahtevati soglasje, hkrati pa poskrbeti za skladno prepletenost zunanjih in notranjih ukrepov EU;

D. ker mora EU še naprej napredovati v smeri lastne in avtonomne evropske diplomacije na vseh področjih, med drugim tudi z javno in kulturno, gospodarsko, podnebno, digitalno in kibernetsko diplomacijo, ki jo vodi diplomatska služba EU, ki se opira na skupno diplomatsko kulturo, ki je utemeljena na perspektivi EU;

E. ker je izjemno pomembno okrepiti mednarodne kulturne povezave in kulturno diplomacijo EU kot mostove za spodbujanje medsebojnega razumevanja in odnosov po vsem svetu, saj so postale uporabno diplomatsko orodje za EU in temeljni del njene mehke moči;

F. ker globalne geopolitične in humanitarne krize kažejo, da mora EU pridobivati verodostojne in neposredne informacije o obstoječih in mogočih zunanjih grožnjah za EU, da bi se lahko hitro in učinkovito odzvala ter bolje zaščitila svoje interese v tujini;

G. ker je treba zunanje delovanje Unije in ESZD okrepiti z lastnimi, avtonomnimi in stalnimi instrumenti in viri EU na področju zunanjih zadev, varstva in spodbujanja človekovih pravic ter varnosti in obrambe, da bi Unija postala polnopravna in verodostojna svetovna akterka ter da bi bila sposobna bolje zasledovati in uresničevati svoje cilje ter braniti svoje vrednote po vsem svetu;

H. ker ima ESZD ključno vlogo pri izvajanju zunanje, varnostne in obrambne politike EU ter mora pokazati pot do celovitejšega pristopa, ki bo vključeval generalne direktorate Komisije, kot sta med drugimi generalni direktorat za mednarodna partnerstva (GD INTPA) in generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR); ker je podpredsednik/visoki predstavnik v svojem govoru na letni konferenci veleposlanikov EU 2022 opredelil pomanjkljivosti v diplomatski službi EU in celotni zunanji politiki EU ter zahteval, naj se te učinkovito odpravijo, da bi okrepili zmogljivost, učinkovitost in uspešnost politik EU; ker se ESZD sooča z razkorakom med pričakovanji in zmogljivostmi ter nima pristojnosti odločanja; ker bi bilo treba ESZD reformirati, da bi okrepili vlogo EU kot bolj proaktivnega in odpornega akterja v mednarodnem redu;

I. ker mora visoki predstavnik v skladu s členom 9 sklepa o ESZD zagotoviti splošno politično usklajevanje ter enotnost, doslednost in učinkovitost zunanjega delovanja Unije, ESZD pa mora prispevati k ciklu načrtovanja programov in upravljanja instrumentov EU za zunanje financiranje, vključno z dodeljevanjem sredstev za posamezne države ter nacionalnimi in regionalnimi okvirnimi programi;

J. ker je neizzvana, neupravičena in nezakonita vojaška agresija Ruske federacije proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, očitna kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine OZN, načel iz Helsinške sklepne listine iz leta 1975 in memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994 ter resno spodkopava evropsko in svetovno varnost in stabilnost; ker je ta vojaška agresija proti Ukrajini temeljito spremenila varnostno krajino v Evropi, tudi s povečanjem nestabilnosti v sosedstvu EU; ker mora EU zaradi teh novih razmer nujno dati prednost učinkovitosti svoje zunanje in varnostne politike, tako da poveča svojo sposobnost ukrepanja za zaščito naših vrednot in interesov ter za spodbujanje načel iz člena 21 PEU; ker je Generalna skupščina OZN sprejela več resolucij, v katerih je obsodila rusko agresijo proti Ukrajini; ker je bistvenega pomena boj proti nekaznovanosti visokih uradnikov v Rusiji in drugih akterjev, ki so prispevali k vojaški agresiji v Ukrajini;

K. ker so spremembe v geopolitičnih okoliščinah v zadnjih letih, vključno s pandemijo covida-19 in rusko agresijo v Ukrajini, znatno povečale zahteve, da mora EU mobilizirati partnerske države ter oblikovati regionalna in svetovna zavezništva okoli strateških prednostnih nalog EU, hkrati pa so izpostavile slabo razumevanje perspektive EU v partnerskih državah po svetu in meje političnega vpliva EU;

L. ker so EU, njena skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) in skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) vse bolj tarča kampanj dezinformiranja, zaradi česar ESZD potrebuje močnejšo politiko strateškega komuniciranja;

M. ker je treba odločnost in neomajnost Parlamenta, da zaščiti in brani Unijo ter vrednote in načela, za katere se ta zavzema, vključno z načeli ozemeljske celovitosti, nacionalne suverenosti in mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, pospremiti z ustrezno strukturo odločanja in institucionalno strukturo za zunanji in medinstitucionalni dialog in sodelovanje, pa tudi s politično voljo;

N. ker bi bilo treba reformirati upravljanje zunanjega delovanja EU, da bi se oblikovala skupna diplomatska kultura EU, odpravile nejasnosti in povečalo zaupanje držav članic z uporabo pragmatičnega prostora, ki so ga ustvarile nedavne krize; ker je člen 24(3) PEU bistven za učinkovitost zunanje politike EU, saj države članice zavezuje, da dejavno in brez pridržkov podpirajo zunanjo in varnostno politiko Unije v duhu lojalnosti in vzajemne solidarnosti ter da podpirajo delovanje Unije na tem področju; ker bi morale te reforme EU omogočiti, da se prilagodi sedanjim geopolitičnim razmeram, pojasni delitev dela med visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednikom Komisije, predsednikom Evropskega sveta, predsednico Komisije in drugimi komisarji, pristojnimi za zunanje odnose, zmanjša stalna rivalstva med službami znotraj Komisije ter opredeli meje in pristojnosti ESZD, Komisije, Sveta in struktur držav članic tako, da bo ustrezno izražena posebna vloga visokega predstavnika v zunanjem delovanju EU in preprečeno podvajanje v zunanjem delovanju EU; ker obstaja možnost za izboljšanje odnosa sodelovanja med podpredsednikom/visokim predstavnikom in njegovo službo ter predsednikom Evropskega sveta in njegovim uradom, kar bi lahko pomagalo povečati zaupanje držav članic v vlogo podpredsednika/visokega predstavnika, ESZD in predsednika Evropskega sveta;

O. ker je razumevanje tega, kako veroizpoved in druge oblike prepričanja oblikujejo družbe in nanje vplivajo, bistveno za učinkovito upoštevanje verske svobode v zunanjih politikah EU; ker so smernice EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja pomembno orodje ESZD v zvezi s tem; ker bi bilo mogoče izboljšati poznavanje in uporabo smernic v delegacijah EU, zlasti z upoštevanjem razmer v posameznih državah; ker je skrajni čas, da delovna skupina Sveta za človekove pravice (COHOM) uradno oceni smernice;

P. ker bi bilo treba okrepiti vlogo in zmogljivost ESZD pri opredeljevanju strateške usmeritve in prispevanju k izvajanju zunanjih finančnih instrumentov EU;

Q. ker morajo velikost in profili osebja delegacij EU odražati splošne strateške interese EU, pa tudi njene specifične interese v posamezni partnerski državi;

1. priporoči, naj Svet, Komisija in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

	(a)	sprejmejo učinkovite ukrepe za izboljšanje usklajevanja in povezovanja zunanje politike EU in zunanje razsežnosti notranjih politik EU, zlasti migracij, trgovine in energije; poskrbijo, da bodo razvojno sodelovanje, trgovinska politika ter varnostna in obrambna politika dosledni in skladni s splošnimi cilji SZVP in SVOP EU, kot so določeni v členu 21 PEU, ter s celostnim pristopom EU k zunanjim konfliktom in krizam, pa tudi z vrednotami in načeli, na katerih je bila utemeljena Unija;
	(b)	okrepijo strukturo strateškega usklajevanja, ki jo sestavljajo vsi ustrezni komisarji, podpredsednik/visoki predstavnik ter službe Komisije in ESZD, da se zagotovijo skladnost, sinergija, preglednost in odgovornost zunanjega delovanja EU, vključno z njenimi instrumenti za zunanje financiranje, drugimi ustreznimi politikami in programi ter skladnostjo politik za razvoj;
	(c)	potrdijo vodilno vlogo podpredsednika/visokega predstavnika kot povezovalca med SZVP in zunanjimi odnosi EU, da bi zagotovili najvišjo raven usklajevanja in skladnosti zunanjega delovanja EU, tudi v tesnem sodelovanju podpredsednika/visokega predstavnika s kolegijem komisarjev, in tako uskladili zunanjo razsežnost notranjih politik EU in okrepili usklajevanje zunanjega delovanja držav članic;
	(d)	zagotovijo, da bodo vsi zunanji ukrepi in politike Unije prispevali k obveznosti na podlagi Pogodbe, da se utrjujejo in podpirajo demokracija, pravna država, človekove pravice in načela mednarodnega prava;
	(e)	zagotovijo, da bo imela ESZD splošno odgovornost in vodilno institucionalno vlogo pri vodenju vseh zunanjih odnosov EU, tudi v zvezi z zunanjimi razsežnostmi notranjih politik, ter da bo imel visoki predstavnik prednost v primeru različnih stališč v skupini komisarjev za močnejšo Evropo v svetu;
	(f)	posodobijo sklep o ESZD, da bo dobila večji vpliv in boljše instrumente in se okrepila ter da se poveča njena legitimnost; poudarja, da bi moral biti cilj omenjene posodobitve sklepa o ESZD okrepiti njeno avtonomijo z vidika EU ter okrepiti strukturo in povečati vire ESZD;
	(g)	povečajo vpliv in učinkovitost zunanje politike EU, tako da zagotovijo celovito uporabo glasovanja s kvalificirano večino za nekatera področja zunanje politike, kot so človekove pravice in varstvo mednarodnega prava, pa tudi za uvajanje sankcij, z izjemo odločitev glede ustanavljanja in napotitve vojaških misij ali operacij z izvršilnim mandatom na podlagi SVOP, za katere je treba še naprej zahtevati soglasje, kot je to določeno v Pogodbi; upoštevajo, da bi si bilo treba tudi pri glasovanju s kvalificirano večino prizadevati, da se doseže čim širši konsenz in po možnosti soglasje; preučijo druge možnosti, ki bi se lahko medtem izvajale, kot je uvedba „obveznosti rezultata“, ki bi od držav članic zahtevala, da nadaljujejo z razpravo o določenem vprašanju, dokler ni sprejeta odločitev;
	(h)	omogočijo EU in njenim državam članicam, da nastopajo enotno v OZN in drugih večstranskih forumih; ponavlja, da Parlament meni, da bi si morala EU, da bi uveljavljala svoje cilje in interese, z usklajevanjem v okviru Sveta EU in med institucijami EU prizadevati za dosego enotnega stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu Varnostnega sveta; izboljšajo delovanje in politični učinek zastopanja EU v mednarodnih organizacijah, vključno z nadgradnjo njihove institucionalne zasidranosti, zlasti v organih in posebnih agencijah OZN;
	(i)	predložijo dobre predloge o tem, kako doseči in zagotoviti, da bi poleg sedežev držav članic tudi Unija imela lasten in stalen sedež v vseh večstranskih forumih, tudi v Varnostnem svetu OZN, da bi okrepili EU kot subjekt v mednarodnem okolju ter njeno doslednost in verodostojnost v svetu;
	(j)	sodelujejo s podobno mislečimi partnerji, da bi se spoprijeli s prevlado nedemokratičnih držav v nekaterih najpomembnejših organih mednarodnih organizacij, tudi v OZN in njenih agencijah; okrepijo diplomatske stike z vsemi državami, ki so se vzdržale glasovanja o resolucijah Generalne skupščine OZN 2. marca 2023 in 12. oktobra 2022 oziroma pri njem niso sodelovale, da bi pojasnili resnost ruske agresije in potrebo po soglasnem odzivu mednarodne skupnosti;
	(k)	priznajo posebno vlogo in pomen parlamentarne diplomacije pri dopolnjevanju in krepitvi prepoznavnosti in učinka zunanjega delovanja EU; zagotovijo, da bo Parlament kot sestavni akter Ekipe Evropa dejansko vključen v vse zunanje politike in ukrepe EU;
	(l)	preučijo in začnejo izvajati reforme, da bi postopek odločanja v okviru SVOP postal prožnejši in učinkovitejši, bodisi z uporabo neizkoriščenega potenciala v okviru pogodb bodisi s predlaganjem, kjer je to ustrezno, sprememb pogodb, o katerih se bo odločalo na konvenciji, ki bo sledila Konferenci o prihodnosti Evrope;
	(m)	izkažejo prožnost in ustvarjalnost, da se prepreči, da bi ena država članica ali majhna skupina držav članic ovirala sprejemanje izjav ali druge oblike delovanja na področju zunanjega delovanja EU;
	(n)	izboljšajo instrumente z razvojem lastnih, avtonomnih in stalnih instrumentov EU v njenem zunanjem delovanju ter uskladitvijo vseh zunanjih ukrepov s pogodbama, v katerih je navedeno, da mora EU poskrbeti za nenehno zbliževanje ukrepov držav članic, zaradi česar mora ESZD dobiti jasnejšo vlogo in proaktivno uveljaviti svoj vodilni položaj pri predlaganju razvoja politik, da bo mogoče oblikovati politike, ki se bodo vodile, opredelile in izvajale na podlagi medsebojne politične solidarnosti med državami članicami;
	(o)	dejavneje uporabljajo globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic; vzpostavijo nov režim sankcij, namenjen sankcioniranju posameznikov in subjektov, ki so odgovorni za veliko korupcijo;
	(p)	povečajo legitimnost zunanje in varnostne politike EU s tesnejšim sodelovanjem z državami članicami za spodbujanje njihove dejavne in nezadržane podpore politiki, pa tudi lojalnega sodelovanja in medsebojne solidarnosti, v skladu z načeli iz člena 24 PEU;
	(q)	v celoti podprejo angažma in dejavno sodelovanje delegacij EU na področju varstva in spodbujanja človekovih pravic v tretjih državah; zagotovijo, da bodo tudi države članice in njihova veleposlaništva v celoti vključeni ter bodo prednostno obravnavali varstvo in spodbujanje človekovih pravic, česar ne bi smele izvajati le delegacije EU na splošno;
	Povečanje vpliva
	(r)	v celoti vključijo načelo „več za več“ v odnose s tretjimi državami, pri čemer bo EU razvila močnejša partnerstva s tistimi, ki delijo načela SZVP in SVOP ter temeljne vrednote Unije; na drugi strani uporabijo načelo „manj za manj“ v zvezi s tretjimi državami, ki očitno kršijo človekove pravice in mednarodno pravo, ter ustrezno prilagodijo raven in intenzivnost delovanja EU, zlasti v smislu razvojnega sodelovanja, trgovinskih koristi in dostopa do programov EU; zagotovijo popolno usklajenost držav kandidatk s SZVP in sankcijami EU ter poskrbijo za to, da se sankcijam EU ne bo mogoče izogniti;
	(s)	ko določajo finančna sredstva v okviru načrtovanja programov instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa in instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), upoštevajo, kakšne rezultate so dosegle partnerske države pri izvajanju mednarodnih sporazumov in zavez, vključno z Agendo 2030, mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in Pariškim sporazumom, in kako spoštujejo morebitne pogodbene odnose z Unijo, ter naj si prizadevajo za razvoj močnejših partnerstev in zavezništev z državami, ki delijo temeljne vrednote in načela EU in prispevajo k multilateralizmu, ki temelji na pravilih;
	(t)	prilagodijo strukturo ESZD, da bi razvili strateške prednostne naloge in ji omogočili, da usmerja ukrepe EU, tudi kar zadeva novo širitveno politiko, kibernetske in hibridne grožnje ter dezinformacije, razvoj obrambnih instrumentov in druge porajajoče se izzive v luči sedanjih temeljnih geopolitičnih sprememb, kot je – še posebej izrazito – ruska vojaška agresija proti Ukrajini; dodelijo sredstva v skladu s temi prednostnimi nalogami, pri čemer se izogibajo ločenemu delovanju; okrepijo prizadevanja za boj proti tujemu vmešavanju v demokratične procese v partnerskih državah EU, ki vključuje širjenje manipulativnih dezinformacij, ter razširijo vire in strokovno znanje v ESZD in delegacijah EU o podnebni diplomaciji;
	(u)	zagotovijo, da bodo struktura in uslužbenci ESZD ustrezno odražali stalno potrebo po vzpostavitvi in ohranjanju geografskega strokovnega znanja, tudi na sedežu, ter močnih dvostranskih odnosov z državami po vsem svetu, saj je to temelj za spodbujanje učinkovitih regionalnih in večstranskih zavezništev in partnerstev ter preoblikovanje EU v učinkovitega svetovnega akterja; sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da bodo ukrepi ESZD ustrezno informirani in podkrepljeni tako z geografskim kot tematskim strokovnim znanjem; zagotovijo, da bodo imeli geografski oddelki na sedežu optimalno število uslužbencev za zagotavljanje kakovostnega in pravočasnega strokovnega znanja za prilagojene tematske ukrepe po vsem svetu;
	(v)	zagotovijo, da bo ESZD dejansko prevzela vodilno vlogo pri strateških korakih večletnega načrtovanja instrumentov zunanjega delovanja, vključno z določitvijo državnih in regionalnih dodelitev ter pripravo njihovega prihodnjega vmesnega pregleda, in da bo imela strateško vizijo, strokovno znanje, uslužbence in vire, da bo lahko imela vodilno vlogo;
	(w)	izboljšajo operativno prožnost in usklajevanje ESZD in delegacij EU, da se bodo lahko hitreje in učinkoviteje odzivale na nova vprašanja in odzive; vzpostavijo sistem hitrega opozarjanja, da bosta ESZD in Evropski parlament ustrezno obveščena o razmerah na terenu;
	(x)	zagotovijo, da bo lahko ESZD izbrala in zaposlila svoje stalno diplomatsko osebje EU; razvijejo sistem za poklicni razvoj diplomatov in uradnikov EU v ESZD, da bi zagotovili uravnoteženost pri vodstvenih delovnih mestih v ESZD;
	(y)	ocenijo izzive, ki izhajajo iz začasne napotitve diplomatov držav članic v ESZD, ki se pozneje vrnejo v svoje nacionalne diplomatske službe;
	(z)	izboljšajo notranje usklajevanje med geografskimi in horizontalnimi službami ESZD;
	(aa)	poskrbijo, da bodo razpoložljiva finančna sredstva, strokovno znanje uslužbencev in politika zaposlovanja, vključno s strožjimi zahtevami glede kvalifikacij za najpomembnejša delovna mesta, ustrezali ravni ambicij in podpirali operativno prožnost, ki je potrebna, da bi se lahko ESZD v realnem času odzivala na nastajajoče geopolitične izzive; zagotovijo popolno skladnost s členom 9 sklepa o ESZD, ki določa, da mora podpredsednik/visoki predstavnik zagotavljati enotnost, doslednost in učinkovitost zunanjega delovanja EU, zlasti z instrumenti zunanje pomoči; poskrbijo, da bo imela ESZD ustrezne človeške vire za zagotovitev takojšnjega operativnega odziva v prednostnih razmerah;
	(ab)	revidirajo člen 9 sklepa ESZD, da bi odstranili zastarela sklicevanja in upoštevala instrumente, ki se uporabljajo v obdobju 2021–2027, zlasti instrument NDICI – Globalna Evropa;
	(ac)	okrepijo prepoznavnost ukrepov in pomoči EU v vseh večstranskih forumih in na terenu, na primer prek programa Ekipa Evropa, ki obravnava uničujoče posledice krize zaradi COVID-19 v partnerskih državah in regijah, zlasti v Afriki;
	(ad)	povečajo prepoznavnost EU in razširijo razumevanje interesov, stališč in ukrepov EU; ESZD in zlasti delegacijam EU nujno priskrbijo orodje za okrepitev dejavnosti javne diplomacije in kulturne diplomacije ter razvoj njihovih zmogljivosti strateškega komuniciranja, s katerimi bodo lahko učinkoviteje komunicirale z nosilci odločanja in širšo javnostjo v tretjih državah, zlasti za boj proti dezinformacijam in propagandi; upoštevajo vse večjo potrebo po boju proti vohunjenju in zlonamernemu tujemu vplivu, ki se vse bolj uporabljata za spodkopavanje demokratičnega reda v Uniji in državah v njeni bližini; okrepijo sodelovanje delegacij EU v družbenih medijih, na televiziji in v razpravah tudi v lokalnih jezikih, da bi se vključile v spopad diskurzov in tako preprečile dezinformacijske kampanje; pojasnijo vlogi delegacij in sedeža pri doseganju tega cilja; izgradijo zmogljivosti za zagotavljanje varnosti uslužbencev delegacij EU, vključno z njihovimi družinskimi člani, kadar so omenjeni v propagandi ali žrtve nadlegovanja in ustrahovanja v državi napotitve; izboljšajo pretok informacij in usklajevanje med sedežem ESZD in delegacijami EU ter med delegacijami na regionalni ravni;
	(ae)	okrepijo sodelovanje s Svetom Evrope, zlasti v zvezi z razširjenim delnim sporazumom Sveta Evrope o kulturnih poteh, ki ima kulturni in turistični pomen za države EU in je tudi institucionalno orodje za krepitev kulturnih povezav s tretjimi državami in ohranjanje njihove skupne kulturne dediščine;
	Izboljšanje instrumentov in okrepitev nabora orodij
	(af)	odpravijo podvajanje osebja, virov in odgovornosti Komisije in ESZD v delegacijah EU; preoblikujejo delegacije EU v dejanska veleposlaništva EU z eno samo jasno hierarhijo glede uslužbencev, vključno z uradniki Komisije, na čelu katerih bo veleposlanik EU v državi, in v okviru enotne odgovornosti ESZD, ki bo delovala v tesnem sodelovanju z diplomatskimi predstavništvi držav članic; okrepijo usklajevanje, sodelovanje in skupno politično delo s posebnimi predstavniki EU, misijami SVOP ali uradi Evropske investicijske banke, kar bi moralo spremljati okrepljeno usklajevanje na sedežu in enotna navodila na terenu; okrepijo pristojnosti vodij delegacij nad uslužbenci delegacij, ne glede na njihov izvor, da se jim omogoči prerazporeditev nalog v skladu s prednostnimi nalogami EU; zagotovijo, da bodo delegacije imele in lahko uporabile sektorsko strokovno znanje na področjih politike, ki so pomembna za dvostranske odnose z zadevno partnersko državo pri njihovem političnem delu; si prizadevajo za združevanje virov institucij EU in zagotavljanje enotne prisotnosti EU v vsaki državi, pri čemer bi se pod isto streho zbrali različni prisotni akterji EU; spodbujajo več skupnega dela in pobud na ravni držav, da bi se povečal politični vpliv in prepoznavnost EU v partnerskih državah;
	(ag)	okrepijo politične, tiskovne in informacijske oddelke delegacij EU po vsem svetu ter jim zagotovijo zadostno in ustrezno osebje, strokovno znanje in finančne vire za pravočasno in kakovostno politično analizo in poročanje sedežu, smiselno sodelovanje z lokalnimi akterji, oblikovanje močnih zavezništev, tudi na regionalni in večstranski ravni, ter izboljšanje razumevanja EU, njene prepoznavnosti in političnega profila;
	(ah)	delegacijam EU v tretjih državah zagotovijo potrebna sredstva in strokovno znanje za zagotovitev razvojne učinkovitosti, in sicer s sodelovanjem v enakopravnem dialogu s partnerskimi državami, vključno s civilno družbo, opredelitvijo posebnih razvojnih prednostnih nalog vsake države in ustreznim zagotavljanjem neposredne podpore z izvajanjem razvojnega sodelovanja;
	(ai)	vzpostavijo konzularno funkcijo veleposlaništev EU v tretjih državah ter okrepijo in zagotovijo sodelovanje in usklajevanje med veleposlaništvi držav članic EU in delegacijami EU v tretjih državah, zlasti v državah, v katerih države članice nimajo konzularnega predstavništva; delegacijam zagotovijo zadostna sredstva, da bodo lahko učinkoviteje pomagale državljanom EU, tudi v času krize, med drugim tistim, ki jim grozi kazenski postopek, in tistim, ki so v zaporu ali čakajo na izvršitev smrtne kazni;
	(aj)	zagotovijo, da delegacije EU učinkovito nadaljujejo delo, ki ga opravljajo misije EU za opazovanje volitev, tudi nadaljnje ukrepanje na podlagi njihovih priporočil in spremljanje lokalnega razvoja, pomembnega za njihovo delo, v obdobju med misijami;
	(ak)	podpirajo center EU za krizno odzivanje pri usklajevanju odzivanja veleposlaništev in delegacij EU in držav članic ter storitev, ki jih ponujajo državljanom EU v obdobju krize;
	(al)	zagotovijo, da bo center ESZD za krizno odzivanje imel zadostne vire, vključno s finančnimi in človeškimi viri, da bo lahko uspešno in učinkovito uresničeval svoje cilje, zlasti glede na to, da so storitve, ki se zagotavljajo, časovno občutljive in zahtevajo hitro odzivanje;
	(am)	razmislijo o vzpostavitvi sistema za pretok obveščevalnih podatkov o zunanjih in varnostnih vprašanjih, ki se pojavljajo zunaj Unije, iz držav članic k ESZD; izboljšajo varnostne protokole služb, ki se ukvarjajo z obveščevalnimi podatki in/ali občutljivimi informacijami;
	(an)	čim bolj povečajo sodelovanje in usklajevanje s predsedstvom po načelu rotacije in ministri za zunanje zadeve držav članic, tudi tako, da jim v imenu Unije zaupata posebne naloge in misije, da se zagotovijo ustrezno politično delovanje, prepoznavnost in enotnost EU;
	(ao)	prilagodijo obseg in mandat ustreznih pripravljalnih teles Sveta, ki se ukvarjajo z zunanjepolitičnimi zadevami, nalogam visokega predstavnika in strukturi ESZD; ustanovijo tak organ, zlasti za izvajanje prakse, povezane s protokolom; v okviru ESZD vzpostavijo posebno podporno strukturo za obravnavo vseh horizontalnih vprašanj, povezanih s posebnimi predstavniki EU, vključno s predstavnikom za človekove pravice, posebnim odposlancem EU za spodbujanje svobode, vere ali prepričanja, posebnim odposlancem EU za arktične zadeve in posebnim odposlancem EU za neširjenje orožja in razoroževanje ter izvajanjem njihovega mandata; v strukturo ESZD v celoti vključijo posebne predstavnike in odposlance EU kot veleposlanike EU in jih razporedijo pod enotno pristojnost visokega predstavnika;
	(ap)	razmislijo o prerazporeditvi vloge posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki bo kmalu imenovan, pod okrilje ESZD, ali, če to ni izvedljivo, zagotovijo izjemno tesne delovne odnose med posebnim odposlancem in ESZD;
	(aq)	ustrezno okrepijo oddelek ESZD za uveljavljanje sankcij, tako da mu zagotovijo ustrezna sredstva in osebje, glede na to, da so sankcije v novem geopolitičnem okviru vse pomembnejše;
	(ar)	pozovejo ESZD, naj razmisli o posodobitvi globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016, pri kateri bo ocenila strateški kompas EU in potrebo po celostnem ukrepanju v zvezi s SVOP; na začetku vsakega mandata sprejmejo delovni program s političnimi prednostnimi nalogami, v katerem bodo opisani zlasti načrti za povezovanje zunanje politike EU in zunanje razsežnosti notranjih politik EU; naročijo ESZD, naj izvaja redni strateški pregled dokumenta;
	(as)	povečajo učinkovitost srečanj v okviru dialoga o človekovih pravicah, tako da zagotovijo dejavno sodelovanje civilne družbe, predlagajo nadaljnje ukrepe za obravnavanje prevladujočih kršitev človekovih pravic in se o njih dogovorijo ter izvedejo celovito oceno napredka v zvezi s predhodnimi zavezami;
	(at)	izboljšajo preventivno diplomacijo Evropske unije kot proaktivno orodje zunanje politike za preprečevanje sporov s tretjimi državami in med njimi ter za omejitev posledic konfliktov;
	(au)	zagotovijo, da delegacije EU sledijo nujnim resolucijam Evropskega parlamenta, pozovejo oblasti, naj obravnavajo izpostavljene probleme, ter zagotovijo podporo civilni družbi in drugim akterjem, katerih pravice so kršene; v ta namen okrepijo zmogljivost kontaktnih točk za človekove pravice v delegacijah EU;
	(av)	okrepijo dejavnosti ESZD na področju varstva kulturne dediščine in medverskega dialoga z delom njenih delegacij in usklajevanjem z diplomatskimi misijami držav članic in nacionalnimi kulturnimi inštituti;
	(aw)	razvijejo instrument EU, ki bo poosebljal kulturni obraz Unije po vsem svetu, in sicer z ukrepi kulturne diplomacije in mednarodnimi kulturnimi odnosi, ki bodo temeljili na okviru kulturnega sodelovanja in soustvarjanja, ob dejavnem vključevanju civilne družbe in kulturnih sektorjev tretjih držav; upoštevajo dejstvo, da bi bil lahko ta instrument namenjen promociji EU po vsem svetu ter zagotavljanju pomoči EU pri gradnji zmogljivosti, tudi finančnih, za kulturne, ustvarjalne in inovativne sektorje civilne družbe tretjih držav; zagotovijo, da bo ta instrument vključeval spodbujanje medkulturnega dialoga, mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev med EU in tretjimi državami ter boj proti dezinformacijam; zagotovijo, da bo ta zbirka orodij vključevala tesno sodelovanje z nacionalnimi inštituti Evropske unije za kulturo ter podobno mislečimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, kot je UNESCO, pri čemer se bo opirala na njihove izkušnje;
	(ax)	brez nadaljnjega odlašanja prilagodijo organizacijo ESZD in ustreznih služb Komisije novim strateškim potrebam, ki izhajajo iz novih geopolitičnih razmer, s posebnim poudarkom na Arktiki, med drugim v zvezi s strategijo EU Global Gateway, podnebno in digitalno diplomacijo, Latinsko Ameriko, srednjo Azijo in indijsko-pacifiško regijo; omogočijo prožne mandate, da se bo lahko hitro odzvala na obstoječe in nove, nastajajoče grožnje;
	(ay)	v celoti izvedejo mandat visokega predstavnika v njegovi vlogi podpredsednika Komisije, da se zagotovi doslednost zunanjega delovanja EU in naloge ESZD, da visokemu predstavniku pomaga pri tej vlogi; v ta namen okrepijo usklajevalno vlogo ESZD, da se zagotovi doslednost zunanjega delovanja EU, tudi v zvezi z organizacijskimi strukturami Komisije, da bi zmanjšali institucionalno zapletenost in podvajanje ter povečali učinkovitost in skladnost zunanje politike EU; spremenijo ime funkcije podpredsednika/visoka predstavnika v komisarja za zunanje zadeve;
	(az)	znatno in nujno okrepijo vojaško zmogljivost Unije za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC), ki bi morala biti prednostna struktura za poveljevanje in nadzor, tudi za izvršilne vojaške operacije, in zlasti za operacije prihodnjih zmogljivosti za hitro napotitev; nemudoma dosežejo polno operativno zmogljivost MPCC, vključno z znatnim povečanjem števila osebja za do 250 zaposlenih ter nadgradnjo infrastrukture in opreme, v skladu s sklepi Sveta z dne 19. novembra 2018, v katerih je kot rok za to določeno leto 2020;
	(ba)	zagotovijo, da bo Ekipa Evropa več kot le slogan in bo delovala na terenu; izboljšajo sodelovanje in usklajevanje med delegacijami EU in misijami SVOP EU v določeni tretji državi; zavzamejo stališče, da so misije Parlamenta v tujini v celoti del zunanje politike EU, zato jim morajo delegacije EU v tujini nuditi polno podporo;
	(bb)	namenijo ustrezna sredstva sektorski diplomaciji s pomembnimi zunanjimi razsežnostmi, zlasti varstvu okolja in boju proti podnebnim spremembam, vprašanjem spola in enakosti spolov, digitalizaciji, mladini, kulturi, znanosti in izobraževanju, pa tudi gospodarskemu in monetarnemu upravljanju, demokraciji in pravni državi;
	Povečanje legitimnosti
	(bc)	revidirajo izjavo o politični odgovornosti iz leta 2010 in s tem Parlamentu omogočijo, da v celoti odigra svojo vlogo v zunanjem delovanju Unije, vključno s funkcijo političnega nadzora, kot je določeno v členih 14(1) in 36 PEU;
	(bd)	si še naprej prizadevajo za pomladitev osebja ESZD in za razvoj povsem novega, stalnega, specializiranega evropskega diplomatskega zbora, in sicer s specializiranimi in ciljno usmerjenimi javnimi natečaji, osredotočenimi na zaposlovanje mladih diplomantov z ustreznimi talenti, znanji in spretnostmi ter potencialom;
	(be)	ESZD zagotovijo ustrezen politični mandat, ki ji bo omogočil resnično in pomembno vlogo pri oblikovanju in usmerjanju načrtovanja politike ter ji pomagal preseči sedanjo vlogo, pri kateri se osredotoča na Bruselj, iskanje soglasij in upravljanje;
	(bf)	spodbujajo skupno usposabljanje in druge konkretne ukrepe za utrditev skupne diplomatske kulture EU in višje ravni strokovnega znanja med vsemi uslužbenci ESZD, ki imajo različno diplomatsko, kulturno in institucionalno ozadje, kar bi moralo vključevati usposabljanje o enakosti spolov, krepitvi vloge žensk ter akcijskem načrtu za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjih odnosih za obdobje 2020–2025 (GAP III), o ženskah, miru in varnosti, spolnem izkoriščanju in zlorabah, vključno s spolnim nadlegovanjem, na sedežu in v delegacijah EU, da bi preprečili nezavedno pristranskost ter okrepili enakost, raznolikost in vključevanje spolov; spodbujajo tesnejše sodelovanje z diplomatskimi službami in nacionalnimi diplomati držav članic EU ter skupno usposabljanje in izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse kot del njihovega stalnega poklicnega razvoja, pa tudi dodatno prispevajo k enotni podobi EU v zunanjih odnosih;
	(bg)	izboljšajo usposabljanje uslužbencev v delegacijah EU o smernicah EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, zlasti glede večjega poudarka na razumevanju specifičnih verskih vidikov zadevne države, tudi v zvezi s strukturnimi elementi, kot so strukture upravljanja, pravosodje in pravni sistem ter povezava med državo in veroizpovedjo ali prepričanjem;
	(bh)	omogočijo popolno funkcionalno neodvisnost ESZD pri zaposlovanju in karierah znotraj njene strukture, vključno s položaji v kabinetu podpredsednika/visokega predstavnika; sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo povečali privlačnost napotitve s strani držav članic v ESZD;
	(bi)	okrepijo in izvršujejo pravila, ki veljajo za uslužbence ESZD in delegacij EU po zaposlitvi v javnem sektorju, ter izvajajo strog nadzor, da bi preprečili nasprotje interesov in pojav vrtljivih vrat; nemudoma sprejmejo in izvajajo svoje samostojne izvedbene določbe o zunanjih dejavnostih in nalogah, ki so pravna podlaga sui generis za vodje delegacij, da bi bolje zaščitili podobo in ugled EU kot celote; spodbujajo kulturo integritete v ESZD in delegacijah EU, tako da med osebjem spodbujajo poznavanje in razumevanje etičnih pravil; zagotovijo, da se ta pravila uporabljajo tudi za sedanje in nekdanje nosilce mandatov na čelu položajev v zunanjih zadevah EU;
	(bj)	zagotovijo, da se imenovanje posebnih predstavnikov, odposlancev in veleposlanikov EU lahko potrdi šele po tem, ko je Odbor Parlamenta za zunanje zadeve podal pozitivno oceno;
	(bk)	v celoti podprejo in razvijejo pilotni projekt „Na poti k evropski diplomatski akademiji“, ki je bil podaljšan za eno leto, da bi te funkcije vključili v stalne organizacijske strukture; zagotovijo preglednost meril za zaposlovanje za udeležence tega programa in dodelitev zadostnih sredstev temu projektu, da se zagotovi učinkovito in pravočasno izvajanje, tudi za vzpostavitev stalne strukture za Evropsko diplomatsko akademijo; zagotovijo vzpostavitev stalne strukture za Evropsko diplomatsko akademijo, ki bi se morala osredotočiti na različne ciljne skupine kot prihodnje udeležence; upoštevajo, da tudi če bi se akademija v začetni fazi lahko osredotočila na strokovno specializacijo nacionalnih diplomatov, ne bi smeli izključiti prihodnjega izbirnega sistema za izbor, zaposlovanje in usposabljanje Evropejcev, ki niso diplomati držav članic in so zaključili visokošolsko izobraževanje; določijo načine, kako diplomantom Evropske diplomatske akademije omogočiti, da se pridružijo ESZD in da lahko postanejo stalno zaposleni v ESZD;
	(bl)	zagotovijo, da diplomanti akademije pridobijo skupna znanja in spretnosti ter kompetence za spodbujanje in učinkovito zagovarjanje načel in interesov EU v svetu, in sicer z učenjem o vseh vprašanjih, vključno z javno in kulturno, gospodarsko, podnebno, digitalno in kibernetsko diplomacijo, kar bo temeljilo na skupni diplomatski kulturi in resničnem občutku pripadnosti;
	(bm)	podpredsedniku/visokemu predstavniku zagotovijo potreben prostor in podporo za učinkovito in pravočasno izvajanje zunanje politike EU, da bi bila ta politika EU več kot le vsota njenih delov in da bi bila oseba, ki to funkcijo opravlja, enoten glas zunanje politike EU po vsem svetu, podprt s težo institucij EU in držav članic;
	(bn)	razširijo dostop Parlamenta do dokumentov, saj bo boljša formalna izmenjava informacij izboljšala sodelovanje in razumevanje med institucijami; posodobijo Medinstitucionalni sporazum z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom o dostopu Evropskega parlamenta do informacij Sveta s področja varnostne in obrambne politike, ki so občutljive narave(8); sprejmejo dejavno sodelovanje Parlamenta v zunanji politiki EU prek njegovih posebnih instrumentov, pomen in edinstveno naravo programov Parlamenta za demokratizacijo, kot je dialog Jeana Monneta, katerega cilj je spodbujati in krepiti delo parlamentov; spodbujajo vse institucije EU, naj sodelujejo pri dejavnostih, katerih cilj je boj proti svetovnemu nazadovanju na področju demokracije, vključno z opazovanjem volitev, mediacijo in dialogom, preprečevanjem konfliktov, nagrado in mrežo Saharova ter parlamentarno diplomacijo; spodbujajo krepitev okvira medinstitucionalnih odnosov med Parlamentom in ESZD, vključno z njenimi delegacijami, in sicer z okvirnim sporazumom, kar bi lahko okrepilo parlamentarno diplomacijo in nabor orodij EU za zunanje delovanje;
	(bo)	sprejmejo resne in trajne ukrepe za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov v ESZD, zlasti na višjih vodstvenih in političnih položajih; zagotovijo vodstvo, ki upošteva vidik spola in uravnoteženo zastopanost spolov z namenom, da se poveča število in delež žensk na višjih in srednjih vodstvenih položajih v službah ESZD, in sicer s postopki zaposlovanja, ki upoštevajo vidik spola in katerih cilj je dejavno zmanjšati spolno pristranskost v postopkih zaposlovanja in uporabiti prednostni izbor na podlagi spola, kadar so kandidati za zaposlitev enako usposobljeni;
	(bp)	posodobijo strategijo ESZD za enakost spolov in enake možnosti za obdobje 2018–2023, tako da vanjo vključijo konkretne, merljive in zavezujoče politične zaveze glede žensk na vodstvenih položajih, ki so v skladu s cilji GAP III, ter cilje glede raznolikosti, zlasti z vidika rase, sposobnosti in etničnega porekla;
	(bq)	sprejmejo resne in trajne ukrepe za izboljšanje geografske uravnoteženosti med uslužbenci ESZD na vseh ravneh, zlasti na višjih vodstvenih položajih in med vodji delegacij EU; sprejmejo ukrepe za zagotovitev večje geografske raznolikosti osebja v vseh oddelkih in delegacijah EU ter preprečijo preveliko zastopanost nekaterih držav članic;

2. naroči svoji predsednici, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1)	UL L 201, 3.8.2010, str. 30.
(2)	UL C 53, 3.8.2010, str. 1.
(3)	UL C 65, 19.2.2016, str. 168.
(4)	Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0406.
(5)	Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0009.
(6)	Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0010.
(7)	Člen 27(1) PEU.
(8)	UL C 298, 30.11.2002, str. 1.

Zadnja posodobitev: 7. september 2023

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov