Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 9 in 149 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2022 o letnem pregledu trajnostne rasti 2023 (COM(2022)0780),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. novembra 2022 za skupno poročilo Komisije in Sveta o zaposlovanju (COM(2022)0783),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2022 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2022)0782),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. novembra 2022 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2023 (COM(2022)0781),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2022 o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2023: celovita ocena (COM(2022)0900),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Svet, Parlament in Komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2022 o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU (COM(2022)0583),

–   ob upoštevanju poročila Evropskega organa za delo o pomanjkanju in presežkih delovne sile iz novembra 2021,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0051/2023),

A.  ker skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2023 krepi osredotočenost na izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN, ciljev evropskega zelenega dogovora in evropskega stebra socialnih pravic v skladu z zavezami iz akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic iz marca 2021 in izjavo voditeljev EU iz Porta z dne 8. maja 2021; ker bi moralo izvajanje okrepiti napredovanje Unije v zelenem, digitalnem in pravičnem prehodu ter prispevati k doseganju navzgor usmerjene socialne in ekonomske konvergence; ker Komisija v več ocenah evropskega semestra napeljuje na sklep, da se njegova priporočila pogosto ne upoštevajo, delno zaradi njihove omejene izvršljivosti, tudi v zvezi z zadevami socialne politike;

B.  ker raziskava Eurofounda(1) kaže, da se o izzivih, povezanih z življenjskimi stroški, še naprej poroča v vseh državah članicah EU, pri čemer ima 48 % anketirancev težave s preživljanjem iz meseca v mesec; ker je ruska vojaška agresija proti Ukrajini povzročila humanitarno, energetsko in gospodarsko krizo v EU ter povečala že obstoječe neenakosti; ker bi ukrepi v okviru evropskega stebra socialnih pravic pripomogli k ustvarjanju kakovostnih zaposlitvenih možnosti in pravičnih sistemov socialnega varstva, kar je ključno za izboljšanje odpornosti v prihodnosti;

C.  ker je stopnja brezposelnosti v EU avgusta 2022 sicer ostala stabilna na 6 %, a so imela podjetja iz EU težave pri iskanju delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi; ker je razpoložljivost usposobljenega osebja in izkušenih vodstvenih delavcev najpomembnejši problem za četrtino malih in srednjih podjetij (MSP) v EU, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU(2);

D.  ker je raziskava Eurobarometra pokazala, da ljudi v EU najbolj skrbijo socialne neenakosti in da so se te neenakosti še povečale zaradi socialnih in gospodarskih posledic pandemije covida-19 ter drugih strukturnih težav; ker lahko velike dohodkovne neenakosti škodljivo vplivajo na gospodarsko rast in ogrozijo socialno kohezijo; ker strmoglava rast življenjskih stroškov in skokovita rast inflacije, ki ju poganja veliko višanje cen energije, goriva, hrane in osnovnih dobrin po vsej Evropi, povzroča gospodarsko in socialno krizo; ker je že pred pandemijo več kot 78 % ljudi v EU želelo, da bi njihove nacionalne vlade naredile več za zmanjšanje dohodkovnih neenakosti(3); ker je prihodnji pregled okvira ekonomskega upravljanja edinstvena priložnost, da se podprejo socialne naložbe;

E.  ker revščina, vključno z revščino zaposlenih, ostaja izziv za več držav članic; ker so delavci s pogodbami o zaposlitvi za določen čas dosti bolj izpostavljeni tveganju revščine zaposlenih kot delavci s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas; ker je revščina zaposlenih v EU narasla z 8,5 % leta 2010 na 9 % leta 2019, vendar je med letoma 2020 in 2021 ostala stabilna zaradi hitrega političnega posredovanja med pandemijo; ker je treba revščino zaposlenih pozorno spremljati, zlasti glede na nedavni negativni vpliv inflacije na realne plače; ker so ravni realnih plač v številnih državah članicah še vedno pod ravnjo iz kriznega leta 2009; ker so delavci z nizkimi dohodki in ranljive skupine najbolj prizadeti, vendar se tudi življenjski standard srednjega razreda hitro slabša;

F.  ker je tveganje revščine ali socialne izključenosti za zaposlene v EU leta 2021 znašalo 11,1 %; ker več kot 8 % ljudi še vedno namenja več kot 40 % svojega razpoložljivega dohodka za stanovanje in ker je bil dosežen le majhen napredek pri zmanjševanju števila brezdomcev v državah članicah EU; ker so sistemi socialne zaščite močno preobremenjeni, da bi ublažili socialne učinke krize in vsem zagotovili dostojne življenjske pogoje ter dostop do osnovnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje in nastanitev; ker so socialne storitve v nekaterih državah članicah še vedno neenakomerno in neenako razvite po vsej EU in se soočajo s premajhnim financiranjem in odsotnostjo standardov kakovosti;

G.  ker so podnebne spremembe in uničevanje okolja poglobili neenakosti, saj nesorazmerno vplivajo na revne in najbolj ranljive skupine; ker je treba zeleni dogovor, ki je osredotočen na naložbe za prehod na brezogljično, podnebno nevtralno gospodarstvo, pospremiti z naložbami v ljudi, ki si ne morejo privoščiti spremembe; ker je treba zagotoviti trajnostno prihodnost za vse;

H.  ker Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) v svojem najnovejšem poročilu navaja, da se eksponentno pospešujejo podnebne spremembe, globalno segrevanje in izgubljanje biotske raznovrstnosti, kar kažejo nedavni dramatični in skrajni vremenski pojavi po vsem svetu; ker ljudje v Evropi vse bolj občutijo posledice podnebnega zloma in skrajnih vremenskih pojavov, ki so posledica podnebnih sprememb; ker so bili cilji glede razogljičenja do leta 2030 povišani, da bi ogljično nevtralnost dosegli do leta 2050; ker povečanje prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje vodi v korenito preobrazbo evropskega in nacionalnih gospodarstev ter trgov dela;

I.  ker visoka inflacija po vsej EU s hitro rastjo cen energije in hrane obremenjuje gospodinjstva ter MSP, najbolj pa so prizadeti najranljivejši ljudje z najnižjimi dohodki; ker pogoji na energetskem trgu in hitra rast cen še zaostrujejo energijsko revščino, ki jo je že pred začetkom pandemije leta 2019 občutilo več kot 50 milijonov ljudi v EU; ker Evropska centralna banka (ECB) napoveduje, da bo inflacija v letu 2023 ostala visoka (nad njenim ciljem 2 %), in namerava v prihodnjih mesecih še naprej zviševati obrestne mere; ker imajo kriza zaradi življenjskih stroškov in izkrivljanja na stanovanjskem trgu, kot je večja financializacija, negativne posledice za cenovno dostopnost stanovanj, to pa prinaša tveganje nadaljnje rasti brezdomstva;

J.  ker EU potrebuje industrijsko strategijo, s katero bo njena industrijska baza postala odpornejša, socialno učinkovitejša in bolj okoljsko trajnostna; ker so za socialno pravičen prehod in prihodnost industrije potrebne obsežne javne naložbe; ker je taka strategija bistvena, da se zagotovi spoštovanje podnebnih ciljev, zlasti Pariškega sporazuma; ker mora biti industrijska strategija EU v skladu s strategijo dela; ker bi morali biti pri razvoju vsakega pravičnega in trajnostnega proizvodnega modela delavci in sindikati ter interesi in dolgoletno strokovno znanje in izkušnje delavcev v središču pozornosti za zagotavljanje demokratičnega delovanja EU;

K.  ker ima novo digitalno gospodarstvo, vključno z umetno inteligenco, če bo dobro regulirano, potencial, da koristi celotni družbi, saj bo izboljšalo kakovost življenja in delovne pogoje ter ohranilo delovna mesta in ustvarilo nove priložnosti za kakovostne zaposlitve, hkrati pa spodbujalo blaginjo in olajšalo prehod na bolj trajnostno, trdno in odporno gospodarstvo;

L.  ker je bilo leta 2017 po podatkih Eurofounda 20 % delovnih mest v Evropi „slabe kakovosti“ in so predstavljala večje tveganje za telesno ali duševno zdravje delavcev; ker sta po podatkih OECD finančna negotovost in negotovost delovnih mest dejavnika tveganja, povezana s slabim duševnim zdravjem; ker so naložbe v dolgoročna in kakovostna delovna mesta ključnega pomena za boj proti težavam v duševnem zdravju delavcev;

M.  ker je pandemija covida-19 izpostavila, da morajo biti vse države članice bolj pozorne in poskrbeti za večje naložbe, da bodo ustrezno pripravljene na prihodnje zdravstvene krize ter da bodo lahko ohranile kakovost oskrbe za vse druge bolezni in stanja; ker je treba posebno pozornost nameniti potrebam ranljivih skupin;

N.  ker bi enakost spolov in vključevanje vidika spola morala biti v središču letne strategije za trajnostno rast za leto 2023;

O.  ker so kvalificirani delavci, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje ključnega pomena za zagotavljanje trajnostnega in pravičnega prehoda evropskega gospodarstva; ker morajo biti programi za izpopolnjevanje, preusposabljanje in usposabljanje na voljo vsem delavcem, tudi invalidom, ter bi morali biti prilagojeni potrebam in zmogljivostim delavcev;

P.  ker imajo delavci pravico do visoke stopnje varovanja zdravja in varnosti, z dostopnim delovnim mestom in okoljem, ki uresničuje in podpira evropski steber socialnih pravic ter standarde varnosti in zdravja pri delu;

1.  poudarja, da je hitro in usklajeno ukrepanje politike EU med pandemijo covida-19 ublažilo gospodarske pretrese in zaščitilo prebivalstvo pred najbolj negativnimi posledicami krize; meni, da posledice ruske vojaške agresije proti Ukrajini sicer prinašajo večplastne nove ekonomske, socialne in geopolitične izzive za gospodarstvo in družbo EU, a se še naprej povečujejo drugi, dolgotrajnejši socialni izzivi, kot so revščina, družbena izključenost, izredne razmere na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter neenakosti, in tudi s temi se je treba spoprijemati;

2.  podpira ambicije Komisije in držav članic po tesnejšem usklajevanju odzivov politike EU, da bi se kratkoročno ublažilo breme, ki ga za evropska gospodinjstva in podjetja, zlasti MSP in podjetnike, predstavljajo visoke cene energije in hrane, inflacija, motnje v dobavni verigi, vključno s pomanjkanjem zdravil, rastoče ravni zadolženosti in višji stroški zadolževanja, tudi hipotek; vztraja, da Evropska unija potrebuje energetski model, ki bo zagotavljal splošen dostop do razogljičenih virov energije in odpravljal energetsko revščino; poudarja, da so socialne naložbe bistvene za srednjeročen in dolgoročen trajnostni razvoj ter da imajo nacionalni sistemi socialnega varstva bistveno funkcijo stabilizacije; poudarja, da je potreben suvereni sklad EU, da bi med drugim zagotovili, da bodo imele vse države članice fiskalno prožnost za reševanje socialnih, podnebnih in okoljskih izzivov;

3.  poudarja, da bi bilo treba med cilje trajnostne gospodarske rasti uvrstiti zagotavljanje vključujoče socialno-ekološke preobrazbe naših gospodarstev, preprečevanje socialnih, ekonomskih in okoljskih neravnovesij z bojem proti revščini, zmanjševanjem neenakosti in ustvarjanjem dostojnih delovnih mest z ustreznimi plačami in delovnimi pogoji, obenem pa poskrbeti za usklajenost s cilji trajnostnega razvoja in evropskim stebrom socialnih pravic;

4.  je zaskrbljen, ker 21,7 % prebivalstva EU ogrožata revščina ali socialna izključenost, pri čemer so verjetno bolj ogroženi ženske in mladi odrasli; ugotavlja, da krovnega cilja zmanjšanja števila revnih za 15 milijonov ne bo mogoče doseči brez obravnave najbolj ranljivih skupin; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj razvijejo ciljno usmerjene načine podpiranja dolgotrajno brezposelnih in brezdomcev, pa tudi oseb, ki se spoprijemajo z več ovirami in oblikami diskriminacije; poudarja, da so potrebni ustrezni minimalni dohodki, da bi ljudi potegnili iz revščine; poudarja, da je brezdomstvo ena najskrajnejših oblik socialne izključenosti in da je evropska platforma za boj proti brezdomstvu bistveno orodje, katerega končni cilj je odprava brezdomstva do leta 2030; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ambiciozne nacionalne strategije z ustreznimi nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU, ki bodo temeljile na načelu „stanovanje na prvem mestu“, za preprečevanje brezdomstva in zagotavljanje dostopa do ustreznih, varnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse; poudarja, da je zaradi krize življenjskih stroškov še toliko bolj pomembno, da se na nacionalni ravni izvajajo evropsko jamstvo za otroke, okrepljeno jamstvo za mlade in strategija EU o pravicah invalidov; poziva Komisijo, naj se odločneje bori proti revščini, zlasti revščini otrok in zaposlenih; poziva Komisijo, naj si prizadeva za podrobno spremljanje izvajanja jamstva za otroke v vseh državah članicah;

5.  poudarja, da kakovostne in dobro financirane javne storitve, vključno s socialnimi storitvami, prispevajo k osrednjim demokratičnim vrednotam, kot je spoštovanje temeljnih in človekovih pravic, ter imajo ključno vlogo pri premagovanju kriz; opozarja, da ranljive osebe, ki nimajo dostopa do ciljno usmerjenih socialnih storitev ali imajo do njih le omejen dostop, trpijo tudi zaradi negativnega vpliva na njihov dostop do drugih pomembnih javnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo ali usposabljanje; poziva Komisijo, naj preuči možnost revizije okvira kakovosti EU za storitve splošnega gospodarskega pomena, da bi podprli prizadevanja držav članic za izboljšanju dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, zlasti stanovanj, energije, prevoza, vode, sanitarnih storitev, finančnih storitev in digitalnih komunikacij; poziva Evropsko komisijo, naj socialna vprašanja učinkoviteje vključi na področje državne pomoči ter naj pri naslednji reviziji uredbe o splošnih skupinskih izjemah razširi njeno področje uporabe, da bi prispevala k boljšemu dostopu do in kakovosti osnovnega blaga in storitev;

6.  poudarja, da bi priporočila za posamezne države v evropskem semestru morala vključevati naložbe v ustrezna nadomestila za invalidnost, ki bodo združljiva z drugimi oblikami dohodkov, da bi zmanjšali izpostavljenost invalidov revščini;

7.  meni, da je treba v vseh fazah ekonomskega upravljanja dosledno upoštevati politike enakosti spolov; poudarja, da je treba zagotoviti enakost spolov, nediskriminacijo in socialno enakost v delovnih razmerjih; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo vse oblike feminizacije revščine, pri čemer naj predvsem izboljšajo delovne pogoje v feminiziranih sektorjih; poziva h krepitvi politik, ki upoštevajo različnost spolov, na ravni EU, kar je bistvenega pomena, da se zaradi posledic krize življenjskih stroškov ne bi povečale neenakosti med spoloma;

8.  poziva, naj bo proces evropskega semestra bolj demokratičen ter da Parlament tesno sodeluje zlasti pri določanju prednostnih nalog makroekonomske in socialne politike; meni, da bi moral revidirani proces evropskega semestra slediti rednemu zakonodajnemu postopku in da bi se torej o njem morala dogovoriti Svet in Parlament; poziva Komisijo, naj razvije strukturo ekonomskega upravljanja v EU, ki bo temeljila na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in konvergenci, enakosti spolov, kakovostnih javnih storitvah, vključno s kakovostnim javnim izobraževalnim sistemom za vse, kakovostnem zaposlovanju in trajnostnem razvoju;

9.  je zaskrbljen zaradi resnih socialnih in zaposlitvenih posledic sedanje krize, zlasti za mlade; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi mladi Evropejci dostop do izobraževanja, usposabljanja in plačane prakse ter do trga dela; poziva države članice in Komisijo, naj dajo prednost boju proti brezposelnosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), da bi z njim podprli sheme skrajšanega delovnega časa, delavske dohodke in pa delavce, ki bi utegnili biti začasno odpuščeni zaradi zvišanja cen energije in iz drugih razlogov, ter da bi pomagali ublažiti učinke asimetričnih pretresov;

10.  podpira prehod na trajnosten, vključujoč in odporen model rasti, ki bo podpiral navzgor usmerjeno socialno konvergenco ter krepil trajnostni razvoj in odpornost gospodarstva in družbe EU; pozitivno gleda na napredek proti celovitemu izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, dosežen v tem letu, a še vedno čaka, da se bo res začel izvajati v celoti, vključno z njegovimi krovnimi cilji za leto 2030, protokolom o socialnem napredku in spodbujanjem v prihodnost usmerjenih naložb, ki naj bi bile osredotočene na pravičen zeleni in digitalni prehod z močno socialno razsežnostjo, kjer bo vključena tudi enakost spolov;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo prihodnje pobude financiranja EU v podporo industriji in suverenosti zagotavljale dolgoročno in trajnostno rast ter skupno blaginjo; meni, da je bistveno, da se v vse prihodnje instrumente financiranja vključijo naslednji pomembni vidiki:

12.  je seznanjen z revidiranim procesom evropskega semestra, tako da naj bi imel širše področje uporabe in okrepljen večstranski nadzor, s čimer naj bi se zagotovile trajnostnost in ključne naložbe, pa tudi fiskalna stabilnost, ter upoštevale reforme in naložbe, izvedene z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost, evropskim prehodom na čisto energijo z načrtom REPowerEU in cilji trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov; meni, da bi morala evropska fiskalna pravila omogočati potrebne javne naložbe in financiranje pravičnega prehoda na brezogljično gospodarstvo ter tudi ustrezno izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da je sicer treba v razumnem času zmanjšati javni dolg, a manjšim in bolj zadolženim državam članicam so potrebne prožnejše poti prilagajanja, tako da bodo imele dovolj fiskalnega manevrskega prostora za izvedbo naložb in reform, ki so potrebne za socialno pravičen zeleni in digitalni prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen; želi države članice spomniti na zavezo, da bodo izvedle reforme in naložbe, s katerimi bodo prispevale k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter k trajnostni in vključujoči rasti, pomagale ublažiti socialne in gospodarske posledice krize, zlasti za ranljive skupine, ter prek nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost pomagale izvajati evropski steber socialnih pravic; želi poudariti njihovo zavezo, da bodo še naprej poglabljale to izvajanje na ravni EU in nacionalni ravni, da bi zmanjšale neenakost, branile poštene plače, se borile proti socialni izključenosti in revščini, pri tem pa upoštevale cilj boja proti revščini otrok in odpravljanje tveganja socialne izključenosti, zato da se bo spodbujala navzgor usmerjena ekonomska in socialna konvergenca in pa ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

13.  želi spomniti, da bi moral evropski semester nadalje vključevati načela evropskega stebra socialnih pravic, vključno z načelom št. 11 o otroškem varstvu in podpori za otroke; poudarja, da razpoložljivost cenovno ugodnih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje, zdravje ter dostop do ustreznih stanovanj in zdrave prehrane nujna pogoja za zagotavljanje enakih možnosti ter boj proti revščini in socialni izključenosti; želi opomniti, da so za boj proti revščini otrok potrebni ustrezno financirani, celoviti in integrirani ukrepi ter izvajanje evropskega jamstva za otroke na nacionalni ravni; ponovno poziva, naj se financiranje za evropsko jamstvo za otroke poveča z namenskim proračunom v višini vsaj 20 milijard EUR, države članice pa naj vsaj 5 % sredstev, ki jih dodelijo za sklade ESS+, namenijo za boj proti revščini otrok in spodbujanje njihove dobrobiti;

14.  poudarja, da je treba okrepiti socialno razsežnost evropskega semestra in izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti glede na pregled ekonomskega upravljanja in skorajšnjo opustitev odstopne klavzule; poziva Komisijo, naj razmisli, da bi predstavila instrument za okvir socialne konvergence, s katerim bi lahko spremljali tveganja za socialno konvergence, preprečili, da bi drugi politični ukrepi ali gospodarski pretresi imeli negativne socialne učinke prelivanja na navzgor usmerjeno socialno konvergenco, zaznali morebitne ovire za pravilno izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in določili socialne cilje; meni, da bi bilo treba v priporočila za posamezne države vključiti tveganja socialnih razlik in jih upoštevati pri določanju poti fiskalnega prilagajanja;

15.  poudarja, da so potrebne javne in zasebne naložbe, s katerimi bi izboljšali ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in podprli mala in srednja podjetja; poudarja, da je pomembno pri delovni sili razvijati prava znanja, veščine in kvalifikacije, da bo lahko med zelenim in digitalnim prehodom dohajala povpraševanje po usposobljenih delavcih; vztrajno podpira Komisijo pri prizadevanjih, da bi s podpiranjem in spodbujanjem procesov socialnega dialoga in pokritosti s kolektivnimi pogajanji izboljšala delovne pogoje ter zaščitila evropske delodajalce in delavce; pozdravlja, da je Komisija v priporočila za posamezne države za obdobje 2020–2021 vključila določbe o socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih; obžaluje, da je bil socialni dialog sicer vključen v petnajstih priporočilih za posamezne države v letu 2020, v letu 2022 pa je bil naveden le v dveh; poziva Komisijo, naj (zlasti v priporočilih za posamezne države) spodbuja kolektivna pogajanja, demokracijo na delovnem mestu in socialni dialog v okviru evropskega semestra, da bi s kolektivnimi pogajanji zagotovili trajnostne in dostojne plače;

16.  poudarja pomen boljšega ocenjevanja distribucijskega učinka dosedanjih in tudi novih politik in reform, ki se spremljajo v okviru procesa evropskega semestra; poziva Komisijo, naj za nacionalne programe reform določi zahteve za oceno distribucijskega učinka; poudarja, da je lahko fiskalna konsolidacija pravična in vzdržna le, če je distribucijski učinek prerazporejenih odhodkov ali prenosov prihodkov dobro umerjen in pomaga zmanjševati socialno, gospodarsko in regionalno neenakost; poziva Komisijo, naj predlaga metodologijo in jasne cilje za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; želi opomniti države članice na zahteve, da je treba v nacionalne programe reform vključiti tudi pojasnilo, kako naj bi načrtovani ukrepi prispevali k enakosti spolov in enakim možnostim za vse ter k vključevanju teh ciljev;

17.  meni, da revidirani pregled socialnih kazalnikov morda ne zajema v zadostni meri vseh dvajsetih načel evropskega stebra socialnih pravic; zato poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnji reviziji in okrepitvi pregleda socialnih kazalnikov in vključitvi ustreznih kazalnikov, na primer o socialni dobrobiti, ter razčlenitvi podatkov po različnih dejavnikih, kot so spol, starost in dohodki, zato da bi z dinamično oceno zaznali socialne razlike in vpliv politik na različne skupine, zlasti tiste v ranljivem položaju; želi opozoriti, da je treba vključiti kazalnike, ki bodo v celoti odražali trende in vzroke neenakosti, kot so kazalniki enakih možnosti, kakovostne zaposlitve, porazdelitve bogastva, splošnega dostopa do kakovostnih javnih storitev, vključno z energijo, vodo in komunalno oskrbo, ustreznih pokojnin, shem minimalnega dohodka, poklicnih bolezni (vključno z duševnim zdravjem) in nadomestil za brezposelnost, pa tudi kazalnikov, ki merijo socialni vpliv degradacije okolja in podnebnih sprememb; želi Komisijo opozoriti, da kazalnik tveganja revščine ali socialne izključenosti ne zajema širših in kompleksnejših vzrokov neenakosti;

18.  je seznanjen s sporočilom Komisije s smernicami za revizijo okvira ekonomskega upravljanja, da bi povečali vzdržnost dolga ter z naložbami in reformami okrepili trajnostno in vključujočo rast; poziva Komisijo, naj oceni, kateri odhodki in naložbe so potrebni za doseganje dolgoročnih socialno-ekonomskih ciljev in mejnikov iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost; meni, da bi morali biti davčni sistemi zasnovani tako, da bi zmanjševali neenakost, spodbujali pravičnost in zaščitili gospodinjstva, ter da bi morali biti uravnoteženi, saj bi bili tako pravičnejši in učinkovitejši; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za boj proti izogibanju davkom in davčnim goljufijam, saj je to pomemben način za zmanjšanje ekonomske neenakosti in izboljšanje pobiranja davčnih prihodkov v državah članicah; želi spomniti, da bi lahko dejanska najnižja davčna stopnja za velike multinacionalke v Evropski uniji pomagala reševati problem davčnega dampinga in zagotoviti, da bodo vse gospodarske družbe plačale pravičen delež davka na dobiček, ki ga ustvarijo z dejavnostmi v EU;

19.  ima pomisleke zaskrbljen zaradi sedanjega gospodarskega okolja, napovedi za bližnjo prihodnost in vpliva na življenjski standard v EU, ki bi ga lahko imelo to, da se plače ne bodo zviševale toliko kot inflacija; meni, da je povečanje kupne moči zanesljivo sredstvo za zagotovitev nadaljnjega gospodarskega okrevanja, vendar bodo plače v prihodnjem letu na splošno rasle manj kot inflacija, zato bodo delavci izgubljali kupno moč; želi spomniti, da so dostojne plače bistveno orodje, ki gospodinjstvom pomaga dohajati vse višje cene energije; poziva države članice, naj se borijo proti konkurenčnim praksam, ki temeljijo na nizkih plačah in slabih delovnih pogojih, ter naj hitro začnejo izvajati določbe iz direktive o minimalnih plačah(4), da se minimalne plače, kot je bilo priporočeno, zvišajo na vsaj 60 % bruto mediane plače države ali na 50 % bruto povprečja; poziva Komisijo, naj si prizadeva za izboljšanje življenjskih pogojev ter naj spremlja stanje v zvezi z minimalnimi plačami in zagotovi, da bodo nižje plače, zlasti minimalne, sledile strmemu naraščanju življenjskih stroškov; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne minimalne plače, zato da bi dosegle dostojen življenjski standard, zmanjšale revščino zaposlenih ter spodbujale socialno kohezijo in navzgor usmerjeno socialno konvergenco, zmanjšale pa tudi razlike v plačah med spoloma; poudarja, da bi bilo treba za povečanje deleža gospodinjstev s srednje visokimi dohodki politiko minimalnih plač združiti s politikami za povečanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji in sindikalne organiziranosti;

20.  poziva Komisijo, naj oceni morebitno revizijo evropske direktive o javnih naročilih, da bi povečali pokritost s kolektivnimi pogajanji, in sicer tako, da bi od podjetij zahtevali spoštovanje kolektivnih pogodb, obenem pa okrepili socialno klavzulo in dajali prednost podjetjem, ki spoštujejo delavske in socialne pravice, iz razpisov pa izključili podjetja, ki so jim naložene sankcije zaradi uporabe praks, s katerimi želijo oslabiti sindikate;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojne plače in kakovostna delovna mesta ter dostojne delovne pogoje, spodbujajo pa naj tudi dobro telesno in duševno zdravje, na primer z varnostjo pri delu; glede tega opozarja na pomen usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter pravice do odklopa, zlasti zdaj, ko postajajo meje med poklicnim in zasebnim okoljem z razvojem dela na daljavo vse bolj zabrisane; pozdravlja nedavni dogovor med Svetom in Parlamentom o direktivi o preglednosti plačil(5) in poziva, naj se hitro začne izvajati; poziva države članice, naj delo enake vrednosti ocenjujejo z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili;

22.  pozdravlja dogovor o sprejetju Socialnega sklada za podnebje, kar je ambiciozen začetek obravnavanja učinka, ki ga bo razširitev trgovanja z emisijami na stavbni sektor in sektor cestnega prometa imela za ranljiva gospodinjstva, uporabnike prevoza in mikropodjetja; poudarja, da je splošni cilj prispevati k pravičnemu prehodu na podnebno nevtralnost in da pri tem ne sme biti nihče zapostavljen; poziva k več orodjem za odpravljanje neenakega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na različne dohodkovne skupine ter socialnih posledic, ki jih bo prinesla preobrazba naših družb v smeri podnebne nevtralnosti; poudarja, da je treba nujno sprejeti instrumente, ki bodo vsem delom družbe omogočili uživanje koristi podnebno nevtralnega gospodarstva in ki bodo gospodinjstva, ranljive uporabnike prevoza in mikropodjetja varovali pred posledicami podnebnih sprememb in onesnaževanja; vztraja, da je treba socialne in okoljske politike in cilje vključiti pod enakimi pogoji kot gospodarske; zato je prepričan, da je pakt za stabilnost in rast zastarel in ne ponuja niti prožnosti niti potrebne strukture za vzpostavitev novega okvira za upravljanje trajnostnega razvoja in socialnega napredka v EU; poziva Komisijo, naj zaščiti pravico do zdravja in zdravega okolja na ravni EU, saj je bistvena za uresničevanje večine drugih temeljnih pravic, pa tudi za resnično vključujoč prehod;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj izhajajo iz Socialnega sklada za podnebje in s podporo EU postavijo temelje za razvoj zelenih shem socialne zaščite na nacionalni ravni, da bi socialno odpornost proti posledicam podnebnih sprememb in degradacije okolja okrepili tako, da bi se lotili stranskih učinkov zelenih politik na delovna mesta in življenjske pogoje ter poskrbeli, da bodo prizadete skupnosti v celoti pripravljene na nov trg dela; poudarja, da bi morale te sheme zajemati naslednje vidike:

24.  poudarja, da je podpora za mala in srednja podjetja, vključno z zmanjševanjem nepotrebnih upravnih bremen, bistvena za to, da bodo mogla popolnoma prilagoditi svoje dejavnosti zelenemu prehodu in zadržati delovno silo, to velja zlasti za zagonska podjetja, hkrati pa tudi za obvarovanje najvišjih ravni zaščite delavcev in okolja, s čimer bi evropskim delodajalcem pomagali pri naložbah v trajnostno rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

25.  poudarja regulativno breme za delodajalce iz EU in njegov morebiten negativen vpliv na konkurenčnost, rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; še naprej podpira načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“ in poziva Komisijo, naj pripravi ambicioznejšo agendo za boljše pravno urejanje, ki bi morala voditi k manjšemu regulativnemu bremenu za delodajalce iz EU;

26.  poziva Komisijo, naj predlaga direktivo, ki bo urejala pogoje dela na daljavo po vsej EU ter zagotavljala dostojne delovne in zaposlitvene pogoje v digitalnem gospodarstvu; meni, da je pravica do odklopa bistvena za duševno dobro počutje zaposlenih in samozaposlenih, tudi delavk in delavcev z nestandardnimi oblikami dela, in bi jo bilo treba dopolniti z direktivo o psihosocialnih tveganjih in dobrem počutju na delovnem mestu; poziva Komisijo, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji predlaga direktivo o minimalnih standardih in pogojih, da bodo lahko vsi delavci učinkovito uveljavljali svojo pravico do odklopa; poudarja, da je prihodnja pobuda Komisije o „celovitem pristopu k duševnemu zdravju“, ki bo objavljena junija, dobra priložnost za uvedbo teh direktiv;

27.  poudarja, da so glede na zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva politike, ki bodo na trg dela privedle več ljudi, ključnega pomena; meni, da bo imelo vključevanje migrantov na trg dela pozitiven učinek na ponudbo delovne sile, zmanjšalo pomanjkanje delovne sile in podprlo višje stopnje zaposlenosti(6); vendar ugotavlja, da se delavci migranti še vedno soočajo z neenako obravnavo in delovnim izkoriščanjem; poudarja, da je treba vse delavce migrante zaščititi pred izkoriščanjem, tudi tako, da se jim omogoči učinkovit dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev; meni, da je to treba združiti z drugimi politikami, ki omogočajo bolj zdravo delovno življenje, izboljšujejo delovne pogoje in bolje prilagajajo trge dela spreminjajočim se potrebam delavcev skozi celo življenje;

28.  poziva k boljšemu vključevanju ranljivih skupin v evropski semester, izvajanju ukrepov za podporo zaposlovanju mladih in starejših ter boljšim možnostim za invalide, pa tudi k učinkovitim orodjem za preprečevanje diskriminacije; poudarja pomen, ki ga imajo ukrepi za vključevanje državljanov tretjih držav, vključno z učenjem jezikov, saj je to podlaga za komunikacijo na vseh področjih poslovanja ter omogoča udeležbo v poklicnem usposabljanju in preusposabljanju za razvoj ustreznih kompetenc;

29.  poudarja, da morajo delodajalci spodbujati medgeneracijske povezave znotraj podjetja in medgeneracijsko učenje med mladimi in starimi ter obratno; poudarja, da lahko starejša delovna sila pomaga podjetju pri razvoju novih proizvodov in storitev za bolj ustvarjalno in produktivno prilagajanje potrebam starajoče se družbe; poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude za prenos znanja med generacijami in sprejmejo posebne ukrepe, ki bodo olajšali zaposlovanje mladih in predčasno upokojitev; poziva Komisijo in države članice, naj v posvetovanju z mladinskimi organizacijami pri ocenjevanju politik upoštevajo možne učinke na mlade;

30.  je zaskrbljen zaradi velikega števila mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, saj jim grozi brezposelnost ter povečujejo kroga generacijske revščine, saj je leta 2021 11,4 % mladih moških in 7,9 % mladih žensk v EU zgodaj opustilo izobraževanje oziroma usposabljanje; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami, civilno družbo in ustreznimi deležniki uskladi izvajanje primernih rešitev, da bi otroci in mladi nadaljevali šolanje; poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do plačanih, kakovostnih in vključujočih pripravništev in vajeništev; vztraja, da morajo mladi dobiti ustrezne in kakovostne prve delovne izkušnje ter priložnosti za izpopolnjevanje in pridobivanje novih kvalifikacij ali potrdil; obsoja prakso neplačanih pripravništev kot obliko izkoriščanja mladih delavcev in kršitev njihovih pravic ter poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s Parlamentom in ob spoštovanju načela subsidiarnosti prenehajo izvajati neplačana pripravništva ter predlagajo skupni pravni okvir za pravično plačilo pripravništev in vajeništev, da bi preprečili izkoriščevalske prakse; obsoja prakso pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in poziva države članice, naj podprejo delodajalce, ki omogočajo pripravništva in vajeništva mladim invalidom; poziva Komisijo, naj pregleda obstoječe evropske instrumente, kot sta okvir za kakovost pripravništev in evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva, ter vključi merila kakovosti ponudbe za mlade, vključno z načelom poštenega plačila pripravnikov in praktikantov, dostopom do socialne zaščite, trajnostnega zaposlovanja in socialnih pravic;

31.  je zaskrbljen zaradi razlik med analizo in priporočili Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) glede politike znanj in spretnosti ter politik, ki se izvajajo na ravni EU in nacionalni ravni, kar bi lahko povzročilo neučinkovitost; opozarja na dokaze iz poročil Cedefopa v zvezi s premajhno izkoriščenostjo znanj in spretnosti, prekomerno usposobljenostjo, nizkim povpraševanjem po znanjih in spretnostih ter omejeno kompleksnostjo številnih evropskih delovnih mest in razmeroma skromno ravnjo povpraševanja po digitalnih znanjih in spretnostih v Evropi, kar bi lahko oviralo digitalni prehod in vplivalo na konkurenčnost Evrope; poziva Komisijo, naj predstavi predloge in uskladi ukrepe politike, ki bodo prispevali k povečanju števila digitalno bolj kompleksnih delovnih mest in olajšali oblikovanje spodbud, ki izboljšujejo digitalno izpopolnjevanje delavcev, vključno z usposabljanjem in vseživljenjskim izobraževanjem; poudarja, da bi morale biti te pobude namenjene tudi ranljivim skupinam in manjšinam, da bi vsem olajšali dostop do trga dela, saj 45 % delovne sile EU meni, da zaradi novih digitalnih tehnologij na delovnem mestu potrebuje novo znanje in spretnosti;

32.  opozarja, da je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in izvajanje strategij zadrževanja najboljši način za privabljanje kvalificirane delovne sile in spodbujanje delodajalcev, da vlagajo v svoje delavce; poudarja, da je Cedefop v svojih poročilih poudaril, da težave pri zaposlovanju (tudi težave zaradi neskladij v znanju in spretnostih) v veliki meri odražajo tudi slabo kakovost delovnih mest, pomanjkanje kadrovske politike, usmerjene v ljudi, in neizkoriščene možnosti za zasnovo delovnih mest; poziva Komisijo, naj prispeva k zapolni vrzeli v kompetencah, ki obstajajo v Evropi, in pregleda svoje politike izpopolnjevanja in preusposabljanja glede na ugotovitve Cedefopa; poudarja, da je nujno potrebna večja podpora vseživljenjskemu usposabljanju in poklicni preusmeritvi v skladu s ciljem do leta 2030, da se vsako leto vsaj 60 % vseh odraslih udeleži usposabljanja;

33.  poudarja, da predvidevanje trga dela vodi k odpornejšim gospodarstvom, za kar so potrebne aktivne politike trga dela, tudi izpopolnjevanje in preusposabljanje, ter trdni sistemi socialne zaščite; je zaskrbljen, ker se poroča o pomanjkanju delovne sile v številnih poklicih, zlasti tistih, povezanih z usposobljenostjo na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, z izobraževanjem ter zdravstvenim varstvom; poudarja, da je treba izboljšati njihove delovne pogoje, kar bi pripomoglo tudi k zmanjšanju pomanjkanja delovne sile na trgu dela, in da je treba okrepiti izobraževalne programe EU ter podpirati zaposlene in učitelje pri podajanju pravega znanja in spretnosti;

34.  poziva, naj zelena industrijska strategija EU omogoči, da delovna mesta v prihodnosti ne bodo samo zelena, temveč predvsem dostojna, dobro plačana in bodo imela dobre delovne pogoje, tudi z zdravjem in varnostjo pri delu, trdnim socialnim varstvom ter enakostjo spolov; poziva tudi, naj zagotovi, da bodo ljudje ustrezno plačani v skladu s svojimi kvalifikacijami in potrjenimi kompetencami; poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za spodbujanje socialne in ekonomske konvergence ter preprečiti povečanje vrzeli v javnih naložbah in podpori zaradi različnih fiskalnih zmogljivosti držav članic; poziva države članice, naj dobro izkoristijo Sklad za pravični prehod ter druge ustrezne sklade in platforme EU, da bi se delovna mesta, ki se zaradi zelenega prehoda postopoma ukinjajo, nadomestila s kakovostnimi delovnimi mesti na istih območjih; v zvezi s tem poudarja potencial krožnega gospodarstva in vlogo, ki bi jo morali imeti postopki javnega naročanja pri spodbujanju kolektivnih pogajanj in dobrih delovnih pogojev; poudarja, da lahko zelena industrijska politika EU v prihodnjih letih postane eden glavnih virov ustvarjanja delovnih mest v Evropi v novih in tradicionalnih sektorjih, kar odraža dejstvo, da so trajnostne gospodarske dejavnosti bolj delovno intenzivne kot dejavnosti, ki jih nadomeščajo; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo industrijski načrt EU uresničil pravičen prehod in cilje, tudi ustvarjanje kakovostnih delovnih mest s poštenimi delovnimi pogoji in dobrim plačilom, spodbujanje kolektivnih pogajanj in upoštevanje kolektivnih pogodb;

35.  želi spomniti na ključno vlogo evropskih, nacionalnih in sektorskih socialnih partnerjev v pripravah na spremembe; poudarja, da je treba v postopkih odločanja natančno obveščati sindikate in predstavnike delavcev ter se z njimi posvetovati, da bi zagotovili pravičen prehod; poziva države članice, naj se med pripravo in izvajanjem nacionalnih načrtov (nacionalnih reformni programi, načrtov za stabilnost/konvergenca ali nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost) posvetujejo s socialnimi partnerji; poudarja ključno vlogo, ki jo imajo kolektivna pogajanja pri doseganju najvišjih standardov zdravja in varnosti pri delu, ustreznega razvoja znanj in spretnosti ter strateških priprav na spremembe; poudarja, da evropski in mednarodni instrumenti o človekovih pravicah vsem delavcem zagotavljajo pravico, da se organizirajo, oblikujejo sindikat ali se mu pridružijo, sodelujejo v kolektivnih pogajanjih, izvajajo kolektivne ukrepe za obrambo svojih pravic in uživajo zaščito v skladu s kolektivnimi pogodbami; poziva države članice, naj odpravijo nacionalno zakonodajo, ki ovira kolektivna pogajanja, tudi tako, da sindikatom zagotovijo dostop do delovnih mest za namene organizacije, izmenjave informacij in posvetovanja, da bi okrepili zastopanost delavcev;

36.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Eurofound, The cost-of-living crisis and energy poverty in the EU: Social impact and policy responses, informativni dokument, 2022. (2) Eurostat, Key Figures on European Businesses (Ključni podatki o evropskih podjetjih), izdaja za leto 2022, str. 10. (3) Social Europe: Eurobarometer survey shows Europeans support stronger social policies and more social spending. (4) Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33). (5) Predlog direktive o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (COM(2021)0093). (6) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Migrant_integration_statistics