Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 21. konference pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja ter 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta od 30. novembra do 11. decembra 2015 potekala v Parizu (Francija), ter Pariškega sporazuma, sprejetega s sklepom 1/CP.21 na COP21, in zlasti njegovega člena 2 ter člena 6.2 in 6.4,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), zlasti njegovega posebnega poročila z dne 8. oktobra 2018 o globalnem segrevanju za 1,5 °C in njegovega šestega ocenjevalnega poročila (AR6) in zbirnega poročila na to temo z naslovom Climate Change 2021: The Physical Science Basis (Podnebne spremembe v letu 2021: fizikalnoznanstvena podlaga), objavljenega 9. avgusta 2021,

–  ob upoštevanju poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe z naslovom Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe v letu 2022: vplivi, prilagoditev in ranljivost), objavljenega 28. februarja 2022, in Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change (Podnebne spremembe v letu 2022: blaženje podnebnih sprememb), objavljenega 4. aprila 2022, posebnega poročila z dne 24. septembra 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju ter posebnega poročila z dne 8. avgusta 2019 o podnebnih spremembah in zemljiščih,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2021 o trajnostnih ogljikovih krogih (COM(2021)0800),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 15. decembra 2021 z naslovom Sustainable carbon cycles – Carbon farming (Trajnostni ogljikovi krogi – ogljično kmetovanje) (SWD(2021)0450),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 15. decembra 2021 z naslovom Sustainable carbon cycles for a 2050 climate-neutral EU (Trajnostni ogljikovi krogi za podnebno nevtralno Evropo do leta 2050) (SWD(2021)0451),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)(1), zlasti člena 32,

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP)(3),

–  ob upoštevanju svojega stališča(4) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda (COM(2021)0554),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381) in resolucije Parlamenta z dne 20. oktobra 2021 na isto temo(5),

–  ob upoštevanju priročnika Komisije s tehničnimi smernicami z naslovom Setting up and implementing result-based carbon farming mechanisms in the EU (Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov ogljičnega kmetovanja, ki temeljijo na rezultatih, v EU), objavljenega 29. aprila 2021,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380) in resolucije Parlamenta z dne 9. junija 2021 o isti temi(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2021 o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030 (COM(2021)0572),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana (COM(2020)0663) in resolucije Parlamenta z dne 21. oktobra 2021 o isti temi(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098) in resolucije Parlamenta z dne 10. februarja 2021 o isti temi(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082) in resolucije Parlamenta z dne 17. decembra 2020 o isti temi(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. marca 2021 z naslovom Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave (COM(2021)0141) in resolucije Parlamenta z dne 3. maja 2022 o isti temi(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. novembra 2021 z naslovom Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje (COM(2021)0699) in resolucije Parlamenta z dne 28. aprila 2021 o isti temi(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667) in resolucije Parlamenta z dne 10. julija 2020 o isti temi(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 (COM(2021)0345),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Priporočila za države članice glede njihovih strateških načrtov za skupno kmetijsko politiko (COM(2020)0846),

–  ob upoštevanju dopisov Komisije s pripombami o strateških načrtih SKP držav članic,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2021 z naslovom Načelo „onesnaževalec plača“: nedosledna uporaba v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 16/2021 z naslovom Skupna kmetijska politika in podnebje: polovica porabe EU za podnebne ukrepe je namenjena skupni kmetijski politiki, vendar se emisije kmetij ne zmanjšujejo,

–  ob upoštevanju poročila o emisijski vrzeli 2021, ki je bilo v okviru programa OZN za okolje objavljeno 26. oktobra 2021(15),

–  ob upoštevanju globalnega poročila o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah(16), ki ga je 31. maja 2019 pripravila Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

–  ob upoštevanju priročnika Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) za pripravo projektov modrega ogljika v Evropi in Sredozemlju iz leta 2021,

–  ob upoštevanju študije z naslovom Carbon farming - Making agriculture fit for 2030 (Ogljično kmetovanje – pripravljanje kmetijstva na leto 2030), za katero je zaprosil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane in ki je bila objavljena 30. novembra 2021(17),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o trajnostnih ogljikovih krogih (NAT/846-EESC-2021),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0066/2023),

A.  ker bi moral prehod na trajnostne prehranske sisteme v skladu z ambicijami evropskega zelenega dogovora za podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2050 postati osrednji del kmetijske in prehranske politike; ker lahko ogljično kmetovanje prispeva k ciljem EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter podpira trajnostno proizvodnjo hrane;

B.  ker se različni ogljikovi krogi odzivajo različno in bi jih bilo zato treba obravnavati ločeno; ker je treba biološke ponore ogljika v večji meri uporabljati na način, ki spodbuja biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve; ker je obnova narave ključnega pomena za odzivanje na več svetovnih kriz; ker lahko sheme ogljičnega kmetovanja, ki jih upravičenci lahko uporabljajo prostovoljno, prispevajo k doseganju ciljev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter zagotovijo, da bo njihovo izvajanje manj birokratsko;

C.  ker so prostovoljni trgi ogljika nestanovitni in upravljavcem zemljišč niso zagotovili spodbude s pravično ceno na enoto shranjenega ogljika;

D.  ker bo za preprečevanje najhujših učinkov podnebnih sprememb pomembno zlasti to, da se karseda zmanjša količina emisij toplogrednih plinov, tudi z uporabo tehnologij, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS), kadar druge možnosti za blažitev niso izvedljive, poleg tega pa bo pomembno tudi odstranjevanje ogljikovega dioksida, ki je že v ozračju, s tehnologijami, kot je odvzem ogljikovega dioksida;

E.  ker je večji odvzem ogljika potreben, da bi dosegli ravnotežje med emisijami in odvzemi toplogrednih plinov v vsej EU najpozneje do leta 2050, nato pa negativne emisije; ker je treba znatno zmanjšati odvisnost EU od fosilnih goriv; ker ostaja odvzem ogljika bolj omejen kot absolutno zmanjšanje, vendar lahko uravnotežijo neizogibne emisije, kadar neposredno zmanjšanje ni mogoče;

F.  ker je zagotavljanje razpoložljivosti naravnih surovin (tj. hrana in biomasa) glavni cilj kmetijstva in gozdarstva;

G.  ker so krogi biogenega ogljika naravni procesi, na katere močno vpliva človekovo posredovanje, in morajo biti trajnostni, da bi odstranili ogljik iz ozračja; ker bi morale politike razlikovati med krogi fosilnega in biogenega ogljika, da bi čim prej dosegli ničelno stopnjo emisij ogljika iz fosilnih virov;

H.  ker med kratkoročnimi odvzemi, ki temeljijo na kopenskih ponorih, in dolgoročnimi odvzemi, ki temeljijo na geološkem shranjevanju, obstajajo razlike v trajanju shranjevanja, ki sega od desetletij do stoletij za kopenske ponore in od tisočletij do milijonov let za geološko shranjevanje; ker se kratkoročni in dolgoročni odvzemi razlikujejo tudi glede na tveganje preobratov ali uhajanja ogljika, stroške in časovnice uvajanja;

I.  ker so tla zelo zapleteni ekosistemi s številnimi različnimi interakcijami med mikroorganizmi ter med mikroorganizmi in rastlinami; ker je nedavni napredek v znanosti o tleh pokazal, da je življenje v tleh glavni dejavnik funkcij tal, vključno s kroženjem ogljika; ker imajo organizmi v tleh pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika v tleh;

J.  ker se zaloge ogljika v tleh po vsej EU zaradi različnih dejavnikov trenutno skrb vzbujajoče zmanjšujejo; ker zdravje tal povečuje zmogljivost za proizvodnjo hrane, filtriranje vode in absorpcijo ogljika ter tako ne prispeva le k stabilizaciji podnebja, temveč tudi k prehranski varnosti in obnavljanju biotske raznovrstnosti;

K.  ker je napovedovanje dejanske sposobnosti kmetijskih tal za blaženje podnebnih sprememb zelo zahtevno zaradi izjemne raznolikosti možnih scenarijev, ki je posledica kombinacije praks upravljanja, njihovega možnega področja uporabe in interakcije z drugimi socialno-ekonomskimi dejavniki; ker bi lahko regenerativno kmetijstvo kot pristop k proizvodnji hrane in gospodarjenju z zemljišči ublažilo te izzive in podprlo prehod na zelo odporne kmetijske sisteme, ki bodo temeljili na ustreznem gospodarjenju z zemljišči in tlemi;

L.  ker so trajno travinje in šotišča glavni ponori CO2 iz kmetijstva in se njihova površina še naprej zmanjšuje, saj pravila o pogojenosti skupne kmetijske politike dovoljujejo rigolanje 5 % teh površin v vsakem programskem obdobju zaradi posodobitve referenčnega leta in upravljanja ukrepa na preveč združeni ravni;

M.  ker je model družinske kmetije ključen za prihodnost kmetijstva in podeželskih skupnosti v EU; ker se je število kmetij v EU, v veliki večini malih družinskih kmetij, v razmeroma kratkem obdobju med letoma 2005 in 2016 zmanjšalo za približno četrtino;

N.  ker lahko prakse sekvestracije ogljika, kot je ogljično kmetovanje, prispevajo k razpoložljivosti novih lokalnih delovnih mest, razvoju podeželja in boljši socialni vključenosti podeželskih območij;

O.  ker cilj trajnostnega razvoja št. 12 o „zagotavljanju trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje“ do leta 2030 vključuje tudi cilje za zmanjšanje živilskih odpadkov v vseh fazah kmetijske proizvodnje, predelave in obdelave po spravilu ter v fazah skladiščenja, distribucije in porabe;

P.  ker so morski in sladkovodni ekosistemi kot območja za razmnoževanje in habitati številnih morskih in kopenskih vrst zelo produktivni in imajo pomembno ekološko vlogo pri kroženju hranil in ogljika, zaščiti obale ter preživetju in blaginji lokalnih skupnosti;

Q.  ker bosta za pravočasno komercializacijo in uvedbo tehnologij za zajemanje, odvzemanje in shranjevanje ogljika potrebna učinkovit in trden regulativni okvir ter ustrezno financiranje in potrebna infrastruktura za CO2;

R.  ker Londonski protokol(18) prepoveduje čezmejni prevoz CO2 po morju; ker je spremembo iz leta 2009, ki obravnava to omejitev, sprejelo le pet držav članic EU;

I.Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da je učinek naravnih in industrijskih rešitev za odstranjevanje ogljika na uravnoteženje emisij toplogrednih plinov omejen in ne bi smel nadomestiti ambicioznih ciljev glede blaženja podnebnih sprememb, ki zahtevajo znatno zmanjšanje emisij; poudarja, da si bo EU prednostno prizadevala za hitro in predvidljivo zmanjšanje emisij ter hkrati povečevala odvzeme z naravnimi ponori v skladu z evropskimi podnebnimi pravili; priznava potencialen prispevek pobude za trajnostne ogljikove kroge k doseganju cilja EU, da bi neto odvzemi ogljika do leta 2030 znašali vsaj neto 310 milijonov ton, pri čemer bi upoštevali načelo, da se ne škoduje bistveno, kot je navedeno v sporočilu Komisije o trajnostnih ogljikovih krogih, ter potrebo po preprečevanju dvojnega štetja in okoljski celovitosti;

2.  svari pred številnimi scenariji IPCC, ki se močno zanašajo na prihodnje odvzeme CO2; meni, da je treba glede na številne negotovosti, povezane s temi tehnologijami, in tveganja, ki jih večina med njimi pomeni za rabo zemljišč, vodne vire, varstvo biotske raznovrstnosti in prehransko varnost, dati prednost scenarijem, ki čim bolj omejujejo uporabo odvzemov CO2, kot so scenariji majhnega povpraševanja po energiji; poziva neodvisni svetovalni odbor EU za podnebne spremembe, naj pri ocenjevanju proračuna za emisije toplogrednih plinov v EU, ki bi bil združljiv s ciljem 1,5 °C, te scenarije prednostno razvrsti in skrbno preuči uporabo možnosti in tehnologij za odstranjevanje CO2 na socialno, okoljsko in gospodarsko ozaveščen način;

3.  poudarja, da bi si morala EU poleg zmanjšanja emisij prizadevati za doseganje negativnih emisij, da ne bi bila odvisna od prihodnjih negativnih emisij, ki morda nikoli ne bodo dosežene; vztraja, da neto ničelne emisije ne bi smele biti končni podnebni cilj EU, temveč bi morale biti izhodišče na poti k doseganju neto negativnih emisij; pozdravlja načrt, ki ga je pripravila Komisija o tem, kako lahko odvzemi ogljika prispevajo k doseganju neto negativnih emisij; poziva Komisijo, naj oblikuje seznam praks z največjim potencialom absorpcije kot pomemben prispevek za kmete in naj nadalje vlaga v razvoj dostopnih in cenovno ugodnih tehnologij za odstranjevanje ogljika; vztraja, da je treba odvzeme upoštevati pri ločenem cilju glede odvzemov, s čimer bi zagotovili, da se zaradi njih ne upočasnijo prizadevanja za razogljičenje celotnega gospodarstva;

4.  poudarja, da bi morala imeti kmetijstvo in gozdarstvo pomembno vlogo pri doseganju cilja EU glede odstranjevanja ogljika v sektorju rabe zemljišč in bi morala tako kot vsi gospodarski sektorji prispevati k cilju EU glede podnebne nevtralnosti; poudarja, da so lahko zdravi naravni ekosistemi pomemben vir dolgoročnih odvzemov;

5.  ugotavlja, da so neto odvzemi v kopenskih ekosistemih v EU v zadnjem desetletju upadali, predvsem zaradi vse slabšega stanja gozdnih ekosistemov, kot je poudarjeno v sporočilu; ugotavlja, da je povečanje odpornosti gozdnih in kmetijskih ekosistemov nujno potrebno, da bi se lahko spopadali s posledicami podnebnih sprememb v EU in da bi lahko izpolnili podnebne cilje;

6.  poudarja, da mora vsak sektor svoje emisije CO2 zmanjšati predvsem samostojno, zmogljivosti shranjevanja v drugih sektorjih, kot sta kmetijski in gozdarski, pa uporabljati zlasti za emisije, ki jih ni mogoče zmanjšati, in začasno za emisije, ki jih je zelo težko zmanjšati, da bi podnebne cilje dosegli pred letom 2050 in začeli uporabljati poslovne modele, ki temeljijo na ogljičnem kmetovanju; meni, da se lahko sektorji in obrati z emisijami, ki jih ni mogoče zmanjšati, zanašajo na zmogljivost za shranjevanje v drugih sektorjih pri doseganju svojega cilja podnebne nevtralnosti le, če uporabijo kupon o odvzemu ogljika; v zvezi s tem poudarja, da je treba preprečiti, da bi industrija svoje emisije izravnavala s kuponi za ogljik;

7.  poudarja, da je trajnostna proizvodnja živil cilj kmetijstva, da se zagotovi prehranska varnost, ter da je razpoložljivost trajnostnih surovin iz obnovljivih virov cilj gozdarstva in kmetijstva; poudarja, da podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti vplivajo na te sektorje in s tem na prehransko varnost; poudarja, da izguba biotske raznovrstnosti in nezadostna odpornost, potrebna za prilagajanje podnebnim spremembam, že vplivata na proizvodno zmogljivost prehranskega sistema in gozdarstva v EU;

8.  poudarja, da s praksami in prizadevanji za odstranjevanje ogljika ne bi smeli kršiti pravice ljudi do življenja v zdravem okolju, kar vključuje ohranjanje zdravih tal; poziva Komisijo, naj oblikuje jasne zaščitne politike za varovanje te pravice;

9.  poziva industrijske sektorje, naj predlagajo inovativne rešitve in pobude za postopno opuščanje fosilnega ogljika in zmanjšanje emisij ogljika; podpira nadaljnje spodbujanje tehnoloških rešitev za zajemanje in uporabo ogljika ter proizvodnjo trajnostnih sintetičnih goriv ali drugih nefosilnih ogljikovih proizvodov, na primer s finančnimi spodbudami; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z industrijskimi sektorji in drugimi deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s praksami in tehnologijami za odstranjevanje ogljika, pripravi konkretne rešitve in pobude za nadomestitev fosilnega ogljika s trajnostnimi tokovi recikliranega ogljika;

10.  priznava vrednost industrijskih rešitev pri sekvestraciji ogljika ter njihov prispevek k zmanjšanju emisij ogljika; poudarja, da je treba dati prednost naravnim rešitvam, kot so raznoliki starorasli gozdovi, ponovna vzpostavitev izsušenih mokrišč in šotišč, kmetijsko gozdarstvo in ponovno pogozdovanje, ter jih spodbujati, saj pobude za ogljično kmetovanje ne bi smele spodbujati le modelov industrijskega kmetovanja;

11.  poudarja, da je zdravje tal bistveno za povečanje njihove rodovitnosti in sposobnosti prilagajanja ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poudarja, da sta varstvo in obnova tal bistvena za doseganje ciljev EU in mednarodnih ciljev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter za prehod na trajnostne prehranske sisteme; zato poudarja, da bi bilo treba brez odlašanja sprejeti predlagano zakonodajo EU o zdravju tal, saj bo skupni zakonodajni okvir prispeval k tem ciljem;

12.  poudarja, da so sekvestracija ogljika v tleh ter varstvo in obnova ekosistemov in biotske raznovrstnosti tesno povezani in prispevajo k večji odpornosti tal in prilagajanju podnebnim spremembam z izboljšanjem strukture tal, povečanjem zmogljivosti zadrževanja vode ter pozitivnim učinkom na rastline in poljščine, hkrati pa zmanjšujejo tveganje erozije tal; zato poziva države članice, naj v nacionalne strateške načrte skupne kmetijske politike vključijo dosledno varstvo tal;

13.  poudarja, da povečanje ogljika v prsti prinaša številne koristi, med drugim izboljšano kakovost in rodovitnost tal, večjo odpornost proti patogenom in ekstremnim vremenskim pojavom ter boljšo hranilno vrednost; poleg tega ugotavlja, da bo povečanje organskih snovi v degradiranih tleh zagotovilo dovolj hranil za ohranjanje donosa pridelka, zato vztraja pri trajnostnem upravljanju tal in opozarja na pomen agroekoloških praks, ki izboljšujejo sekvestracijo ogljika v tleh, kot so pokrovna pridelava, kolobarjenje, ekološko kmetovanje, ohranjanje travišč (brez oranja), pretvorba njivskih površin v trajno travinje, ekstenzifikacija živinoreje na nekaterih območjih, mešana živinoreja, ki vključuje živinorejske sisteme in sisteme poljedelstva, ter kmetijsko gozdarstvo;

14.  v zvezi s tem ugotavlja, da se pri proizvodnji kemičnih gnojil ustvarijo velike količine CO2, in poziva Komisijo, naj namesto kemičnih gnojil dovoli uporabo naravnega ali obdelanega gnoja ter naj evropske kmete in države članice k temu spodbuja;

15.  poudarja, da mora okrepljen odvzem ogljika v izdelkih temeljiti na zanesljivih metodologijah za obračunavanje ogljika, ki v celoti upoštevajo vnaprejšnjo absorpcijo biogenega ogljika v biomaso; poziva k spodbujanju uporabe inovativnih, trajnostnih, krožnih in dolgotrajnih ogljičnih proizvodov na biološki osnovi, ki bodo blažili podnebne spremembe z zajemanjem ogljika v krožnem biogospodarstvu, po potrebi tudi z ustrezno spremembo zadevnega zakonodajnega okvira EU ter ob upoštevanju posrednih emisij in emisij v dobavni verigi, povezanih s sekvestracijo, proizvodnjo biomase, prevozom, rafiniranjem, zajemanjem in skladiščenjem, ki bodo potrebni zaradi teh emisij; poziva, naj se pri tem izkoristi politika za spodbujanje biometana iz predloga Komisije za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv pred letom 2030 oziroma načrta RePowerEU v skladu s trajnostnimi merili in ob uporabi digestatov, pridobljenih za odvzem ogljika; poudarja, da bi moral biti evropski model ogljičnega kmetovanja realističen in sorazmeren ter zajemati tudi ustrezne izdelke na biološki osnovi in inovativne izdelke, tudi iz stranskih proizvodov in ostankov, če imajo znanstveno dokazan dejanski in preverljiv dolgoročen učinek sekvestracije ogljika, ki temelji na zadostni znanstveno potrjeni podlagi; poziva Komisijo, naj revidira tudi metodologijo okoljskega odtisa izdelka, da bi jo uskladila s splošno sprejetimi načeli in pregledno razmislila o koristih in kompromisih v vseh fazah vrednostnih verig izdelkov;

16.  meni, da bi moral zaželeni cilj 20-odstotnega deleža trajnostnih nefosilnih virov ogljika v kemičnih in plastičnih proizvodih veljati tudi za uvožene proizvode;

II.Ogljično kmetovanje

17.  poudarja, da bi moralo vse večje zanimanje za ogljično kmetovanje pomeniti priložnost za kmete, da spremenijo svoj poslovni model, in za boljše nagrajevanje kmetov, ki se ukvarjajo s prehodom na kmetijsko-ekološke in trajnostne kmetijsko-gozdarske prakse; poziva Komisijo, naj razširi svojo opredelitev praks ogljičnega kmetovanja, da bi poleg ukrepov za sekvestracijo ogljika na terenu vključevala tudi ukrepe na kmetijskem gospodarstvu za blaženje podnebnih sprememb; poudarja, kako pomembno je zagotavljati socialno, okoljsko in gospodarsko celovitost ogljičnega kmetovanja, da se zagotovijo prehranska varnost, dostojen dohodek za kmete in omejen vpliv na okolje; meni, da je lahko ogljično kmetovanje prostovoljna dejavnost, zato bi morale finančne nagrade za ogljično kmetovanje nadomestiti dodatna prizadevanja kmetov in gozdarjev, ki presegajo njihove obveznosti v skladu z zakonodajo EU in držav članic; ugotavlja, da se lahko pobude za ogljično kmetovanje financirajo s skupno kmetijsko politiko oziroma drugimi instrumenti javnega financiranja, kot so državna pomoč, zasebne pobude, kot so tržne rešitve, sistem dobropisov za ogljik, s katerimi je mogoče trgovati, ali s kombinacijo teh možnosti financiranja s prispevki iz zasebnih programov za ogljično kmetovanje; meni, da bi bilo treba ogljično kmetovanje razvijati na podlagi verodostojnega in učinkovitega političnega okvira, ki bi upošteval potrebo po jasnih pravilih za kmete in gozdarje, ki se odločijo za ogljično kmetovanje; opozarja, da je uspešno izvajanje ogljičnega kmetovanja odvisno od celostnega upravljanja vseh skladišč ogljika v tleh, materialih in vegetaciji, ki združuje tokove CO2, metana in dušikovega oksida za zemljišča in živinorejo; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti pošteno odkupno ceno in plačilo kmetom; poudarja, da spodbude za ogljično kmetovanje ne smejo imeti negativnih stranskih učinkov, kot je prilaščanje zemljišč s strani velikih podjetij, ki nameravajo zemljišča uporabljati za izravnavo emisij ogljika, in ne za dejansko zmanjšanje emisij; poudarja splošno načelo, da bi morali biti upravičenci do plačil v zvezi z odvzemi ogljika odgovorni za svoje emisije toplogrednih plinov;

18.  poudarja, da je treba upoštevati predhodno delo in prizadevanja tistih, ki so vodilni na tem področju, pri čemer je treba upoštevati različna izhodišča držav članic in kmetov, ter vztraja, da je treba kmetom in gozdarjem po vsej EU zagotoviti enake možnosti za ogljično kmetovanje; poudarja, da učinkovit sistem ogljičnega kmetovanja ne bi smel kaznovati tistih, ki si želijo narediti prvi korak k bolj trajnostnim praksam ogljičnega kmetovanja;

19.  poziva Komisijo, naj upošteva poseben položaj mladih kmetov, kot je pomanjkanje kapitala in dostopa do kmetijskih zemljišč, da bi se izognili negativnim stranskim učinkom, ki bi jih utegnil prinesti predlog o ogljičnem kmetovanju in bi lahko škodili mladim podjetnikom v kmetijstvu in generacijskemu pomlajevanju;

20.  poudarja, da bi bilo treba sekvestracijo ogljika v tla in biomaso šteti kot dragocen prispevek k boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da imata sektor rabe zemljišč in gozdarstvo naravno največjo zmogljivost shranjevanja ogljika; poudarja, da je lahko sekvestracija ogljika odvisna od zunanjih dejavnikov, na katere kmetje včasih ne morejo vplivati in ki lahko ogrozijo trajanje odvzema; ponovno poudarja, da so odvzemi toplogrednih plinov v naravnih ponorih ogljika težko izračunljivi in potencialno reverzibilni ter da se tveganje preobrata pri naravnih ponorih ogljika povečuje tudi zaradi podnebnih sprememb; poudarja, da je treba jasno opredeliti trajnost in pravila o odgovornosti ob morebitnem preobratu;

21.  ugotavlja, da nekateri instrumenti SKP spodbujajo prakse sekvestracije ogljika; poziva k vključitvi ogljičnega kmetovanja v nacionalne strateške načrte SKP v skladu z ocenami in potrebami držav članic, da se zagotovi ustrezno upoštevanje lokalnih naravnih razmer in drugih okoliščin; poudarja, da je treba ogljično kmetovanje izvajati v skladu z obstoječo in prihodnjo zakonodajo, z zakonodajo o obnovi narave, zakonodajo EU o zdravju tal in z okvirom za trajnostne prehranske sisteme;

22.  spodbuja Komisijo ter javne in zasebne pobude, naj ozaveščajo o dragocenih posrednih koristih, ki jih lahko imajo prakse ogljičnega kmetovanja; poudarja, da lahko ogljično kmetovanje pomaga pri prehodu na agroekološko ogljično kmetovanje na ravni kmetij;

23.  poziva Komisijo, naj da upravljavcem zemljišč precej pred letom 2026 na voljo preverjene podatke o emisijah in odvzemu ogljika na ravni kmetij in v skladu s pristopom, ki temelji na rezultatih, da jih bodo lahko uporabili v pričakovanem zakonodajnem predlogu za trajnostne prehranske sisteme in pri naslednji reviziji skupne kmetijske politike;

III.Modri ogljik

24.  poudarja, da lahko gospodarstvo modrega ogljika po skrbnih raziskavah, s katerimi bi preprečili škodo v obalnem ekosistemu, pomembno prispeva k shranjevanju CO2 na obalnih območjih in bi moralo dejansko zagotoviti številne koristi; spodbuja Komisijo, naj zbere več podatkov v zvezi s sekvestracijo in shranjevanjem modrega ogljika; v zvezi s tem poziva javni in zasebni sektor, naj prispevata k temu cilju in k obnovi morske biotske raznovrstnosti;

25.  opozarja, da je treba kartirati morske in sladkovodne ekosisteme, ter ugotavlja, da je to pomembno za spremljanje učinkovitosti politik in prednostno razvrščanje prihodnjih ukrepov ter da je pomembno, da lahko s primerjavo z referenčnimi leti opredelimo razvoj habitata, njegovo širitev ali degradacijo;

26.  ponavlja stališče Parlamenta(19) o razširitvi področja uporabe uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF)(20), da bi zajelo tudi emisije in odvzeme toplogrednih plinov v morskih, obalnih in sladkovodnih ekosistemih, vključno z mokrišči v deltah na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov o teh tokovih in njihovih vzrokih, pri čemer bi se za takšne emisije in odvzeme uporabili specifični cilji;

27.  poudarja, da je ambiciozna strategija za krožno gospodarstvo pogoj za doseganje trajnostnih ogljikovih krogov, odpornih na podnebne spremembe, z zadrževanjem ogljika v krogu; poudarja, da je potrebna izrecna opredelitev recikliranega ogljika; izraža zaskrbljenost, ker sporočilo združuje zapoznele emisije, recikliranje ogljika in odvzeme ogljika, pri čemer niso dovolj pojasnjene razlike v njihovih vlogah in potrebah;

IV. Zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporaba ogljika

28.  meni, da lahko tehnologije, kot je neposredno zajemanje zraka, ki se kombinirajo s trajnim shranjevanjem ter so znanstveno potrjene in varne za okolje, prispevajo k doseganju podnebne nevtralnosti v EU najpozneje do leta 2050; poudarja, da mora zmanjšanje emisij pri viru vedno ostati prednostna naloga; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za zmanjšanje okoljskega odtisa sedanjih tehnologij za zajemanja ogljika, predvsem glede porabe energije in vode;

29.  poudarja, da lahko rešitve, ki temeljijo na tehnologijah zajemanja in shranjevanja ogljika ter tehnologijah zajemanja in uporabe ogljika, pripomorejo k razogljičenju, zlasti pri zmanjšanju emisij v industrijskih procesih v tistih državah članicah, ki bodo to tehnologijo izbrale;

30.  poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovit in zanesljiv sistem za sledljivost zajetega CO2, ki bo razlikoval med zajemanjem ogljika na kraju samem in iz ozračja, da bi preprečili dvojno štetje in zagotovili celovitost odvzemov;

31.  poudarja, da shranjevanje ogljika v nekaterih državah članicah ni dovoljeno in da države članice lahko same odločajo, ali bodo na svojem ozemlju dovolile geološko shranjevanje CO2; poziva Komisijo in države članice, naj v zadostni meri dokumentirajo dolgoročne učinke shranjevanja ogljika v regijah z zmogljivostjo geološkega shranjevanja in podprejo raziskave, da bi pred obsežnim izvajanjem pridobili več podatkov o celotnem vplivu na okolje, energetski učinkovitosti, družbeni sprejemljivosti, ekonomskih stroških ter tveganju uhajanja in geoloških motenj; odločno spodbuja Komisijo, naj pojasni vprašanje odgovornosti v primeru preobrata pri odvzemu ogljika, ki vpliva na zdravje ljudi, podnebje in okolje;

32.  pozdravlja načrt Komisije za preučitev čezmejnih potreb po infrastrukturi za CO2 in opredelitev ustreznih industrijskih grozdov, za katere bi lahko bila koristna odprta in večmodalna omrežja za transport CO2 do geoloških območij shranjevanja; izraža podporo pobudi Komisije za vzpostavitev čezmejne mreže za razvoj infrastrukture za CO2 na ravni EU ter regionalni in nacionalni ravni do leta 2030 in pozneje, ki bo v ta prizadevanja vključila vse pomembne javne in zasebne deležnike; poziva Komisijo, naj sprejme časovnico z jasnimi koraki in mejniki za razvoj infrastrukture za shranjevanje in transport CO2, ki je potrebna za doseganje dolgoročnega podnebnega cilja EU, da bo najpozneje do leta 2050 postala podnebno nevtralna;

33.  meni, da ima prehod s fosilnih virov energije na uporabo virov energije iz biomase v industriji učinek prelivanja in negativno vpliva na količino ogljika, ki je shranjen v sektorju rabe zemljišč; ponovno poudarja, da z vidika podnebnih sprememb naraščanje emisij traja do konca amortizacijske dobe, ki lahko pri energijskih poljščinah traja več stoletij; ugotavlja, da so v zvezi s cilji Pariškega sporazuma o omejitvi segrevanja na 1,5 ⁰C amortizacijske dobe, ki trajajo več kot deset let, nepomembne in kontraproduktivne(21); poziva k političnim ukrepom, ki z zagotavljanjem konkurenčnih spodbud za upravljavce zemljišč povečujejo odvzeme in shranjevanje ogljika v ekosistemih;

34.  poudarja, da lahko sektorji, v katerih je težko zmanjšati emisije, postanejo manj odvisni od fosilnega ogljika („se defosilizirajo“) z uporabo obnovljivega ogljika biogenega izvora (RCBO); podpira in spodbuja trajnostno pridobivanje RCBO, ki po možnosti izvira iz biogenih odpadnih materialov; podpira uporabo RCBO kot surovine, in ne kot goriva v panogah, v katerih je težko zmanjšati emisije;

35.  ugotavlja, da lahko v gradbenem sektorju naravni materiali nadomestijo ogljično intenzivnejše konvencionalne materiale; priznava, da obstajajo kompromisi, ki jih moramo upoštevati, če želimo zagotoviti, da življenjski cikel teh materialov ne bo ogrozil obstoječih zalog ogljika in škodoval biotski raznovrstnosti;

V.Nov regulativni okvir za certificiranje odvzemov ogljika

36.  je seznanjen s predlogom Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika(22), da bi zagotovili visoko kakovost odvzemov ogljika v EU ter vzpostavili sistem EU za certificiranje upravljanja in tako preprečili lažno zeleno oglaševanje z zanesljivo in usklajeno uporabo in izvrševanjem meril okvira kakovosti EU po vsej EU;

37.  je seznanjen z namero Komisije, da vzpostavi okvir za opredelitev dejavnosti, ki nedvoumno odstranjujejo ogljik iz ozračja; poudarja, da bi moral biti ta novi okvir za merjenje, poročanje in preverjanje osnova za nadaljnje ukrepe za spodbujanje teh novih vrst dejavnosti odvzema ogljika, saj se je izkazal za učinkovitega in zanesljivega pri zagotavljanju trajnostnih in dolgoročnih odvzemov;

VI.Financiranje kroženja ogljika

38.  poudarja, da je mogoče ukrepe za povečanje odvzemov ogljika bodisi z naravnimi ponori ogljika bodisi s tehnologijami financirati z javnimi in/ali zasebnimi sredstvi; meni, da bi bilo treba preučiti možnost financiranja iz vrednostne verige;

39.  opozarja, da lahko javno financiranje v okviru SKP, prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) in sredstva iz drugih programov EU, kot so program LIFE, Kohezijski sklad, program Obzorje Evropa, mehanizem za okrevanje in odpornost ter Sklad za pravični prehod, že podpirajo sekvestracijo ogljika in pristope, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih, ter bi jih bilo treba povečati;

40.  poziva Komisijo, naj revidira sedanje možnosti financiranja, da bi nagradili prakse, katerih podnebne in okoljske koristi so znanstveno dokazane in vodijo k trajnostnemu in dolgoročnemu povečanju sekvestracije ogljika v tleh in drugih skladiščih biogenega ogljika, hkrati pa zagotavljajo dodatne družbene koristi; poudarja, da bi bilo treba raziskave in inovacije, povezane s trajnostnimi ogljikovimi krogi, spodbujati in financirati z različnimi finančnimi instrumenti EU, kot sta programa LIFE in Obzorje Evropa ali sklad za inovacije;

41.  pozdravlja povečano zanimanje Evropske investicijske banke za financiranje podnebnih in okoljskih pobud; poziva, naj se vzpostavi namenski finančni instrument, v celoti združljiv s cilji evropskega zelenega dogovora, za trajnostne, varne, zanesljive in trajne odvzeme ogljika ter jasne rezultate obnove ekosistemov, ki prinašajo številne koristi, hkrati pa zmanjšujejo tveganja; poziva, naj bo ta instrument namenjen zlasti malim izvajalcem, ki običajno nimajo dostopa do tradicionalnih finančnih storitev;

VII.Izmenjava znanja in sodelovanje

42.  poudarja, da je treba pospešiti sodelovanje in izmenjavo primerov dobre prakse med deležniki, da bi spodbudili boljše poznavanje in razumevanje priložnosti in tveganj pri izvajanju pobud za kroženje ogljika;

43.  poziva, naj svetovalne storitve v gozdarstvu in kmetijstvu, kot je sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva, prispevajo širše znanje in informacije, da bi podprle trajnostne prakse, ki povečujejo sekvestracijo ogljika ter hkrati spodbujajo biotsko raznovrstnost in obnavljanje narave, in naj zagotovijo enostaven dostop do teh informacij; poleg tega poziva, naj se v sistemu znanja in inovacij na področju kmetijstva vzpostavi digitalna platforma za izmenjavo znanja, ki bo nudila tehnično svetovanje upravljavcem zemljišč in zagotavljala povratne informacije državam članicam;

44.  meni, da je odprava vrzeli v znanju, zlasti med kmeti in gozdarji, bistvena za učinkovitost in trajnost ogljičnega kmetovanja; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo prenos znanja s ciljno usmerjenimi programi usposabljanja in izobraževanja ter dostopom do namenskih svetovalnih služb in kmetijskih svetovalnih služb, da bi upravljavci zemljišč, kmetje in gozdarji povečali ogljično kmetovanje; poudarja koristi zadrug v smislu naložb in sinergij, katerih cilj je povečanje odvzema CO2; poziva države članice, naj v svojih načrtih za razvoj podeželja za obdobje 2023–2027 namenijo ustrezne zneske za svetovanje in tehnično pomoč; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami okrepi svetovanje in tehnično usmerjanje, pri čemer je treba upoštevati lokalne okoliščine;

45.  vztraja, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami, da bi spodbujali trajnostne odvzeme ogljika na svetovni ravni in prispevali k ciljem Pariškega sporazuma; spodbuja mednarodno politično sodelovanje, da se zagotovi ustrezno financiranje za varstvo in obnovo ekosistemov;

o
o   o

46.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 243, 9.7.2021, str. 1. (2) UL L 114, 12.4.2022, str. 22. (3) UL L 435, 6.12.2021, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0233. (5) UL C 184, 5.5.2022, str. 2. (6) UL C 67, 8.2.2022, str. 25. (7) UL C 184, 5.5.2022, str. 105. (8) UL C 465, 17.11.2021, str. 11. (9) UL C 445, 29.10.2021, str. 156. (10) UL C 465, 6.12.2022, str. 22. (11) UL C 506, 15.12.2021, str. 38. (12) UL C 371, 15.9.2021, str. 75. (13) UL C 506, 15.12.2021, str. 38. (14) UL C 232, 16.6.2021, str. 28. (15) Program Združenih narodov za okolje. Emissions Gap Report 2021: The Heat Is On – A World of Climate Promises Not Yet Delivered (Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2021: Postaja vse bolj vroče – svet neizpolnjenih podnebnih obljub), Nairobi, 2021. (16) IPBES. Summary for policymakers of the global assessment report on biodiversity and ecosystem services of the Intergovernmental Science - Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services (Povzetek globalnega ocenjevalnega poročila Medvladne znanstveno-politične platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah za oblikovalce politik), 2019. (17) Študija Evropskega parlamenta, Carbon farming - Making agriculture fit for 2030 (Ogljično kmetovanje – pripravljanje kmetijstva na leto 2030), Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 2021. (18) Protokol iz leta 1996 h Konvenciji OZN o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi iz leta 1972. (19) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0066. (20) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1). (21) EASAC, EASAC's Environmental Experts call for international action to restrict climate-damaging forest bioenergy schemes. (22) Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika (COM(2022)0672).