Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 44,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta z naslovom Strateški kompas za varnost in obrambo – Za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, ki ga je Svet odobril 21. marca 2022, Evropski svet pa podprl 25. marca 2022,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2018 o vzpostavitvi pakta o civilnih vidikih SVOP,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2018 o celostnem pristopu k zunanjim konfliktom in krizam,

–  ob upoštevanju izjave iz Versaillesa, sprejete na neformalnem srečanju voditeljev držav in vlad 11. marca 2022,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. in 25. marca ter 30 in 31. maja 2022,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2023 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo za leto 2022(2),

–  ob upoštevanju Severnoatlantske pogodbe,

–  ob upoštevanju izjave z vrha v Walesu, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad zveze Nato, ki so se udeležili srečanja Severnoatlantskega sveta 5. septembra 2014, in zlasti ukrepov, s katerimi so Natove reakcijske sile bolj odzivne in zmogljive,

–  ob upoštevanju izjave z vrha v Madridu, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad članic zveze Nato na srečanju Severnoatlantskega sveta v Madridu 29. junija 2022, in zlasti novega strateškega koncepta Nata, sprejetega na tem vrhu,

–  ob upoštevanju skupnih izjav o sodelovanju med EU in Natom, podpisanih 8. julija 2016 in 10. julija 2018, ter 74 predlogov za skupno ukrepanje, ki so jih podprle države članice EU in zaveznice iz Nata,

–  ob upoštevanju poročila z dne 9. maja 2022 o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope,

–  ob upoštevanju rezultatov seje Sveta za zunanje zadeve (obramba) dne 15. novembra 2022,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0077/2023),

A.  ker je EU od leta 2003 v 19 zaključenih in 18 potekajočih misijah pridobila bogate izkušnje z napotitvijo vojaških operacij in civilnih misij za spodbujanje miru, varnosti, stabilnosti in napredka v Evropi in po svetu; ker te operacije in misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) redno delujejo vzporedno z misijami držav članic, Združenih narodov (OZN), Nata, drugih mednarodnih organizacij in tretjih držav ter jih dopolnjujejo; ker številne države članice EU bistveno prispevajo tudi k misijam in operacijam pod vodstvom OZN; ker se s sočasno navzočnostjo več akterjev, misij in operacij na enem konfliktnem območju poudari pomen usklajevanja in delitve dela, da se izboljšata skladnost in učinkovitost;

B.  ker se je geopolitična krajina v Evropi drastično spremenila po izbruhu vojne na evropskih tleh; ker so se svetovne varnostne razmere poslabšale in ker mora biti Unija bolj odzivna in verodostojna pri obravnavanju kriz; ker si EU že več kot 20 let prizadeva postati učinkovita varnostna akterka in spodbuja sodelovanje držav članic EU prek različnih struktur in instrumentov, kot so Evropska obrambna agencija, načrt za razvoj zmogljivosti, stalno strukturno sodelovanje (PESCO), vojaška zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC) in usklajeni letni pregled na področju obrambe (CARD), da bi izboljšala zmogljivosti, interoperabilnost in stroškovno učinkovite rešitve za evropsko obrambo; ker rezultati in učinkovitost teh instrumentov ostajajo precej omejeni; ker se je od leta 2017 začelo izvajati 61 projektov stalnega strukturnega sodelovanja, ki pa niso prinesli oprijemljivih rezultatov;

C.  ker sta Švedska in Finska 18. maja 2022 skupaj vložili prošnji za članstvo v Natu; ker so zaveznice iz Nata 5. julija 2022 podpisale pristopna protokola za Finsko in Švedsko;

D.  poudarja, da je Evropa steber miru in stabilnosti v svetu in da za to vlogo potrebuje močno podporo evropskih državljanov; ker se je v tem kontekstu pojavila potreba po zoperstavljanju sovražnim kampanjam dezinformiranja ter proaktivnem obveščanju evropskih državljanov, lokalnega prebivalstva v državah gostiteljicah in mednarodne skupnosti o namenih in ciljih napotitev zmogljivosti EU za hitro napotitev;

E.  ker je zmogljivost EU za hitro napotitev ključen element strateške avtonomije Evropske unije in bi moral znatno izboljšati naše varnostne in obrambne zmogljivosti za delovanje zunaj ozemlja EU; ker bi bilo treba z ustanovitvijo zmogljivosti EU za hitro napotitev ustvariti nove varnostne sinergije in okrepiti operativne zmogljivosti, tudi v odnosih z našimi partnerji;

F.  ker so misije in operacije SVOP redno odvisne od dobre operacionalizacije celostnega pristopa EU, učinkovitega izvajanja misij mednarodnih partnerjev, zanesljivega sodelovanja, pravočasne izmenjave informacij, pa tudi od iskrene institucionalne in družbene podpore države gostiteljice, lastne odgovornosti, spoštovanja mednarodnega prava človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava ter demokratičnih standardov in standardov preglednosti, pa tudi od politične volje držav članic, da zagotovijo zadostno osebje in finančna sredstva; ker lahko odsotnost katerega od teh elementov ogrozi uspešno izvajanje mandata misije SVOP in na koncu privede do umika sil, ki jih vodi EU; ker bi morali mandati določati jasno opredeljene cilje misij in operacij EU, vključno s časovnico za njihovo uresničitev, ter celovito strategijo izhoda;

G.  ker se je treba učiti iz nedavnih izkušenj v regiji Sahela in postaviti varnostne interese lokalnega prebivalstva v središče pristopa, ki je resnično osredotočen na varnost ljudi;

H.  ker lahko zaradi predčasnega zaključka misij SVOP države gostiteljice in njihovi organi ostanejo prešibki za zaščito svojega prebivalstva, s tem pa se ustvari praznina moči, ki jo lahko izkoristijo drugi državni in nedržavni akterji, vključno s teroristi in skrajneži, tudi tistimi, ki jih podpirajo naši svetovni tekmeci;

I.  ker bi si morale Evropska unija in njene države članice prizadevati za usklajevanje z enako mislečimi partnerji pri pripravi, izvajanju in vzdrževanju misij in operacij SVOP; ker bi morala biti Unija sposobna hitro napotiti mednarodne, večdimenzionalne in modularne sile, jih po potrebi hitro okrepiti in vzdrževati tako dolgo, kot je potrebno, ter se pri tem usklajevati s podobno mislečimi partnerji, ne da bi pri tem potrebovala podporo tretjih strani;

J.  ker se misije SVOP izvajajo z uporabo človeških virov in zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice, in so odvisne od zadostne razpoložljivosti sil in opreme; ker države članice pogosto ne zagotovijo zadostnih sil in opreme za misije SVOP, kar ogroža učinkovitost misij; ker se zmogljivosti držav članic uporabljajo za nacionalne namene in za njihov prispevek k kolektivni obrambi in misijam v tujini; ker so k misijam SVOP prispevale tudi države kandidatke in pridružitvene države;

K.  ker številne države članice za kolektivno obrambo usklajujejo svoja prizadevanja in uporabljajo svoje sile v okviru zveze Nato; ker več držav članic prispeva tudi k misijam zunaj EU, ki potekajo v okviru SVOP;

L.  ker je treba za izgradnjo zmogljivosti in njihovo prilagajanje vojaškim potrebam oblikovati skupno strateško kulturo, dojemanje groženj in rešitve, ki jih je treba razviti in združiti v doktrini in konceptih, organizacijo in strukturo sil, redno individualno, kolektivno in večnacionalno usposabljanje, ustrezno logistiko, razvoj obrambnih sredstev, upravljanje javnih naročil in življenjskega cikla, razvoj vojaškega vodstva, zaposlovanje in razvoj osebja, obrambno infrastrukturo, naprave in objekte, interoperabilnost in standardizacijo;

M.  ker so pobude za skupna javna naročila ključne za zagotavljanje strateške avtonomije EU v regionalnem in mednarodnem okolju, ki je trenutno nestabilno;

N.  ker bi morale države članice odpraviti pomanjkanje zmogljivosti, kar zadeva strateške spodbujevalce, in se zavezati, da do leta 2025 občutno zmanjšajo kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so povezane z zmogljivostjo EU za hitro napotitev;

O.  ker bi morale biti vaje prilagojene grožnjam, ki se trenutno kažejo, in možnim scenarijem napotitve zmogljivosti EU za hitro napotitev; ker lahko na podlagi načela enotnega nabora sil zbliževanje standardov usposabljanja in certificiranja izboljša interoperabilnost razpoložljivih sil držav članic EU; ker je za skupno usposabljanje civilnih in vojaških uradnikov v zmogljivosti EU za hitro napotitev potrebna postopna prilagoditev poučevanja in usposabljanja, ki ju zagotavlja Evropske akademije za varnost in obrambo, ustanovljena s Skupnim ukrepom 2008/550/SZVP);

P.  ker je bil strateški kompas sprejet 21. marca 2022, takoj po tem, ko se je začela ruska vojaška agresija proti Ukrajini, in ker določa ukrepe na ravni EU na številnih od teh področij;

Q.  ker so se države članice ob sprejemanju strateškega kompasa strinjale, da se morajo biti sposobne skupaj odzvati na neposredne grožnje ali se hitro odzvati na krize zunaj Unije v kateri koli fazi konflikta ter razviti zmogljivost za hitro napotitev, ki bi EU omogočila, da hitro napoti modularne sile, vključno s kopenskimi, letalskimi in pomorskimi enotami, pa tudi potrebna strateška sredstva;

R.  ker se v strateškem kompasu predlaga „[z]natno povečanje in izkoriščanje celotnega potenciala instrumentov financiranja EU, zlasti Evropskega obrambnega sklada, [ki] je ključnega pomena za okrepitev naših obrambnih zmogljivosti, pa tudi za opremljanje sil držav članic za bojišča prihodnosti“;

S.  ker je Evropski obrambni sklad instrument EU, ki se že uporablja, je zasnovan za izboljšanje vojaških zmogljivosti in vključuje krepitev konkurenčnosti industrijske baze;

T.  ker sta se Evropski obrambni sklad in evropski mirovni instrument že uporabila; ker je Evropski obrambni sklad instrument, zasnovan za izboljšanje vojaških zmogljivosti, evropski mirovni instrument pa je zasnovan za spodbujanje operativne podpore, sodelovanja in porazdelitve bremena v tujini;

U.  ker bi morali predlagan akt o instrumentu za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) in uredbi o evropskem programu za naložbe v obrambo (EDIP) olajšati skupna javna naročila, ki vključujejo države članice EU v resnično sodelovalnem duhu, s čimer bi se izboljšala interoperabilnost med nacionalnimi oboroženimi silami;

V.  ker sta nujno potrebna ponovna ocena in ustrezno povečanje proračuna evropskega mirovnega instrumenta, da se zagotovi ustrezno in pravočasno financiranje zmogljivosti EU za hitro napotitev v vseh možnih scenarijih; ker je treba pri takšnem povečanju sredstev upoštevati potrebo po sofinanciranju vojaške podpore za Ukrajino in jih zato povečati tako, da bo proračun evropskega mirovnega instrumenta lahko pokrival stroške načrtovanih dejavnosti in operativne odhodke zmogljivosti EU za hitro napotitev; ker je bilo že porabljenega več kot 50 % izhodiščnega proračuna evropskega mirovnega instrumenta za obdobje 2021–2027;

W.  ker bi bilo treba preučiti, katere vrste stroškov, povezanih z zmogljivostjo za hitro napotitev, se lahko financirajo iz proračuna EU v skladu s členom 44 PEU;

X.  ker je zmogljivost EU za hitro napotitev ključna za SVOP, saj gre za edino vojaško zmogljivost, ki je v pripravljenosti za morebitne operacije, in ker prispeva k povečanju učinkovitosti oboroženih sil držav članic;

Y.  ker je koncept bojnih skupin pripomogel k razvoju mednarodnega obrambnega sodelovanja in interoperabilnosti ter k preoblikovanju oboroženih sil za hitro napotitev in njihovi posodobitvi;

Z.  ker so težave, povezane z odločanjem in politično voljo, strukturno ovirale uporabo bojnih skupin EU od njihovega oblikovanja leta 2007 in zato te niso bile nikoli uporabljene;

AA.  ker države članice na splošno več let niso zbrale dovolj politične volje, da bi pomembni instrumenti, kot so bojne skupine, postali zanesljiva in dobro delujoča zmogljivost;

AB.  ker so države članice EU občasno ukrepale zunaj okvira EU same ali skupaj z drugimi državami EU ali tretjimi državami, kadar bojne skupine EU niso bile napotene, zaradi česar se je omejilo ali celo ogrozilo izraženo prizadevanje EU za povezovanje vseh političnih orodij, institucij in akterjev pri uresničevanju skupnih interesov in vrednot, tudi v zunanji politiki; ker Parlament zato v teh primerih ni mogel izvajati formalnega ali neformalnega demokratičnega nadzora;

AC.  ker načelo, da se stroški krijejo tam, kjer nastanejo, pri financiranju bojnih skupin ni spodbuda za države članice, ki prispevajo vojaške enote, da bi jih dejansko uporabile v fazi pripravljenosti; ker je bil to temeljni razlog, zaradi katerega države članice niso bile pripravljene prispevati vojaških enot;

AD.  ker sta Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Evropski svet uradno priznala, da je „največja ovira“ to, da ni skupnega financiranja bojnih skupin; ker dokazi in predhodni primeri kažejo, da naj bi bilo veliko lažje sprejeti odločitev, če udeležene države nimajo dodatnih stroškov;

AE.  ker se je vsakič, ko se je razpravljalo o uporabi bojnih skupin, vendar dogovor o njej ni bil dosežen, okrepil negativen precedens, ki je ogroža duh solidarnosti in sodelovanja;

AF.  ker je prva leta bojnih skupin zaznamovalo pojemanje zagnanosti za SVOP, zlasti zaradi zmanjšanja sredstev za obrambo po finančni krizi leta 2008;

AG.  ker je bila dejanska konvergenca med državami članicami glede prednostnih nalog v zvezi z grožnjami, s katerimi se spopada Evropska unija, in potrebe po hitrem odzivanju nanje razmeroma omejena; ker strateški kompas s skupno analizo groženj pomeni znaten napredek na tem področju;

AH.  ker je celovit pristop pogoj za doseganje vzdržnih rezultatov pri krepitvi varnosti in stabilnosti na konfliktnih območjih; ker celovit pristop EU zagotavlja dosledno uporabo različnih instrumentov v različnih fazah konfliktov; ker je namen celostnega pristopa tudi dati prednost preprečevanju in spodbujanju človekove varnosti lokalnega prebivalstva;

AI.  ker Nato ostaja ključni institucionalni okvir za evroatlantsko varnost;

AJ.  ker mora Evropska unija z ukrepanjem v svojem sosedstvu in širše nujno prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost; ker mora v ta namen EU izboljšati lastne varnostne in obrambne zmogljivosti, da bi zagotovila svojo strateško avtonomijo ter sposobnost varovanja svojih vrednot in interesov;

AK.  ker je Svet 14. novembra 2022 sprejel sklepe o ženskah, miru in varnosti, v katerih sta v odstavkih 7 in 14 izrecno poudarjena pomen smiselnega vodenja žensk v vseh fazah konfliktov ter izvajanje agende o ženskah, miru in varnosti v misijah in operacijah SVOP;

AL.  ker bi bilo treba s skupnimi izjavami o sodelovanju med EU in Natom opredeliti področja sodelovanja in usklajevanja ter določiti naloge, ki jih je treba izpolniti v vsakem okviru, spremljati pa bi jih morali časovni načrti za njihovo izvajanje;

AM.  ker strateški kompas določa jasno časovnico za izvajanje ukrepov na ravni EU, zlasti za preoblikovanje sistema bojnih skupin EU, vzpostavlja prožnejšo in bolj prilagodljivo zmogljivost EU za hitro napotitev, izhaja iz bistveno spremenjenih bojnih skupin EU in utira pot temu, da se bo izvajanje posebnih nalog SVOP zaupalo skupini držav članic v okviru Unije v skladu s členom 42(5) in členom 44 PEU;

AN.  ker je zmogljivost EU za hitro napotitev ključen cilj strateškega kompasa, bi jo bilo treba nujno izvesti, države članice EU pa bi ji morale nameniti potrebno stopnjo nujnosti; ker bi morala zmogljivost EU za hitro napotitev premagati ovire, na katere so v preteklosti naletele bojne skupine, in ne ponavljati napak, da bi bila v celoti delujoča;

AO.  ker bi morala zmogljivost EU za hitro napotitev, kot je navedeno v strateškem kompasu, temeljiti na vnaprej določenih operativnih scenarijih in praktičnih izkušnjah na terenu pri uporabi te zmogljivosti ter med drugim upoštevati smernice iz strateškega kompasa;

AP.  ker člen 44 PEU ni bil nikoli uporabljen in ni natančen z vidika izvajanja v praksi;

AQ.  ker člen 44 PEU določa možnosti za hitrejše in prožnejše odzivanje v okviru EU na različne krize, da bi se zaščitili vrednote in interesi Unije; ker lahko, potem ko Svet (ki zastopa 27 držav članic) sklene ustanoviti skupino držav članic v skladu s členom 44 PEU, države članice v tej skupini uveljavijo svojo avtonomijo odločanja in veto na vse nadaljnje odločitve Sveta;

AR.  ker bi bilo treba mogoče izvajanje člena 44 PEU ter oblikovanje in delovanje zmogljivosti EU za hitro napotitev obravnavati kot ključne vidike SVOP, o katerih se mora podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno posvetovati s Parlamentom;

AS.  ker bi morali v skladu s členom 41 PEU in na podlagi izkušenj Evropske akademije za varnost in obrambo upravni odhodki za zmogljivost EU za hitro napotitev bremeniti proračun Unije, razen odhodkov, ki se krijejo iz evropskega mirovnega instrumenta, pri tem pa bi bilo treba omogočiti, da sodelujoče države članice brezplačno prispevajo v zmogljivost EU za hitro napotitev;

AT.  ker petersberške naloge zajemajo humanitarne in reševalne naloge, preprečevanje konfliktov in ohranjanje miru, naloge bojnih sil pri kriznem upravljanju, vključno z vzpostavljanjem miru, skupne operacije razoroževanja, naloge vojaškega svetovanja in pomoči ter naloge stabilizacije po konfliktih;

AU.  ker bi bilo zato treba razširiti obseg skupnih stroškov za misije zmogljivosti EU za hitro napotitev zunaj Unije; ker utegne biti v zvezi s tem potrebno posodobiti sekundarno pravo EU ali predlagati nove akte Unije, ki bodo odražali vse navedeno;

AV.  ker je MPCC v skladu s strateškim kompasom najprimernejša struktura poveljevanja in nadzora za zmogljivost EU za hitro napotitev na vojaško-strateški ravni in bi morala čim prej doseči polno operativno zmogljivost v skladu s sklepi Sveta z dne 19. novembra 2018, v katerih je kot rok za to določeno leto 2020;

AW.  ker bi bilo treba ustrezne akte Unije posodobiti, da bodo odražali vse navedeno;

Vzpostavitev zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev

1.  pozdravlja predlog podpredsednika/visokega predstavnika, vključen v strateški kompas, ki so ga odobrili zunanji in obrambni ministri EU in ga je potrdil Evropski svet, o ustanovitvi zmogljivosti EU za hitro napotitev; poudarja, kako pomembno je, da ima EU potrebne prožne, odporne in verodostojne instrumente, zmogljivosti ter strukturo poveljevanja in nadzora za učinkovito ukrepanje ter hitro in odločno odzivanje za preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi se uveljavila kot verodostojnejša akterka na področju varnosti in obrambe ter po vsem svetu služila državljanom, interesom, načelom in vrednotam Unije iz člena 21 PEU in jih zaščitila; meni, da je zmogljivost EU za hitro napotitev ključna za odpravo vrzeli med ambicijami EU in njenimi dejanskimi zmogljivostmi; v zvezi s tem poudarja:

2.  odločno spodbuja podpredsednika/visokega predstavnika, naj predlaga sklep Sveta o zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev, ki bi varovala vrednote Unije in služila interesom Unije kot celote, se odzivala na neposredne grožnje ali hitro ukrepala v kriznih razmerah zunaj Unije, tudi v nepermisivnih okoljih in v vseh fazah konflikta, pri čemer naj upošteva tudi spremembe v geopolitičnih razmerah:

3.  poziva države članice, naj pokažejo politično voljo in zagotovijo dovolj sredstev in osebja, potrebnih za čimprejšnje ukrepanje za preoblikovanje sistema bojnih skupin EU v trdnejši in prožnejši instrument, ki bo ustrezal potrebam zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev;

4.  poziva države članice, naj prilagodijo nacionalne postopke, da bi omogočile hitro napotitev, hkrati pa priznava, da imajo lastno strateško kulturo, zmogljivosti in pristojnosti na področju varnosti in obrambe;

5.  poudarja, da bi morali pri razvoju zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev izhajati iz izkušenj, pridobljenih v okviru bojnih skupin EU, in da zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev ne bi smeli dojemati kot revidiran koncept bojnih skupin EU; meni, da ima koncept bojnih skupin EU strukturne pomanjkljivosti, ki so državam članicam omogočale, da so vsakič, ko je bila vložena zahteva za napotitev, opravile nacionalne izračune stroškov in koristi ter uporabile veto, pri tem pa posredovale različne razlage; ugotavlja, da je višjo raven ambicij zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev v primerjavi z bojnimi skupinami opaziti predvsem pri kakovosti, saj bi se odpravile pomanjkljivosti bojnih skupin; meni, da ima zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev velik potencial, da na podlagi izkušenj, pridobljenih z bojnimi skupinami, uvede občutne izboljšave, okrepi strateško avtonomijo EU in pozitivno prispeva k celostnemu pristopu EU k varnosti in miru;

6.  poudarja, da je za hitro napotitev potrebna prožnost pri sprejemanju političnih odločitev in ustrezna pripravljenost vojaških modulov, kar poleg kopenskih sil vključuje tudi potrebne komponente zračnih in morskih enot ter enot za posebne operacije in strateške spodbujevalce;

7.  poudarja, da EU v zadnjih 20 letih ni dosegla zadostnega napredka pri strateških spodbujevalcih, ter poziva države članice in ustrezne institucije EU, naj nemudoma odpravijo pomanjkljivosti v zmogljivostih in se zavežejo, da bodo do leta 2025 znatno zmanjšale kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so povezane z zmogljivostjo Evropske unije za hitro napotitev in strukturnimi vrzelmi; poudarja, da morajo biti ti strateški spodbujevalci prilagojeni potrebam zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev in omogočati njeno prednostno uporabo; poziva Komisijo in visokega predstavnika/podpredsednika, naj opredelita tudi finančne potrebe za odpravo teh vrzeli; v zvezi s tem poudarja vlogo Evropskega obrambnega sklada pri odpravljanju pomanjkljivosti v zmogljivostih; poziva države članice, naj v obstoječih okvirih, kot je stalno strukturno sodelovanje, posebno pozornost namenijo potencialnim potrebam zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev; pozdravlja pobude Komisije za olajšanje skupnih javnih naročil kot dopolnilnega instrumenta za izboljšanje zmogljivosti in interoperabilnosti EU;

8.  poudarja, da je treba izboljšati razpoložljivost evropskih strateških spodbujevalcev, saj je to osnovni pogoj za popolnoma operativno in ustrezno opremljeno zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev, ki vključuje zanesljive, po možnosti avtonomne in proaktivne službe za obveščanje, nadzor in izvidništvo, strateške zmogljivosti za prevoz in zračni prevoz, oskrbo z gorivom v zraku, satelitske komunikacije, sredstva za vesoljsko komunikacijo, enote za zdravstveno oskrbo in evakuacijo ter zmogljivosti kibernetske obrambe, ki lahko ustrezno ocenijo krizne razmere;

9.  poudarja, da bi morala zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev postopoma postati operativna za različne scenarije, odvisno od zrelosti njenih strateških spodbujevalcev, od najmanj zahtevnih do najzahtevnejših operacij;

10.  opozarja, da bi večja prizadevanja in naložbe v strateške spodbujevalce prispevali tudi k močnejši evropski podpori Natu; poudarja, da se EU pri zagotavljanju strateških spodbujevalcev v veliki meri zanaša na ZDA; poudarja tudi, da zakonodajne pristojnosti EU na ključnih področjih, kot so hibridno vojskovanje, kibernetska varnost ali vesoljska politika, močno vplivajo na razvoj in razpoložljivost potrebnih strateških spodbujevalcev za operacionalizacijo zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev; zato poudarja potrebo po horizontalnem usklajevanju na vseh področjih politike v EU;

11.  poudarja, da je za hitro napotitev treba povečati pripravljenost in sodelovanje EU s krepitvijo vojaške mobilnosti; pozdravlja akcijski načrt za vojaško mobilnost 2.0, zlasti njegov cilj, da se podprejo obsežni premiki vojaških sil po EU, ki so ključnega pomena za to, da lahko EU v kratkem času napoti zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev;

12.  poudarja, da bodo ambicije iz strateškega kompasa izpolnjene le, če bodo države članice lahko ustrezno povečale in usklajevale svoje programe javnih naročil na področju obrambe in nacionalne obrambne zmogljivosti; v zvezi s tem opozarja, da si je treba za trajne naložbe v odpravljanje vojaških pomanjkljivosti Evrope prizadevati tudi z evropskim sodelovanjem, saj je to osnovna zahteva za učinkovito uresničevanje zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev in s tem za uspešen prispevek k razvoju EU kot resne in verodostojne geopolitične akterke; poleg tega pozdravlja pobude Komisije za olajšanje skupnih javnih naročil kot dopolnilnega instrumenta za izboljšanje zmogljivosti in interoperabilnosti EU;

13.  meni, da bi moral satelitski center EU zagotoviti svoje storitve in strokovno znanje zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev, ter poziva k prihodnjim potrebnim dogovorom, vključno z zagotovitvijo ustreznih sredstev za satelitski center EU;

Vojaška zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij

14.  poudarja, da bi moral biti polnopravni operativni štab zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev stalno nameščen pri vojaški zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij, njegovo učinkovitost pa bi zagotovili z upoštevanjem naslednjega:

15.  predlaga, naj se nacionalni operativni štab visoke pripravljenosti ohrani kot nadomestna možnost poveljevanja EU, da bi lahko predvideli scenarije, v katerih se hkrati zgodi več kriz;

16.  poudarja, da člen 36 PEU od podpredsednika/visokega predstavnika zahteva, da redno obvešča Parlament o napredku pri razvoju vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij v celovito strukturo poveljevanja in nadzora, ki bo sposobna načrtovati, nadzorovati in povečevati neizvršilne in izvršilne naloge in operacije, s čimer bi Parlamentu omogočila izvajanje nadzora, zlasti nad tem, ali so vsi ukrepi EU dovolj usklajeni, da se čim bolj povečata skladnost in učinkovitost;

Člen 44 PEU – ukrepanje v imenu Evropske unije

17.  poudarja, da lahko uporaba člena 44 PEU prinese znatne koristi, kot so hitrost, prožnost in svoboda ukrepanja, obenem pa ohrani možnost skupnega ukrepanja EU v razmerah, ko je treba hitro napotiti vojaške enote, kadar se želi preprečiti nadaljnje zaostrovanje in kadar je tveganje za bojne enote večje; poudarja, da odločanje o napotitvi zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev na podlagi člena 44 PEU omogoča tudi vključitev tretjih držav v misije zmogljivosti Evropske unije za hitro napotitev, kadar je to potrebno in zaželeno;

18.  poziva države članice, naj delujejo v imenu Evropske unije, v skladu s pooblastilom Sveta iz člena 44 PEU in tako uporabijo vsa orodja iz Pogodbe za povečanje verodostojnosti, prožnosti in učinkovitosti kriznega upravljanja EU;

19.  prav tako poziva države članice, naj na podlagi predloga podpredsednika/visokega predstavnika ukrepajo v skladu s členom 44 PEU, tudi če to vnaprej predlaga država članica, potem ko pridobijo soglasno odobritev Sveta, kar je mogoče doseči s konstruktivnim vzdržanjem; poziva države članice, ki jim je zaupano izvajanje naloge, naj pri nadaljnjem odločanju uporabijo glasovanje s kvalificirano večino;

20.  meni, da je treba spremeniti politične in gospodarske spodbude, da bi izboljšali možnosti za uporabo člena 44 PEU; poziva, naj se državam članicam, ki uporabljajo člen 44 PEU, omogoči boljši dostop do skupnega financiranja za kritje dodatnih stroškov, pa tudi večja prožnost pri operativnih odločitvah ter oblikovanju konceptov kriznega upravljanja in operativnih načrtov; predlaga, naj se z različnimi scenariji vnaprej simulira morebitna uporaba člena 44 PEU in pojasnijo s tem povezane podrobnosti;

21.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj v skladu z zahtevami iz člena 36 PEU redno obvešča Parlament in poskrbi, da bodo v njegovih predlogi ustrezno upoštevana stališča Parlamenta;

22.  poudarja, da morajo države članice in zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev slediti celostnemu pristopu EU in tako zagotoviti učinkovito usklajevanje odziva EU v različnih fazah krize ali konflikta, pri tem pa obrambne in varnostne dejavnosti združiti z razvojnimi in diplomatskimi ukrepi;

23.  poudarja, da uporaba člena 44 PEU prinaša znatne koristi v primerjavi z ukrepanjem držav članic zunaj okvira EU;

Posodobitev ustreznih pravnih aktov

24.  poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga ustrezne spremembe finančnih in kadrovskih predpisov EU, ustreznega medinstitucionalnega sporazuma o proračunskih zadevah in drugih aktov Unije;

25.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj po potrebi skupaj s Komisijo predlaga potrebne sklepe Sveta;

Spol, socialne pravice in pravice delavcev

26.  poudarja, da udeležba žensk v SVOP prispeva k učinkovitosti misij in je gonilo verodostojnosti EU kot zagovornice enakosti spolov po vsem svetu; poziva, naj se načelo enakosti spolov ustrezno vključi v oblikovanje skupne varnostne in obrambne politike, zlasti z boljšo uravnoteženostjo spolov pri sestavi osebja in vodstva misij in operacij SVOP ter s posebnim usposabljanjem napotenega osebja; poziva, naj bodo vsi člani vojaškega napotenega osebja EU dovolj usposobljeni na področju enakosti spolov in izvajanja resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti ter zlasti v zvezi s tem, kako vidik spola vključevati v svoje naloge;

27.  ugotavlja, da bodo zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev sestavljale sile, ki se bodo skupaj usposabljale in sodelovale, ter da bi morali vojaki, dodeljeni tej zmogljivosti, uživati enake delavske in socialne pravice, dokler bodo pod poveljstvom EU;

o
o   o

28.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji.

(1) UL L 102, 24.3.2021, str. 14. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0010.