Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju zahtev glede dodatnosti iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (direktiva o obnovljivih virih), zlasti uvodne izjave 90 in člena 27,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ (COM(2020)0789), zlasti odstavka 9 o kolektivnih potovanjih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2022 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2023(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. oktobra 2022 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023(6),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023(7) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 22. aprila 1970 o gentlemanskem dogovoru o nadzoru proračunskih odhodkov, ki je bil konsolidiran s sporazumom med Evropskim parlamentom in Svetom z zavezujočimi učinki za obe instituciji,

–  ob upoštevanju srednjeročne strategije za EMAS do leta 2024, ki jo je v Bruslju 15. decembra 2020 sprejel usmerjevalni odbor za okoljsko upravljanje,

–  ob upoštevanju študije o ogljičnem odtisu Evropskega parlamenta – na poti k ogljični nevtralnosti,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 14/2014 – Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov?,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o čim večjem izkoriščanju potenciala stavbnega fonda EU za energetsko učinkovitost(8),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o njihovih stavbah kot zgledu v smislu direktive o energetski učinkovitosti,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2024,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 13. marca 2023 v skladu s členoma 25(7) in 102(1) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 102(2) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju člena 102 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0153/2023),

A.  ker proračun, ki ga je 13. februarja 2023 v predhodnem predlogu načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2024 predlagal generalni sekretar, znaša 2 392 401 312 EUR, kar je za 6,46 % oziroma 145 milijonov EUR več kot v letu 2023;

B.  ker je Komisija v zimski (vmesni) napovedi za leto 2023 predvidela, da bo stopnja inflacije v EU znašala 6,4 % v letu 2023 in 2,7 % v letu 2024; ker je bilo predvideno, da se bodo odhodki v razdelku 7 večletnega finančnega okvira 2021–2027 povečevali za 2 % letno;

C.  ker je izjemno pomembno ohraniti demokratični glas Parlamenta, zlasti glede na trenutne geopolitične razmere, predvsem nezakonito vojno Rusije proti Ukrajini; ker mora biti proračun Parlamenta ustrezno velik za pripravo in izvedbo evropskih volitev leta 2024 ter obveščanje o pomenu demokratičnega sodelovanja in glasovanja;

D.  ker je verodostojnost Parlamenta odvisna od njegove sposobnosti, da se osredotoči na svoje osrednje proračunsko, zakonodajno in nadzorno delo v skladu z najvišjimi standardi, hkrati pa daje zgled drugim institucijam Unije, kako preudarno in učinkovito načrtovati in izvrševati svoje odhodke v skladu s prevladujočimi gospodarskimi razmerami;

E.  ker mora biti Parlament na čelu digitalnega in zelenega prehoda;

F.  ker je v nepremičninski strategiji za obdobje po letu 2019 omenjena potreba po vzdrževanju stavb, da bi izpolnjevale sedanje varnostne standarde in dejanske potrebe njihovih uporabnikov;

G.  ker je bil sklad za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ustanovljen leta 1990 s pravilnikom predsedstva o dodatni (prostovoljni) pokojninski shemi(9);

Splošni okvir

1.  opozarja, da sta skoraj dve tretjini proračuna določeni z zakonskimi obveznostmi; opozarja, da naj bi indeksacija plač v skladu s kadrovskimi predpisi in statutom poslancev Evropskega parlamenta po sedanjih napovedih Komisije julija 2023 znašala 4,4 %, julija 2024 pa 3,4 %; ugotavlja, da je v proračunu za leto 2023 predvidena 2,6-odstotna indeksacija plač z julijem 2023; je seznanjen, da bo Odbor za proračun pozorno spremljal uradno napovedano gibanje indeksacije plač;

2.  podpira dogovor, dosežen med predsedstvom in Odborom za proračun v spravnem postopku 21. marca 2023, da se proračun v primerjavi z letom 2023 poveča za 6,06 %, kar ustreza skupni ravni načrta prihodkov in odhodkov za leto 2024 v višini 2.383.401.312 EUR, in da se skladno s tem zmanjšajo odobritve v skupnem znesku 12.195.000 EUR, predlagane v naslednjih proračunskih vrsticah:

1 0 0 4 – Redni potni stroški, 1 4 0 5 – Odhodki za tolmačenje, 1 6 1 2 – Usposabljanje in razvoj, 1 6 5 0 – Zdravstveno varstvo in preventivni ukrepi, 2 0 0 7 – Gradnja nepremičnin in opremljanje prostorov, 2 0 2 4 – Poraba energije, 2 1 0 3 – Računalništvo in telekomunikacije – Tekoče operativne dejavnosti – Upravljanje aplikacij IKT, 2 1 0 4 – Računalništvo in telekomunikacije – Naložbe v infrastrukturo, 2 1 4 – Tehnična oprema in naprave, 3 0 0 – Stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela, 3 0 4 2 – Seje, kongresi, konference in delegacije, 3 2 0 – Pridobivanje strokovnega znanja, 3 2 1 – Odhodki za parlamentarne raziskovalne storitve, vključno s knjižnico, zgodovinskim arhivom, oceno znanstvenih in tehnoloških možnosti (STOA) in Evropskim vozliščem za znanstvene medije, 3 2 4 2 – Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah, 4 2 2 – Odhodki za parlamentarno pomoč;

poleg tega je bila sprejeta odločitev, da se raven odhodkov iz predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo odobrilo 13. marca 2023, poveča za 3 195 000 EUR in da se skladno s tem povečajo odobritve, predlagane v naslednji proračunski vrstici:

1 4 0 0 – Drugi uslužbenci – Sekretariat in politične skupine, in sicer za 195 000 EUR, da se zagotovijo sredstva za financiranje dodatnih pogodbenih uslužbencev za Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ter 10 1 – Rezerva za nepredvidene izdatke, in sicer za 3 milijone EUR;

3.  ugotavlja, da je od skupnega povečanja za 136 milijonov EUR v primerjavi s proračunom za leto 2023 120 milijonov EUR posledica zakonskih obveznosti, zlasti indeksacije plač (62,9 milijona EUR), in finančnih obveznosti v volilnem letu (32,9 milijona EUR); ugotavlja, da so se neobvezni odhodki povečali za 17 milijonov EUR, kar je 1,97 % več, kot so znašali leta 2023;

4.  meni, da bi bilo mogoče ustvariti več prihrankov povrh 15 milijonov EUR prihrankov, ki so predvideni zaradi manjšega obsega parlamentarnih dejavnosti v volilnem letu;

5.  pozdravlja, da je konferenca predsednikov januarja 2023 ustanovila delovno skupino za parlamentarno reformo, ki se bo oprla na delo fokusnih skupin na temo sodobnejšega in učinkovitejšega Parlamenta;

6.  poudarja, da so preglednost, odgovornost in integriteta bistvena etična načela v institucijah Unije in zlasti v Parlamentu kot hiši evropske demokracije;

Komunikacijska kampanja za evropske volitve leta 2024

7.  pozdravlja komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2024, da se državljanom pojasnijo namen Parlamenta in njegovi dosežki v sedanjem zakonodajnem obdobju ter zakaj lahko glasovanje na volitvah prinese spremembe; poudarja, da je komuniciranje političnih strank in poslancev glavno gonilo za visoko udeležbo na volitvah ter za sodelovanje državljanov Unije pri evropskih volitvah in njihovo zanimanje zanje; poudarja vlogo središč Doživi Evropo kot sestavnega dela komunikacijskega načrta za volilno kampanjo;

8.  spominja, da je bilo v proračunskem postopku za leto 2023 za volilno kampanjo, ki jo vodi uprava Parlamenta, namenjenih 27,5 milijona EUR; ugotavlja, da bo preostalih 25 % dodeljenih v letu 2024 (9,5 milijona EUR); pozdravlja, da se bodo komunikacijske dejavnosti nadaljevale tudi po volitvah, saj bo sklican Parlament v novi sestavi, izvoljen pa bo tudi predsednik Komisije in predstavili se bodo kandidati za komisarje;

9.  poudarja, da Parlament sam nima potrebnih virov, s katerimi bi dosegel 400 milijonov volilnih upravičencev, zato mora kar najbolje izkoristiti svoje mreže oblikovalcev javnega mnenja; meni, da bi moralo komuniciranje prek spletnih mest družbenih medijev prav tako odigrati pomembno vlogo;

10.  spominja, da Parlament spodbuja demokratično udejstvovanje državljanov in njihovo udeležbo na volitvah ter podpira večjezičnost in spodbuja pravice narodnostnih, regionalnih in jezikovnih manjšin; meni, da lahko Parlament dejavno prispeva k boju proti dezinformacijam, tudi tako, da po potrebi prek svojih pisarn za stike posreduje informacije v jezikih jezikovnih manjšin in skupnosti; spodbuja predsedstvo, naj razmisli, ali bi podprlo komunikacijske dejavnosti, ki so v skladu s potrebami nacionalnih, regionalnih in jezikovnih manjšin v državah članicah; poudarja pomen dejavnega sodelovanja pisarn Evropskega parlamenta za stike pri izvajanju dela Parlamenta na področju državljanske vzgoje prek več programov, v katere so vključene lokalne skupnosti in jezikovne manjšine, šole in univerze; poudarja, da Parlament svoje komuniciranje v veliki meri prilagaja ciljnim skupinam; v zvezi s tem je seznanjen z odgovori generalnega sekretarja na resoluciji Parlamenta z dne 7. aprila 2022 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2023 in z dne 19. oktobra 2022 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, v katerih so poudarjena prizadevanja pisarn Evropskega parlamenta za stike v baltskih državah po začetku ruske vojaške agresije v Ukrajini, da bi državljane obveščale v ukrajinskem in ruskem jeziku, kot je primerno, in se zlasti zoperstavljale dejavnostim dezinformiranja;

11.  poziva predsedstvo, naj podpre poslance, ko ti skupinam obiskovalcev omogočajo obisk Parlamenta; se zaveda, da sedanje geopolitične razmere prispevajo k temu, da je težko pripeljati skupine obiskovalcev v Parlament, in da so se povišali s tem povezani stroški; priznava vrednost, ki jo imajo skupine obiskovalcev pri povečanju stopnje udeležbe, sodelovanju in zanimanju državljanov Unije, zlasti v volilnem letu; zato poziva predsedstvo, naj pregleda pravila, ki urejajo obiske povabljenih obiskovalcev, da se zagotovi pravilno delovanje programa za skupine obiskovalcev, zlasti kar zadeva tarifo kilometrine in druge stroške, in tako poskrbi, da bodo za vse državljane, ki obiščejo poslance, veljala enaka pravila, ter da se obenem čim bolj zmanjša vpliv potovanj na okolje v skladu z veljavnimi pravili Unije;

Kibernetske grožnje

12.  meni, da mora biti Parlament nujno ustrezno opremljen za boj proti dezinformacijam in kibernetskim napadom, zlasti glede na prihajajoče volitve; poziva upravo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito volilnega procesa pred neupravičenim vmešavanjem; pozdravlja bistveni prispevek Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije k integriteti volitev v Evropski parlament, glede na to, da so grožnje s tujim vmešavanjem vse pogostejše, in v ta namen povečuje človeške vire, potrebne na tem področju; pozdravlja tesnejše sodelovanje med generalnimi direktorati ITEC, SAFE in COMM, da bo mogoče ustrezno odkrivati, spremljati in se hitro in jasno odzivati na kibernetske napade in dezinformacijske kampanje, zlasti v družbenih medijih; poziva k nadaljnjemu medinstitucionalnemu sodelovanju s Komisijo, Svetom in Evropsko službo za zunanje delovanje v zvezi z dezinformacijami, ki bo navdihnjeno z združevanjem virov v enem samem organu Unije, kot je CERT-EU za kibernetsko varnosti;

13.  poziva upravo, naj do konca leta 2023 zapolni 40 delovnih mest na področju kibernetske varnosti, odobrenih v proračunskem postopku za leto 2023, da bi povečala sposobnost Parlamenta za kibernetsko obrambo in še pred volitvami leta 2024 dosegla ustrezno raven internih zmogljivosti;

14.  predlaga, naj se vsem uslužbencem Parlamenta ponudi usposabljanje iz kibernetske varnosti, ki ga je treba redno posodabljati;

Nepremičninska politika

15.  opozarja, da mora biti postopek odločanja o nepremičninski politiki pregleden in pošten in da je treba pri tem upoštevati člen 266 finančne uredbe, poslanci pa bi morali imeti na voljo podrobne informacije o stanju stavb, metodologiji za njegovo ugotavljanje in organih, ki te stavbe upravljajo, pa tudi o stroških nujno potrebnih del, ki jih narekuje regulativni okvir;

16.  priporoča, naj se pri letnem proračunskem načrtovanju upošteva redna prenova vseh stavb; poudarja, da je takšno dodeljevanje sredstev del proaktivne nepremičninske politike, ki se mora osredotočati na zeleno prenovo stavbnega fonda in zagotavljati, da bo Parlament poskušal čim bolj povečati energetsko učinkovitost ter tako zmanjšati porabo energije in emisije CO2 ter tekoče stroške svojih prostorov;

17.  obžaluje zamude pri odpiranju središč Doživi Evropo pred volitvami v vseh državah članicah; razume, da Parlament na te zamude ne more vplivati; poziva k prednostnemu odpiranju teh središč v državah članicah, ki so najbolj oddaljene od treh krajev dela; spominja, da naj bi se državljani v teh središčih bolje seznanili z delovanjem evropskih institucij;

18.  ugotavlja, da v načrtu prihodkov in odhodkov za leto 2024 niso predvidene večje naložbe v nepremičnine; spominja predsedstvo, da je treba pred sprejetjem vseh pomembnejših odločitev o nepremičninah obvestiti Odbor za proračun in se z njim posvetovati, saj imajo te odločitve velike proračunske posledice; nasprotuje temu, da bi se sredstva prerazporejala za pripravljalna dela za večje nepremičninske projekte, če slednjih proračunski organ še ni odobril; je seznanjen z običajno prakso prerazporejanja neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za nepremičninske projekte; opominja, da to prerazporejanje poteka sistematično v vedno istih poglavjih in naslovih, pogosto pa tudi istih proračunskih vrsticah; meni, da bi bila ta praksa lahko razumljena kot načrtno predvidevanje prevelike porabe; pred naslednjo prerazporeditvijo neizkoriščenih sredstev poziva k razmisleku o preglednosti financiranja ključnih naložb; poziva predsedstvo, naj nemudoma upošteva izid glasovanja na plenarnem zasedanju v zvezi s prihodnostjo stavbe Spaak v Bruslju; pričakuje, da se bodo dela v tej stavbi izvajala zato, da bi spoštovali veljavni regulativni okvir, zagotovili varnost in zaščito uslužbencev ter opravili izvedljive naložbe za varčevanje z energijo; pričakuje, da bodo vse odločitve sprejete popolnoma pregledno in da bo imel proračunski organ vpogled v vse ustrezne dokumente (načrte in tehnično oceno) ter podrobno razčlenitev stroškov; v zvezi s lokacijo v Strasbourgu poziva predsedstvo, naj omogoči vstop in ustrezen sprejem obiskovalcev, hkrati pa naj išče inovativne rešitve, kako bi lahko te parlamentarne prostore uporabljali v tednih, ko ni plenarnih zasedanj; meni, da bi se bilo treba pri odhodkih za nepremičnine osredotočiti na stroškovno učinkovitost in dolgoročni interes Parlamenta;

19.  opozarja, da velika večina poslancev podpira enotni sedež, da bi se zagotovila učinkovita poraba denarja davkoplačevalcev Unije in da bi Parlament prevzel svojo institucionalno odgovornost za zmanjšanje ogljičnega odtisa; opozarja, da je treba poiskati rešitve za optimizacijo parlamentarnega institucionalnega dela, finančnih stroškov in ogljičnega odtisa; je prepričan, da je mogoče izkušnje z delom in sestanki na daljavo in naložbe vanje izkoristiti kot osnovo za prilagoditev potreb po službenih potovanjih zaposlenih; spominja, da naj bi bil v skladu s Pogodbo o Evropski uniji sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu; ugotavlja, da bi bilo treba za uvedbo trajnih sprememb to pogodbo spremeniti, za kar je potrebno soglasje;

20.  pozdravlja politiko Parlamenta, po kateri bi lahko invalidi popolnoma samostojno uporabljali njegove stavbe, ter podpira potrebne nadaljnje ukrepe in prilagoditve v zvezi s tem;

21.  poziva, da se izvede študija o možnosti odprtja pisarn Parlamenta v državah, ki so uradno zaprosile za pridružitev Uniji, in sicer v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Gruziji, ter znova poudarja, da mora Parlament v teh državah voditi dejavne informacijske kampanje;

Zeleni Parlament

22.  opozarja, da uprava Parlamenta trenutno pripravlja celovit pristop k dolgoročni nepremičninski politiki, pri čemer bo v skladu s svežnjem „Pripravljeni na 55“ upoštevala zlasti okoljske obveznosti, energetsko učinkovitost in ravnanje z odpadki, in pričakuje, da bodo rezultati objavljeni; pozdravlja ukrepe za varčevanje z energijo, ki jih je predsedstvo Parlamenta sprejelo 2. maja in 3. oktobra 2022;

23.  znova izraža vso podporo ciljem Parlamenta v sistemu okoljskega ravnanja (EMAS) za leto 2024; pozdravlja, da bo leta 2024 verjetno dosežena večina ciljev, in poziva k nadaljnjim ambicijam, da bi vse cilje dosegli čim prej;

24.  je seznanjen z zvišanjem cen dobropisov za ogljik; poziva Parlament, naj se naložbam v energetsko učinkovitost in proizvodnjo na kraju samem posveti prednostno, namesto da neukrepanje kompenzira z nakupom ogljikovih dobropisov; opozarja, da so naložbe v energetsko učinkovitost stroškovno učinkovitejše; spodbuja službe, naj oblikovanje cen ogljika razvijejo kot informativno orodje (prikrite cene), namesto da se določi trdna cena ogljika, ki bi povečala obstoječe stroške cen izravnave ogljika, za katere se že sedaj napoveduje, da se bodo v bližnji prihodnosti zvišale zaradi nedavne skokovite rasti cen dobropisov za ogljik, saj bi se tako olajšalo doseganje ogljične nevtralnosti;

25.  pozdravlja in spodbuja naložbe v energijo iz obnovljivih virov in postopno opuščanje fosilnih goriv ter zlasti namestitev toplotnih črpalk glede na energetsko krizo in geopolitične razmere; opozarja, da je samo v prostorih Parlamenta v Bruslju 52 plinskih kotlov; poziva, da se v naslednjo večletno nepremičninsko strategijo vključi časovnica za postopno opuščanje fosilnih goriv s posebnimi mejniki, da bi preprečili nasedle naložbe, in da se analizira uspešnost in učinkovitost sistemov toplotnih črpalk in drugih ustreznih tehnologij; je seznanjen, da je Parlament že začel nameščati fotovoltaične sončne panele, da bi povečal delež energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem, in tako dosegel cilj 25 %. poziva ga, naj sprejme vse potrebne ukrepe za srednje- in dolgoročno zmanjšanje porabe energije; poziva generalnega sekretarja, naj upošteva posodobljene študije in revizije tehnične izvedljivosti namestitve fotonapetostnih panelov na strehah stavb v Strasbourgu, da bi izkoristili razvoj tehnologij in tržnih cen, saj so bile prvotne študije opravljene pred desetimi leti, in dodano vrednost sončnih celic v primerjavi z drugimi vrstami naložb v varčevanje z energijo; meni, da je treba pri proračunskih vidikih morebitnih odločitev o tem tehtati med največjo dodano vrednostjo in razumnim zneskom naložb iz omejenih proračunskih sredstev;

26.  opozarja, da skoraj dve tretjini ogljičnega odtisa Parlamenta nastaneta zaradi prevoza ljudi; poziva k spodbujanju prehoda na nizkoogljična prevozna sredstva in pregled novih načinov dela, uvedenih med pandemijo, če to ne vpliva na kakovost zakonodajnega in političnega dela, zlasti na sedežih Parlamenta, in priznava, da so potovanja številnih poslancev iz njihovih volilnih enot na sedeže Parlamenta dolgotrajna in jih je včasih mogoče opraviti samo z letalom; pozdravlja prizadevanja Parlamenta, da bi zmanjšal emisije CO2 z zakupljenimi vlaki in z delom brez papirja;

27.  pozdravlja prizadevanja Parlamenta, da bi zaposlene spodbudil k uporabi trajnostnih prevoznih sredstev z brezplačno izposojo klasičnih in električnih koles ter delnim povračilom cene vozovnic za javni prevoz v zameno za omejen dostop do parkirišča; opozarja poslance in politične skupine ter jih poziva, naj v skladu z zavezo predsedstva prispevajo k stalnemu zmanjševanju števila poslanih zabojev med Brusljem in Strasbourgom med plenarnimi zasedanji; znova poziva, naj se v prihodnjih proračunih načrtujejo ustrezne naložbe v pridobivanje in ponovno uporabo deževnice ter v bolj racionalno rabo vode;

28.  zaradi preglednosti zahteva, da se seznam doseženih mejnikov pri uresničevanju ciljev EMAS po obdobju 2021–2024 vsako leto vključi v predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov, saj se za proračune politik Unije uvaja spremljanje porabe za podnebne ukrepe;

Drugo

29.  obžaluje, da še vedno ni zapolnjenih vseh 66 novih delovnih mest v sekretariatih odborov, odobrenih v proračunu za leto 2022; opozarja, da je cilj hitro izboljšati podporo parlamentarnim odborom v skladu z zahtevo s plenarnega zasedanja; v zvezi s tem pozdravlja odločitev generalnega sekretarja, da prekliče sočasno zmanjšanje sredstev za pogodbene uslužbence v GD IPOL od leta 2023, tako da bo 25 delovnih mest za te uslužbence, ki so bila izbrisana v letu 2022, znova na voljo; pričakuje, da bo – poleg tega začasnega nadomestila – treba sekretariate odborov popolniti s temi 66 delovnimi mesti, o katerih je bil dosežen dogovor, in da ta ne bodo služila drugim namenom; poziva k rednemu ocenjevanju organiziranosti uprave in kadrovskih potreb Parlamenta; v zvezi s tem poziva h kadrovski optimizaciji v sekretariatu Parlamenta, zlasti s prerazporeditvijo prostih delovnih mest med službami;

30.  poziva Parlament, naj za bivše poslance uvede obdobje mirovanja, ki bo enako času, ko prejemajo prehodno nadomestilo, in v katerem ne bodo mogli lobirati ali zastopati interesov v Parlamentu;

31.  meni, da se nekdanjim poslancem ne bi smelo izplačevati nadomestila splošnih stroškov; zato poziva k črtanju pododstavka 4 člena 42 izvedbenih ukrepov v zvezi s statutom poslancev;

32.  priznava splošne težave institucij Unije, vključno s Parlamentom, pri privabljanju in ohranjanju nadarjenih ljudi, kar vpliva na raznolikost in geografsko porazdeljenost delovne sile; poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj si nenehno prizadevata, da bi bila zaposlitev v Parlamentu enako privlačna za vse državljane Unije in da bi se izboljšala geografska uravnoteženost uslužbencev; poziva generalnega sekretarja, naj oceni tveganja v zvezi z zaposlovanjem čedalje več pogodbenih uslužbencev, vključno s tveganjem za oblikovanje dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu; vztraja, da bi morali redno zaposleni delavci zasedati glavna delovna mesta in opravljati pomembne naloge;

33.  ocenjuje kot nedopustno, da Parlament prispeva k normalizaciji in legitimizaciji negotovih oblik zaposlitve ali k navideznim samozaposlitvam, in meni, da bi se moral zavezati spoštovanju, spodbujanju in varovanju pravic delavcev;

34.  pozdravlja, da je predsedstvo razpravljalo o reviziji izvedbenih ukrepov za statut akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, da bi se povračila stroškov službenih potovanj na plenarna zasedanja uskladila s povračili za preostale uslužbence, pri čemer pa se višina nadomestila za parlamentarno pomoč ne sme spremeniti; opozarja, da je bila ta zahteva že večkrat sprejeta na plenarnem zasedanju;

35.  znova poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj revidirata izvedbene določbe o delu delegacij in misij zunaj Unije; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;

36.  poziva predsedstvo, naj si prizadeva za tehnično rešitev, da bi poslanci lahko uveljavljali svojo pravico do glasovanja, tudi kadar so na porodniškem, očetovskem ali daljšem bolniškem dopustu;

37.  poziva predsedstvo, naj preuči izvedljivost in oceni finančne stroške mednarodnega tolmačenja v znakovnem jeziku za vse plenarne razprave ob upoštevanju načela enakega dostopa za vse državljane, poziva pa tudi h konkretnim pobudam za tolmačenje v znakovne jezike, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah, med posameznimi plenarnimi razpravami, s posebnim poudarkom na razpravah o stanju v Uniji in Evropi ter na slovesnih sejah;

38.  opozarja na svoje prejšnje pozive predsedstvu, naj zagotovi, da bodo ključne zunanjepolitične resolucije, sprejete v skladu s členom 54 Poslovnika (samoiniciativna poročila), prevedene v uradne jezike OZN, ki niso jeziki Unije (tj. arabščino, kitajščino in ruščino), ter da bodo resolucije o posameznih državah, sprejete v skladu s členoma 132 (resolucije, ki spremljajo izjave Komisije oz. podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko) in 144 Poslovnika (nujne resolucije), prevedene v uradni jezik zadevne države; meni, da bi morali biti ti prevodi hitro in na vidnem mestu dostopni na spletnem mestu Parlamenta, saj je pri nujnih in zunanjepolitičnih resolucijah Parlamenta čas pomemben;

39.  poziva k resnični predanosti pri uresničevanju načela večjezičnosti;

40.  poziva k reformi boja proti vsem oblikam nadlegovanja in zlorab znotraj Parlamenta; je seznanjen, da se je predsedstvo lotilo dela v zvezi z zahtevo s plenarnih zasedanj o ključnih reformah v Parlamentu, ki so bile prvič omenjene v resoluciji z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(10) in med katerimi je tudi uvedba obveznega usposabljanja proti nadlegovanju za vse uslužbence in poslance;

41.  je seznanjen, da revidirani člen 44(2) izvedbenih ukrepov za statut poslancev Evropskega parlamenta omogoča kritje dodatnih stroškov za parlamentarno pomoč z nadomestilom splošnih stroškov; vendar ugotavlja, da takšnega kritja ne dopušča zgornja meja odhodkov za parlamentarno pomoč iz člena 29(4); poziva predsedstvo, naj ustrezno spremeni izvedbene ukrepe, da bodo lahko poslanci prerazporedili del nadomestila splošnih stroškov, če so nadomestilo za parlamentarno pomoč že porabili;

42.  poziva Parlament, naj starejše uslužbence še naprej obvešča o programih in politikah Unije za aktivno staranje;

43.  meni, da je izjemno pomembno in v interesu Parlamenta, da njegovi vozniki opravijo posebno in prilagojeno strokovno usposabljanje, da se bodo lahko med opravljanjem svojih nalog, ki zajemajo varnost in zaščito, odzivali na nepričakovane situacije; glede na to, da ima oddelek za prevoz ljudi pri GD INLO strokovno znanje in izkušnje, meni, da je usposabljanje mogoče izvesti z internimi sredstvi, z izjemo potrebne infrastrukture, kot so posebni objekti za usposabljanje, ki pa bi zahtevala ustrezna finančna sredstva;

44.  poziva predsedstvo, naj poskrbi, da bodo vse restavracije v Parlamentu izboljšale razmerje med kakovostjo in ceno ter ponovno vzpostavile nadzor na vhodih v samopostrežne restavracije;

45.  pričakuje, da bodo zahteve, o katerih se bo glasovalo na plenarnem zasedanju, izpolnjene;

46.  poziva predsedstvo, naj še naprej išče izvedljivo, zakonito in pravično rešitev za prostovoljni pokojninski sklad, ki je v kritični situaciji;

o
o   o

47.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2024;

48.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15. (5) UL C 434, 15.11.2022, str. 160. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0366. (7) UL L 58, 23.2.2023. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0227. (9) Sprejeta besedila predsedstva, PE 113.116/BUR./rev. XXVI/01-04-2009. (10) UL C 346, 27.9.2018, str. 192.