Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Ameriške konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju resolucije o zaščiti pred nasiljem in drugimi kršitvami človekovih pravic oseb na podlagi njihove dejanske ali pripisane spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ki jo je Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev sprejela na 55. rednem zasedanju od 28. aprila do 12. maja 2014 v Luandi v Angoli,

–  ob upoštevanju skupne izjave o odpravi nasilnih dejanj in z njimi povezanih kršitev človekovih pravic na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, ki jo je na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice 22. marca 2011 podpisalo 85 držav,

–  ob upoštevanju načel iz Jogjakarte o uporabi mednarodnega prava na področju človekovih pravic tudi na področju spolne usmerjenosti in spolne identitete,

–  ob upoštevanju poročila neodvisnega strokovnjaka OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, objavljenega 11. maja 2018,

–  ob upoštevanju dela osrednje skupine OZN za LGBTI, zlasti njene izjave z dne 19. marca 2023, v kateri je Varnostni svet OZN pozvala, naj človekove pravice LGBTI v večji meri upošteva pri svojem poslanstvu mednarodnega miru in varnosti,

–  ob upoštevanju resolucije OZN št. 70/1 z naslovom Transforming our World – the 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030; v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), ki je bila sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku in opredeljuje cilje trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju sklepa Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk v zadevi Rosanna Flamer-Caldera proti Šrilanki iz leta 2022,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. marca 2020 o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020)0005),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025“ (COM(2020)0698),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med skupino afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter EU na drugi (sporazum iz Cotonouja) iz leta 2000 ter klavzul o človekovih pravicah in zavez iz tega sporazuma, zlasti členov 8(4), 9, 31a(e) in 96, ter člena 65,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTIQ (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), sprejetih 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, sprejetih 12. aprila 2013,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah za nediskriminacijo v zunanjem delovanju, sprejetih 18. marca 2019,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic(1),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21 in 26,

–  ob upoštevanju agende 2023–2025 za vključevanje in raznolikost, ki jo je Evropska služba za zunanje delovanje sprejela 6. marca 2023,

–  ob upoštevanju ugandskega predloga zakona proti homoseksualnosti z dne 21. marca 2023,

–  ob upoštevanju ugandske ustave iz leta 1995,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ugandi,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 29. marca 2023, v kateri obsojajo nezaslišano zakonodajo v Ugandi, uperjeno zoper skupnosti LGBT,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Volkerja Türka z dne 22. marca 2023,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki, z dostojanstvom in pravicami;

B.  ker splošna deklaracija o človekovih pravicah brez razlikovanja podpira prirojeno dostojanstvo in enake pravice vseh ljudi, vključno z neodtujljivo pravico do življenja, svobode, osebne varnosti in zaščite pred diskriminacijo, svobodo pred samovoljnimi aretacijami ali pridržanjem ter spoštovanjem zasebnosti;

C.  ker v številnih starodavnih kulturah, tudi afriških kulturah, tradicionalno obstaja spolna različnost in različne spolne identitete;

D.  ker Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev določa, da „je vsak posameznik upravičen do uživanja pravic in svoboščin, ki jih priznava in zagotavlja ta listina, ne glede na razlike (2. člen), da so „vsi pred zakonom enaki“ in da je „vsakdo upravičen do enakega sodnega varstva“ (3. člen), da „ima vsakdo pravico, da se spoštuje njegovo življenje in njegova osebna celovitost“, ter da se „ta pravica ne sme nikomur samovoljno odvzeti“ (člen 4);

E.  ker mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah priznava pravico do življenja kot temeljno človekovo pravico in je v njem izrecno navedeno, da se smrtna kazen ne bi smela izreči za nenasilna kazniva dejanja ali za kazniva dejanja oseb, ki so bile v času, ko so ga storile, mlajše od 18 let; ker prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in ker izrek smrtne kazni za istospolne odnose krši to načelo;

F.  ker sta homoseksualnost in transspolna identiteta z zakonom kriminalizirana v 61 državah na svetu, zlasti v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji; ker sta de facto kriminalizirani še v dveh državah; ker se v Katarju, Savdski Arabiji, Afganistanu, Iranu, Jemnu, Somaliji, Združenih arabskih emiratih, Bruneju, severni Nigeriji, Mavretaniji in Pakistanu sporazumni spolni odnosi med osebami istega spola kaznujejo s smrtjo;

G.  ker zakoni, ki kriminalizirajo sporazumno spolno dejavnost med osebami istega spola, kršijo temeljne in mednarodno zaščitene človekove pravice;

H.  ker lahko v svetu opazimo trend dekriminalizacije homoseksualnosti in transspolne identitete, saj so bili leta 1990 sporazumni istospolni odnosi kriminalizirani v 113 državah, leta 2023 pa le še v 64 državah; ker ta trend izhaja iz vse večjega zavedanja, da so zakoni, ki kriminalizirajo homoseksualnost in transspolno identiteto, diskriminirajoči in kršijo temeljne človekove pravice ter da morajo za družbeni napredek vsi uživati enake pravice; ker ta naraščajoča dinamika daje upanje, da se svet premika proti pravičnejši in enakopravnejši prihodnosti, v kateri bodo vsi posamezniki lahko svobodno uživali svoje pravice brez strahu pred diskriminacijo ali preganjanjem;

I.  ker so nazadnje homoseksualnost dekriminalizirali Cookovi otoki, in sicer s spremembo zakona o kaznivih dejanjih aprila 2023; ker je Singapur v začetku leta 2023 s spremembo kazenskega zakonika dekriminaliziral „nedostojna dejanja med moškimi“;

J.  ker so bili v več nedavnih primerih prostovoljni istospolni odnosi dekriminalizirani na podlagi sodb sodišč, kot sta ustna sodba barbadoškega vrhovnega sodišča iz decembra 2022 in sodba vzhodnokaribskega vrhovnega sodišča iz avgusta 2022;

K.  ker je ugandski parlament 21. marca 2023 sprejel predlog zakona proti homoseksualnosti; ker ta predlog zakona predvideva smrtno kazen za kaznivo dejanje „hude homoseksualnosti“, dosmrtno zaporno kazen za kaznivo dejanje homoseksualnosti, do 14 let zapora za „poskus homoseksualnosti“ in do 20 let zapora zaradi spodbujanja homoseksualnosti; ker slednje vključuje popolno cenzuro tem v zvezi z LGBTIQ, med drugim za organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za človekove pravice in ki delujejo na področju zdravja; ker je ta zakonodaja v nasprotju z ugandskimi ustavnimi določbami, ki določajo enakost in nediskriminacijo za vse;

L.  ker so bile različice podobnih zakonov, ki prepovedujejo spodbujanje homoseksualnosti in homoseksualnih dejanj, predlagane že v letih 2009, 2012, 2013 in 2014, kar kaže na težnje, da se osebe LGBTIQ sistematično obravnava kot krive; ker imajo politiki ter domači in tuji verski voditelji ključno vlogo pri spodbujanju sovražne retorike proti osebam LGBTIQ v Ugandi; ker je zaradi sprejetja predloga zakona že opaziti porast verbalnega in fizičnega nasilja;

M.  ker je predsednik Museveni podal hujskaške izjave; ker zakona še ni razglasil;

N.  ker je samo februarja 2023 v Ugandi več kot 110 pripadnikov skupnosti LGBT poročalo o incidentih, na primer aretacijah, spolnem nasilju, deložacijah in javnem slačenju;

O.  ker je Uganda od leta 1995 pogodbenica mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

P.  ker je EU največja partnerica Ugande pri razvojnem sodelovanju; ker skupni proračun večletnega okvirnega programa EU za Ugando za obdobje 2021–2024 znaša 375 milijonov EUR;

Q.  ker novi globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic v okviru akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo EU omogoča, da se osredotoči na hude kršitve in zlorabe človekovih pravic po vsem svetu, ne glede na to, kje se zgodijo, tudi v primerih samovoljnih ubojev ter nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja;

R.  ker bi lahko razmere v Ugandi negativno vplivale na regijo, saj so Kenija, Niger in Tanzanija predložili podobne zakone;

S.  ker so vse države članice EU večkrat izrazile odločno nasprotovanje smrtni kazni vedno in v vseh okoliščinah, saj menijo, da gre za nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki je v nasprotju s človekovim dostojanstvom; ker so se zavezale, da se bodo vztrajno zavzemale za popolno odpravo smrtne kazni;

T.  ker so vse države članice EU nedvoumno obsodile diskriminirajoče zakone, politike in prakse, tudi kriminalizacijo sporazumnih istospolnih odnosov med odraslimi in transspolnih identitet; ker so EU pozvale, naj si prizadeva za dekriminalizacijo homoseksualnosti in transspolne identitete; ker je Parlament že večkrat pozval države, ki niso članice EU, naj si prizadevajo za dekriminalizacijo, da bi poskrbele za nedeljivost in uživanje vseh človekovih pravic za prav vse osebe LGBTIQ;

U.  ker člen 21 PEU določa, da „Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve“, zlasti „demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava“;

V.  ker je cilj skupne zunanje in varnostne politike EU razvijati in utrjevati demokracijo, pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

W.  ker evropsko soglasje o razvoju EU in njene države članice zavezuje, da pri razvojnem sodelovanju uporabijo pristop, ki temelji na človekovih pravicah, ter pri tem upoštevajo vse človekove pravice;

X.  ker shema EU „vse razen orožja“ odpravlja tarife in kvote za ves uvoz blaga (razen orožja in streliva), ki prihaja v EU iz najmanj razvitih držav; ker lahko EU preferenciale iz te sheme ukine zaradi resnih in sistematičnih kršitev načel, določenih v mednarodnih konvencijah o temeljnih človekovih pravicah in pravicah delavcev, kot so sistemske kršitve človekovih pravic;

Nedavni dogodki v Ugandi

1.  najostreje obsoja predlog zakona, ki ga je ugandski parlament sprejel 21. marca 2023 in s katerim se kazni poostrujejo, področje uporabe ugandske zakonodaje, ki kriminalizira homoseksualnost in transspolno identiteto, pa se razširja; meni, da njegovo sprejetje pomeni grobo kršitev ugandske ustave in mednarodnih obveznosti Ugande v skladu z Afriško listino in strukturo mednarodnega prava OZN, ki jo med drugim sestavljajo splošna deklaracija človekovih pravic, mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in ustanovna listina OZN; poudarja, da je predlagani zakon tudi v nasprotju s političnimi zavezami države glede trajnostnega razvoja, zlasti s cilji trajnostnega razvoja 3, 5, 10 in 16, ter dejavno hudo ogroža pravice, zdravje in varnost ljudi;

2.  je močno zaskrbljen, ker sta le dva od 389 zakonodajalcev glasovala proti predlogu zakona; obsoja komentarje predsednika Musevenija, ki še spodbuja sovražno retoriko zoper osebe LGBTIQ; je zaskrbljen, ker sovraštvo podžigajo številni politiki, verski voditelji in predstavniki medijev; meni, da je gonja proti osebam LGBTIQ, v kateri sodeluje večina ugandskih politikov, zaskrbljujoča, saj škodi načelom demokracije in pravne države ter ogroža spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic; meni, da bi razglasitev tega zakona neizogibno škodila odnosom med EU in Ugando ter da bi morala EU v tem primeru ponovno določiti svoja prednostna področja v zvezi z njo;

3.  opominja ugandsko vlado na njene obveznosti iz mednarodnega prava in sporazuma iz Cotonouja, ki poziva k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

4.  izraža podporo in spoštovanje ugandskim poslancem in predstavnikov civilne družbe, ki so imeli pogum, da so se uprli predlogu zakona in se javno izrekli proti njemu;

5.  meni, da resnost razmer zahteva najodločnejši institucionalni odziv in obsodbo ter si zasluži odziv na vseh ravneh diplomacije EU;

6.  opozarja, da je predlagani zakon le zadnji korak na skrb zbujajoči poti, ki ji Uganda sledi že več let, saj je homofobne retorike med politiki, verskimi voditelji in drugimi pomembnimi osebami ugandske družbe vse več, nad civilno družbo se izvaja vse večji pritisk, poleg tega pa je vse bolj prisoten tudi sovražni govor proti osebam LGBTIQ, ki ga podpira država ter ki spodbuja sovraštvo in nasilje; obsoja to dvoličnosti, predsodke in diskriminacijo v 21. stoletju;

7.  opozarja tudi, da je v Ugandi razširjeno spolno nasilje nad ženskami in dekleti ter da obstaja povezava med sovraštvom in nasiljem, usmerjenim proti osebam LGBTIQ, ter nasiljem nad ženskami in neenakostjo spolov;

8.  opozarja, da je Uganda pionir v boju proti virusu HIV in z njim povezani stigmatizaciji; opozarja, da je bila leta 2021 razširjenost virusa HIV pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, 12,7 %; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ta razširjenost znatno večja kot pri heteroseksualnih moških in nad nacionalnim povprečjem; poudarja, da se zakon ne bi smel uporabljati za to, da bi prebivalcem Ugande odrekli pravico do storitev in zdravil v zvezi z virusom HIV, ter poziva vlado, naj zagotovi boljši dostop do njih; opozarja na neovrgljive dokaze, ki jih je predstavil skupni program Združenih narodov za boj proti aidsu, da kriminalizacija skupnosti odvrača od uporabe življenjsko pomembnih storitev;

9.  globoko obžaluje in obsoja odločitev ugandskega nacionalnega urada za nevladne organizacije z dne 5. avgusta 2022, da ukine organizacijo Sexual Minorities Uganda, ki je vodilna organizacija za pravice LGBTIQ v državi; izraža neomajno podporo ustanovitelju in vodji te organizacije Franku Mugishi, ki je svoje življenje posvetil boju za pravice LGBTIQ v Ugandi;

Dekriminalizacija po svetu

10.  nedvoumno obsoja vse zakone, prakse in uradna stališča, ki kriminalizirajo homoseksualnost in transspolno identiteto;

11.  meni, da so takšni zakoni v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom človekovih pravic ter kršijo človekove pravice oseb LGBTIQ, med drugim pravico do življenja, zasebnosti, svobode, varnosti, zdravja in izražanja ter pravico do mirnega zbiranja in združevanja; meni, da se s kriminalizacijo homoseksualnosti in transspolne identitete ustvarjajo razmere apartheida, saj se delu prebivalstva odreka državno in pravno zaščito, ne glede na predpisane kazni;

12.  vztraja, da kriminalizacija homoseksualnosti in transspolne identitete osebam LGBTIQ prepoveduje obstoj in jih tako postavlja za tarčo, izpostavlja jih nevarnosti izsiljevanja javnih organov ali drugih državljanov ter spodbuja sovražni govor, kazniva dejanja iz sovraštva in diskriminacijo proti njim;

13.  opozarja, da kriminalizacija homoseksualnosti in transspolne identitete ustvarja zdravstvena tveganja, saj onemogoča skupnostne zdravstvene politike, osebam LGBTIQ pa preprečuje dostop do zanesljivih informacij o njihovem zdravju, zlasti o njihovem statusu HIV in s tem povezanem preprečevanju, presejanju, sledenju in zdravljenju;

14.  ponovno izraža svoje neomajno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah; meni, da gre za nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki je v nasprotju s človekovim dostojanstvom;

15.  pozdravlja pozitiven mednarodni trend pri dekriminalizaciji homoseksualnosti, saj je v zadnjih 30 letih pravno reformo izvedlo 49 držav članic OZN, predvsem Mozambik leta 2015, Belize in Sejšeli leta 2016, Trinidad in Tobago ter Indija leta 2018, Bocvana leta 2019, Gabon leta 2020, Angola in Butan leta 2021, Antigva in Barbuda, Singapur in Barbados leta 2022 ter Cookovi otoki leta 2023; kljub temu opozarja, da so nekatere države zaostrile ali ponovno uvedle zakone, ki kriminalizirajo istospolne odnose, na primer Čad, Brunej, Nigerija in nenazadnje Uganda, zaradi česar je treba začeti splošno gibanje za dekriminalizacijo; opozarja na precedenčne primere, ko so organi OZN zagotovili pravna sredstva zoper kriminalizacijo, kot npr. Svet za človekove pravice v zadevi Toonen proti Avstraliji leta 1994 ter Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v zadevi Rosanna Flamer-Caldera proti Šrilanki leta 2022;

16.  opozarja, da je spodbujanje ciljev trajnostnega razvoja odgovornost 193 držav članic OZN, ki so jih podpisale, vključno z Ugando, in da se je treba zavzemati za to, da nihče ne bo zapostavljen; priznava neločljivo povezavo med spoštovanjem človekovih pravic oseb LGBTIQ+ in cilji trajnostnega razvoja ter se zaveda, da je vsakršna diskriminirajoča praksa, zlasti takšna, ki predvideva smrtno kazen, povsem v nasprotju s temi cilji;

17.  zavrača diskurz političnih in verskih voditeljev, ki trdijo, da sta homoseksualnost in transspolna identiteta koncepta Zahoda; opozarja, da v svetu večina zakonov, ki kriminalizirajo homoseksualnost in transspolno identiteto, izvira iz zakonov zahodnih kolonizacijskih sil; obžaluje, da tuji akterji širijo propagando proti LGBTI, tudi tisti s sedežem v Evropi, ki so dejavni v Ugandi; v zvezi s tem obsoja tudi pomembno vlogo evangeličanskih pridigarjev in organizacij iz ZDA pri spodbujanju zakonodaje proti LGBTI in širjenju škodljivih dezinformacij v Ugandi in drugod;

18.  zavrača diskurz, da bi bila dekriminalizacija homoseksualnosti in transseksualne identitete v nasprotju s temeljnimi verskimi načeli ali ovirala svobodo veroizpovedi; v zvezi s tem pozdravlja izjave papeža z dne 24. januarja 2023, da so zakoni, ki kriminalizirajo homoseksualnost in transspolno identiteto, nepravični in da homoseksualnost ni kaznivo dejanje;

19.  je zaskrbljen zaradi sedanje svetovne retorike in gibanj proti enakosti spolov in proti osebam LGBTIQ, ki jih podžigajo politični in verski voditelji po vsem svetu, tudi v EU; meni, da ta gibanja močno ovirajo prizadevanja za splošno dekriminalizacijo homoseksualnosti in transspolne identitete, saj legitimizirajo retoriko, ki trdi, da so osebe LGBTIQ ideologija, in ne človeška bitja; ostro obsoja, da to retoriko širijo nekateri vplivni politični voditelji in vlade v EU, na primer na Madžarskem, Poljskem in v Italiji;

20.  je zaskrbljen zaradi sprejetja tako imenovanih predlogov zakonov o propagandi proti gejem v nekaterih državah, ki prispevajo h kulturi nestrpnosti in diskriminacije, ter opozarja, da imajo lahko tovrstni zakoni učinek prelivanja v druge države, kar utira pot sprejemanju strožjih ukrepov, kot so kriminalizacija odnosov med osebami istega spola in drugih vidikov spolne usmerjenosti, spolne identitete in izražanja ter spolnih značilnosti; ugotavlja, da nedavne raziskave kažejo, da so v številnih državah članicah EU teorije zarote in dezinformacije vse bolj priljubljene; je zaskrbljen, ker sovraštvo, zarote in dezinformacije na spletu vodijo v dejansko nasilje in lahko terjajo življenja; je zaskrbljen, ker je raziskava Mednarodnega združenja gejev in lezbijk(2) pokazala, da je bilo leto 2022 zaradi sovražnega govora in dezinformacij najbolj nasilno za skupnost LGBTIQ;

21.  je zaskrbljen zaradi naraščajočega trenda kriminalizacije LGBTIQ v nekaterih delih Afrike, na primer v Gani, Nigerju in Keniji, kjer so bili predlagani podobni zakoni kot v Ugandi in ki jih obravnavajo parlamenti teh držav, ter zaradi verjetnosti, da bo razglasitev predlaganega ugandskega zakona pomembno vplivala na rezultate teh zakonov;

22.  pozdravlja delo lokalnih organizacij civilne družbe po svetu, ki so osredotočene na človekove pravice in ki si neutrudno prizadevajo za varstvo in zaščito oseb LGBTIQ ter se borijo proti stigmatizaciji in predsodkom, včasih tudi za ceno varnosti svojih članov; meni, da bi morale države članice in EU te organizacije in aktiviste civilne družbe podpirati, tudi finančno;

23.  opozarja, da je varstvo pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev po vsem svetu med prednostnimi nalogami EU in da si mora za cilj splošne dekriminalizacije homoseksualnosti in transspolne identitete EU prizadevati še naprej, dokler bo to potrebno;

Poziv k ukrepanju

24.  poziva k splošni dekriminalizaciji homoseksualnosti in transseksualne identitete;

25.  poziva k splošni odpravi smrtne kazni;

26.  poziva 63 držav, ki tega še niso storile, naj spoštujejo mednarodno pravo in sprejmejo vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da spolna usmerjenost in spolna identiteta ne bosta več podlaga za kazenske sankcije;

27.  poziva ugandskega predsednika Yowerija Musevenija, naj ne razglasi zakona in naj odločno zavrne podobne prihodnje pobude, s čimer bi odvrnil nadaljnje poskuse v tej smeri; poziva ugandske oblasti, naj spodbujajo načelo strpnosti, sprejemanja in spoštovanja človekovih pravic in naj revidirajo vse zakone, ki kriminalizirajo homoseksualnost in transspolno identiteto, zlasti 145. in 146. člen kazenskega zakonika; poziva jih, naj preiščejo, preganjajo in sankcionirajo vse sovražne napade na posameznike in organizacije, ki so posledica sprejetja predloga zakona, ter preprečijo, da bi se proti organizacijam civilne družbe, ki branijo človekove pravice in osebe LGBTIQ, sprejemali povračilni ukrepi, kot so racije in blokiranje bančnih računov, saj so ti ključni za storitve v skupnosti;

28.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj uporabita vsa potrebna diplomatska, pravna in finančna sredstva, ki jih imata na voljo, da ugandskega predsednika prepričata, naj ne podpiše zakona, ki ga je sprejel ugandski parlament; nadalje poziva EU, naj v dialogu z ugandskimi oblastmi v celoti in učinkovito uporabi politični dialog iz člena 8 Sporazuma iz Cotonouja, pa tudi priročnik Sveta EU za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev in pripadajočih smernic, da bi pomagala spodbujati človekove pravice v Ugandi, dekriminalizirala homoseksualnost, zmanjšala nasilje in diskriminacijo ter zaščitila zagovornike človekovih pravic LGBT;

29.  poziva neodvisnega strokovnjaka OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, naj se hitro poveže s predsednikom in parlamentom Republike Ugande, aktivisti LGBTIQ+ in ugandskimi oblastmi, da bi si zagotovil neoviran vstop v državo;

30.  če bo ugandski predsednik zakon podpisal:

31.  poziva Komisijo, naj pod nadzorom podpredsednika/visokega predstavnika uporabi vse zunanje politike EU, da bi dosegla cilj vzpostavitve strategije EU za splošno dekriminalizacijo homoseksualnosti in transspolne identitete, ki bi vključevala naslednje ukrepe:

32.  poudarja pomen varnih in zakonitih poti v EU za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, vključno z osebami LGBTIQ, ki bežijo iz držav, v katerih obstaja tveganje, da bodo preganjane zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete ali izražanja ali spolnih značilnosti;

o
o   o

33.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic EU, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, predsedniku, vladi in parlamentu Ugande, prevedeno tudi v svahili, ter oblastem 63 drugih držav, ki še vedno kriminalizirajo homoseksualnost in transspolno identiteto.

(1) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1. (2) https://www.ilga-europe.org/report/annual-review-2023/ (3) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).