Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o položaju zagovornikov človekovih pravic v Esvatiniju, zlasti umoru Thulanija Maseka (2023/2551(RSP))

P9_TA(2023)0049 RC-B9-0124/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so v Esvatiniju, zadnji absolutni monarhiji v Afriki, človekove pravice in temeljne svoboščine omejene, politične stranke pa prepovedane;

B.  ker je bil Tulani Maseko, ugledni odvetnik za človekove pravice in sindikalni odvetnik ter predsednik esvatinske organizacije za demokracijo Multi-Stakeholder Forum, ki je bil znan po svojih prizadevanjih za spodbujanje demokracije, pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic, 21. januarja 2023 ubit na svojem domu le nekaj ur potem, ko je kralj Msvati III. grozil članom esvatinskega prodemokratičnega gibanja;

C.  ker so se leta 2021 začeli protesti, na katerih so ljudje zahtevali demokratične reforme, kraljeva vlada pa je začela brutalno zatiranje aktivizma na področju človekovih pravic ter se je maščevala s samovoljnimi pridržanji, nadlegovanjem, grožnjami in ugrabitvami, blokiranjem interneta in prepovedjo protestov; ker so varnostne sile ubile na desetine ljudi; ker so bili domnevno najeti plačanci, da bi zatrli rastoče nasprotovanje;

D.  ker sta poslanca esvatinskega parlamenta Mthandeni Dube in Mduduzi Bacede Mabuza od julija 2021 v zaporu;

E.  ker varnostne sile sistematično ustrahujejo sindikaliste in kršijo temeljne pravice delavcev; ker so oblasti pridržale in domnevno mučile vodje študentskih organizacij; ker so v Esvatiniju še drugi problemi na področju človekovih pravic, na primer nekaznovanje varnostnih sil ter diskriminacijo žensk in manjšin;

1.  ostro obsoja uboj Thulanija Maseka;

2.  poziva k hitri, neodvisni, nepristranski, pregledni in temeljiti preiskavi pod okriljem Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev ter OZN o napadih na druge zagovornike demokracije in človekovih pravic ter domnevnem novačenju plačancev, da bi varnostnim silam pomagali pri zatiranju opozicije;

3.  obsoja vsesplošne kršitve človekovih pravic v Esvatiniju in poziva k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov, zlasti poslancev Mthandenija Dubeja in Mduduzija Bacedeja Mabuze, ter k takojšnji ustavitvi nadlegovanja, nasilja in pritiska na zagovornike človekovih pravic, sindikaliste, zagovornike demokracije in politike;

4.  poziva esvatinske oblasti, naj spoštujejo, spodbujajo in varujejo človekove pravice, vključno s svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, ter naj prebivalcem omogočijo uveljavljanje njihovih državljanskih in političnih pravic;

5.  meni, da sta zapiranje politikov in zagovornikov človekovih pravic ter prepoved sindikatov očitna kršitev zavez Esvatinija iz Sporazuma iz Cotonouja; poudarja, da morajo oblasti države spoštovati načela Mednarodne organizacije dela;

6.  poziva oblasti v Esvatiniju, naj spoštujejo svoje zaveze in nemudoma začnejo celovit dialog z vsemi prizadetimi deležniki, da bi si prizadevali za nacionalno spravo in varstvo človekovih pravic, pravne države in demokracije, končni cilj pa bi bil trajen mir, pri katerem bi posredovala in ga podpirala Južnoafriška razvojna skupnost;

7.  poziva EU, naj pregleda in po potrebi prekine podporne programe za Esvatini, kadar obstaja tveganje, da se bodo sredstva uporabila za dejavnosti, ki kršijo človekove pravice;

8.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter kraljevini Esvatini.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o nasilju nad opozicijskimi aktivisti v Ekvatorialni Gvineji, zlasti primeru Julia Obame Mefumana (2023/2552(RSP))

P9_TA(2023)0050 RC-B9-0122/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker Ekvatorialno Gvinejo od leta 1979 vodi režim Teodora Obianga Ngueme, ki že dolgo zanemarja in krši človekove pravice, kar je privedlo do barbarskih dejanj, kot je pregon na stotine političnih nasprotnikov, kritikov vlade in zagovornikov človekovih pravic;

B.  ker so bili konec leta 2019 v Južnem Sudanu ugrabljeni štirje člani ekvatorialnogvinejskega opozicijskega gibanja Liberacion de Guinea Ecuatorial Tercera Republic (MLGE3R), in sicer Julio Obama Mefuman in Feliciano Efa Mangue, ki imata dvojno, špansko in ekvatorialnogvinejsko državljanstvo, ter Martín Obiang Ondo Mbasogo in Bienvenido Ndong Ono, državljana Ekvatorialne Gvineje, ki živita v Španiji; ker so bili ugrabljenci iz Južnega Sudana prepeljani v Ekvatorialno Gvinejo z letalom predsednika Teodora Obianga;

C.  ker je bila Obami Mefumanu in Efi Mangueju odrečena konzularna pomoč, brez jamstva za pošteno sojenje pa sta bila marca 2020 v Ekvatorialni Gvineji obsojena na 60 oziroma 90 let zapora na podlagi obtožb o terorizmu in sodelovanju v domnevnem poskusu državnega udara proti predsedniku Obiangu leta 2017; ker naj bi bila oba večkrat mučena;

D.  ker je Obama Mefuman 15. januarja 2023 v Mongomu umrl;

1.  ostro obsoja smrt španskega državljana Obame Mefumana v priporu in odgovornost za to pripisuje diktatorskemu režimu Ekvatorialne Gvineje; poziva k repatriaciji njegovih posmrtnih ostankov in izpustitvi preostalih treh članov gibanja MLGE3R; poziva Ekvatorialno Gvinejo, naj polno sodeluje s španskimi pravosodnimi organi;

2.  obžaluje, da Obiangov diktatorski režim izvaja sistematično in organizirano strategijo za politično preganjanje in zatiranje političnih nasprotnikov doma in v tujini; odločno obsoja barbarsko zatiranje zagovornikov človekovih pravic in odrekanje demokratičnega prostora političnim nasprotnikom in kritikom vlade, kar vodi v samovoljna pridržanja, nadlegovanje, ugrabitve, prisilne premestitve, mučenje, umore in smrtne kazni;

3.  zahteva, da se pregon pripadnikov demokratične opozicije nemudoma in brezpogojno konča, politični zaporniki pa naj bodo izpuščeni;

4.  poziva oblasti v Ekvatorialni Gvineji, naj začnejo takoj spoštovati mednarodno pravo o človekovih pravicah in zagotovijo, da bodo vsi priporniki zaščiteni pred mučenjem in grdim ravnanjem, nastanjeni v humanih razmerah, da bo njihovo sojenje pošteno ter da bodo lahko imeli stike z družinami in odvetniki;

5.  poziva države članice in Komisijo, naj v odnosih z vlado Ekvatorialne Gvineje odločno zahtevajo konec političnega preganjanja in represije ter neodvisno mednarodno preiskavo smrti Obame Mefumana ter položaja političnih zapornikov in zagovornikov človekovih pravic nasploh; poziva tudi k prekinitvi vsega vojaškega, policijskega in varnostnega sodelovanja ter poudarja, da mora biti vsakršno sodelovanje s tem režimom pogojeno s spoštovanjem človekovih pravic in demokratično odprtostjo;

6.   poziva EU, naj sankcionira pripadnike režima, ki so kršili človekove pravice;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi ekstrateritorialnih dejavnosti vlade Ekvatorialne Gvineje, med drugim napadov na politične oporečnike, ki imajo državljanstvo ali dovoljenje za bivanje v tretjih državah, tudi članicah EU, ter njihovih ugrabitev; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Europol, Eurojust in Komisijo, naj tesno sodelujejo s preiskovalnimi in pravosodnimi organi držav članic, da bi izboljšali zaščito državljanov in rezidentov EU;

8.   naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, Europolu, Eurojustu, vladam in parlamentom držav članic, Afriški uniji, skupnosti luzofonskih držav Comunidade dos Países de Língua Portuguesa, generalnemu sekretarju Združenih narodov in vladi Ekvatorialne Gvineje.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o nehumanih razmerah v zaporu za Alekseja Navalnega (2023/2553(RSP))

P9_TA(2023)0051 RC-B9-0133/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Aleksej Navalni, ugledna ruska politična osebnost in prejemnik nagrade Saharova za leto 2021, ki ga je kremeljski režim zastrupil z živčnim strupom Novičok, že od 17. januarja 2021 pridržan in je trenutno zaprt v kazenski koloniji;

B.  ker je Navalni vse od aretacije žrtev slabega ravnanja, vključno z mučenjem, samovoljnim kaznovanjem in psihološkim pritiskom; ker zadnjih osem mesecev ni imel obiskov;

C.  ker naj bi Navalnemu marca ali aprila 2023 sodili v zvezi z novimi obtožbami, grozi pa mu še dodatna zaporna kazen do 35 let;

D.  ker ruske oblasti od začetka vojaške agresije proti Ukrajini vse bolj zatirajo politično opozicijo in civilno družbo;

E.  ker ravnanje Kremlja s političnimi nasprotniki in političnimi zaporniki, vključno z Navalnim, razkriva njegovo brutalno naravo, kot to kaže tudi njegova vojna proti Ukrajini in demokratično mislečim Rusom;

1.  podpira Alekseja Navalnega in vse druge pogumne ruske politične zapornike v boju za demokracijo v Rusiji;

2.  poziva k izpustitvi Navalnega in vseh drugih političnih zapornikov v Rusiji, vključno z Dmitrijem Ivanovom, Vladimirjem Kara-Murzo, Joanom Kurmojarovom, Viktorijo Petrovo, Marijo Ponomarenko, Aleksandro Skočilenko, Dmitrijem Talantovom, Aleksejem Gorinovom, Iljo Jašinom in drugimi, ki so bili kazensko preganjani izključno zaradi sodelovanja z Navalnim, nasprotovanja vojaški agresiji proti Ukrajini ali v skladu s členom 207.3 ruskega kazenskega zakonika;

3.  zahteva, naj se razmere, v katerih so pridržani Navalni in vsi drugi zaporniki, do njihove izpustitve uskladijo z mednarodnimi obveznostmi Rusije, zlasti glede dostopa Navalnega do zdravnikov po lastni izbiri in zdravljenja v civilni bolnišnici, njegove pravice do selitve v predkazensko ustanovo z dostopom do odvetnikov in do komunikacije z družino;

4.  ponovno poziva institucije EU, naj še naprej spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Rusiji; poziva EU, naj podpre rusko civilno družbo; poziva države članice, naj zagotovijo pomoč ruskim zagovornikom človekovih pravic, prodemokratičnim aktivistom in neodvisnim novinarjem v Rusiji in zunaj nje;

5.  poudarja, da morata Ukrajina in demokracija v Rusiji zmagati in da bosta obe zmagi tudi zmagi Alekseja Navalnega; poziva EU in vso demokratično skupnost, naj si zastavita jasno strategijo za pomoč pri obeh zmagah, kar bo najboljši dokaz naše solidarnosti z Aleksejem Navalnim in vsemi drugimi, ki se borijo za demokratično prihodnost Rusije;

6.  poudarja, da je treba Putinu soditi za kazniva dejanja zoper lastno prebivalstvo;

7.  poziva Svet, naj sprejme omejevalne ukrepe proti odgovornim za samovoljni pregon in mučenje protivojnih protestnikov;

8.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisji ter vladam in parlamentom držav članic in ruskim oblastem.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2017/745 in (EU) 2017/746 v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke (COM(2023)0010 – C9-0003/2023 – 2023/0005(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0010),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 ter točke (c) člena 168(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0003/2023),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. januarja 2023(1),

—  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. februarja 2023, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 16. februarja 2023 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2023/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2017/745 in (EU) 2017/746 v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2023/607.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o strategiji EU za spodbujanje industrijske konkurenčnosti, trgovine in kakovostnih delovnih mest (2023/2513(RSP))

P9_TA(2023)0053 RC-B9-0107/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020)0301),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. septembra 2020 z naslovom Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020)0590),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Strateške odvisnosti in zmogljivosti (SWD(2021)0352),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Letno poročilo o enotnem trgu za leto 2021 (SWD(2021)0351),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Konkurenčnemu in čistemu evropskemu jeklarstvu naproti (SWD(2021)0353),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 z naslovom Izvajanje posodobljene nove industrijske strategije za Evropo: uskladitev porabe s politiko(1),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. februarja 2023 z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023)0062),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 z naslovom Socialne in ekonomske posledice ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2022 o odzivu EU na dvig cen energije v Evropi(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2018 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2019 o strategiji EU na področju industrijske politike: vizija za leto 2030,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 o okrevanju, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 2020 z naslovom Okrevanje naj bo krožno in zeleno,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker bi morala industrijska strategija EU evropski industriji omogočiti, da spodbuja zeleni in digitalni prehod, istočasno pa varuje svojo odprto strateško avtonomijo, ohranja konkurenčnost na svetovnem trgu, vzdržuje visoko raven zaposlenosti in kakovostnih delovnih mest v Evropi ter izboljšuje svojo sposobnost za inovacije in proizvodnjo v Evropi;

B.  ker je v spreminjajočem se geopolitičnem svetu bistvenega pomena povečati evropsko industrijsko konkurenčnost, zmanjšati evropsko odvisnost od kritičnih in strateških surovin, proizvodov in tehnologij tretjih držav, pa tudi zagotoviti čisto in varno energijo njenim industrijam po dostopnih cenah;

C.  ker se svetovna tekma za oblikovanje prihodnosti proizvodnje tehnologije čiste energije pospešuje zaradi obsežnih javnih posegov svetovnih sil, kot je ameriški zakon o zmanjšanju inflacije;

D.  ker je za povečanje odprte strateške avtonomije EU potrebna kombinacija različnih rešitev, vključno z zmanjšanjem porabe energije in materialov, povečanjem proizvodnih in pridelovalnih zmogljivosti EU, naložbami v strateške sektorje ter raziskave in razvoj ter diverzifikacijo dobaviteljev prek sektorskih partnerstev in zavezništev ter trgovinskih in tehnoloških svetov s partnerskimi državami,

E.  ker bi morala industrijska strategija Unije tudi zagotoviti pravilno delovanje enotnega trga, preprečiti izkrivljanje trga ter ustvariti enake konkurenčne pogoje v EU in zunaj nje; ker potrebuje tudi močan nadzor in izvrševanje enotnega trga, da bi omogočila konkurenčno prednost podjetjem EU in vodila celovit prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo;

F.  ker fiskalni manevrski prostor za državno pomoč ni enak v vseh državah članicah; ker bi neusklajen odziv Evropske unije in držav članic, ki imajo različen fiskalni prostor za državno pomoč, lahko povzročil tveganje razdrobljenosti enotnega trga; ker sta zelo veliko večino državne pomoči, odobrene iz začasnega kriznega okvira, priglasili le dve državi članici;

G.  ker načrt Komisije potrjuje, da bi morala EU za odziv na sedanje izzive omogočiti hitrejši dostop do zadostnega financiranja z uporabo zasebnih sredstev, državne pomoči, sredstev EU in novega Evropskega sklada za suverenost, ki bi lahko podprl evropsko industrijsko strategijo;

H.  ker bi moral Parlament vedno imeti vlogo proračunskega organa v vsakem proračunskem okolju, da bi zagotovil demokratično odgovornost in preglednost za preostanek sedanjega večletnega finančnega okvira;

I.  ker nam je ruska vojaška agresija v Ukrajini pokazala, da mir v Evropi ni samoumeven; ker so njene posledice, tudi zvišanje cen energije in inflacija, povzročile gospodarske pretrese, kot jih še ni bilo, in krizo življenjskih stroškov v Evropi, katere razvoj je zelo negotov;

J.  ker se energetsko intenzivna industrija, ki v Evropi zaposluje osem milijonov delavcev, spoprijema z visokimi cenami energije, saj so cene plina približno šestkrat višje od povprečja v zadnjih desetih letih in več kot štirikrat višje kot v Združenih državah Amerike;

K.  ker izobraževanje, poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje svetovno in pomembno vplivajo na kakovost delovnih mest in na prihodnost evropske industrije v okviru odprte strateške avtonomije ter zelenega in digitalnega prehoda; ker ima univerzitetna skupnost glavno vlogo pri inovacijah in raziskavah v industriji;

L.  ker je cilj Unije doseči vsaj 80-odstotno pokritost s kolektivnimi pogajanji v državah članicah v skladu z direktivo o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji(6);

M.  ker industrija potrebuje zanesljive in predvidljive predpise za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in boj proti nepoštenim praksam iz tretjih držav in iz Unije; ker bi morala EU še naprej spodbujati odprto gospodarstvo, ki temelji na pošteni konkurenci v Evropi in pri odnosih z mednarodnimi partnerji;

N.  ker to vključuje utrditev partnerstev EU z Latinsko Ameriko in ratifikacijo sporazumov s Čilom, Novo Zelandijo in Mehiko; ker to vključuje tudi ratifikacijo še nesprejetega dvostranskega sporazuma z Mercosurjem, če bodo zaveze o podnebnih spremembah, krčenju gozdov in drugih vprašanjih pred ratifikacijo zadovoljive; ker to pomeni tudi spremljanje nadaljnjih pogajanj in morebitno sklenitev sporazuma z Avstralijo ter prizadevanje za začetek pogajanj o dvostranskem sporazumu o naložbah s Tajvanom, pa tudi nadaljnje spodbujanje enakopravnega partnerstva EU z Afriko po vrhu Evropske unije in Afriške unije leta 2022; ker bi moral biti cilj trgovinske politike EU zagotoviti, da bodo sporazumi EU o prosti trgovini vsebovali dobro zasnovana poglavja o trajnostnem razvoju, ki bodo vključevala sankcije, izvršljive v skrajnem primeru, stroge delovne standarde v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela ter zaveze glede okolja in podnebnih sprememb;

O.  ker je EU zaradi vodilnih ustanov v svetu, inženirskih podjetij in visoko usposobljene delovne sile vodilna v svetu na področju raziskav in inovacij, tudi industrijskih inovacij;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 1. februarja 2023 z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo; meni, da bi morala biti evropska industrijska strategija zasnovana tako, da bi zagotovila vodilni položaj Evrope na področju tehnologij čiste energije in izboljšala obstoječo industrijsko bazo ter podprla njeno preoblikovanje v prihodnosti, da bi lahko ponudili visokokakovostna delovna mesta in gospodarsko rast vsem Evropejcem in tako dosegli cilje zelenega dogovora;

2.  poudarja pomen krepitve proizvodnih zmogljivosti EU na področju ključnih strateških tehnologij, kot so sončna in vetrna energija, toplotne črpalke, električna omrežja, baterije, dolgotrajno shranjevanje energije, proizvodnja elektrolitov za obnovljivi vodik in predfabricirani trajnostni gradbeni materiali;

3.  poudarja, da mora Komisija v celoti razviti scenarije prehoda ter določiti ukrepe in podporne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da vsi sektorji ohranijo svojo konkurenčnost, istočasno pa se razogljičijo, da bi prispevala k podnebnim ciljem in ciljem zelenega dogovora Unije;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj upoštevata naslednje premisleke, da bi omogočila, da bo načrt dosegel cilje odprte strateške avtonomije ter zelenega in digitalnega prehoda, bil resnično evropski, zagotavljal konkurenčnost Evrope, si prizadeval za razvoj industrijskih zmogljivosti po vsej Uniji in ščitil celovitost enotnega trga, hkrati pa poskrbel, da bodo delovna mesta ostala v Evropi in da bodo imeli Evropejci ustrezne spretnosti za spopadanje s sedanjimi izzivi;

Predvidljivo in poenostavljeno regulativno okolje

5.  poudarja, da morajo tovrstni scenariji prehoda povečati dolgoročno varnost in regulativno predvidljivost za vlagatelje ter služiti kot smernice za prihodnje ukrepe politike, ki morajo prav tako usmerjati prihodnje industrijske in naložbene odločitve;

6.  poziva Komisijo, naj pripravi učinkovito strategijo za prerazporeditev, premestitev in selitev industrije nazaj v Evropo, diverzifikacijo dobavnih verig ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer naj upošteva pozitivne učinke prelivanja med državami članicami;

7.  ugotavlja, da se bodo evropski standardi uporabljali za spodbujanje uvajanja strateških tehnologij; meni, da imajo zelo pomembno vlogo pri delovanju enotnega trga in lahko povečajo konkurenčnost evropske industrije, zmanjšajo stroške in izboljšajo varnost ter povečajo učinkovitost proizvodnje in inovacij; poudarja, kako pomembna je močna evropska prisotnost v mednarodnih organih za standardizacijo;

8.  poziva Komisijo, naj svojo industrijsko strategijo za konkurenčnost prilagodi širjenju in komercializaciji strateških tehnologij v Uniji, da bi premostila vrzel med inovacijami in uvajanjem na trgu, in sicer z zagotavljanjem tveganega financiranja za tehnološke in predstavitvene projekte v zgodnji fazi ter z razvojem zgodnjih vrednostnih verig, da bi zagotovili podporo za trgovinsko pomembne brezemisijske tehnologije in druge okoljsko trajnostne izdelke pred drugimi;

9.  poudarja, da je treba zagotoviti hitre postopke za izdajo dovoljenj in predvidljivost za začetek novih projektov, namenjenih uporabi čistih in obnovljivih virov energije ter izboljšanju trajnostnosti že obstoječih, istočasno pa čim bolj zmanjšati upravno breme in v celoti spoštovati regulativni okvir; zato spodbuja Komisijo in države članice, naj čim prej obravnavajo vloge za podporne ukrepe, povezane z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem takšnih projektov;

10.  je seznanjen s predlogom Komisije za evropski akt o kritičnih surovinah; opozarja, da je pomemben varen dostop do kritičnih surovin kot predpogoja za ekološko in digitalno preobrazbo, doseganje naših podnebnih ciljev, konkurenčne vrednostne verige v Evropi in krepitev strateške neodvisnosti; nadalje opozarja, da je treba vzpostaviti recikliranje in stabilne sekundarne trge ter raziskave za nadomeščanje kritičnih surovin; vztraja, da je treba v celoti izkoristiti potencial domačih virov ob spoštovanju ustreznih standardov; je trdno prepričan, da strateški evropski projekti potrebujejo hitrejše in preglednejše izdajanje dovoljenj, dostop do novega financiranja in razumljiv politični okvir; svari pred uvedbo novih regulativnih bremen ali zahtev za izdajo dovoljenj v napovedanem aktu o kritičnih surovinah; meni, da so evropski okoljski standardi sicer izjemno pomembni za evropski način življenja, vendar bodo prestrogi predpisi prisilili dejavnosti pridobivanja v selitev iz Evrope, zmanjševali delovna mesta v Evropi, povečali odvisnost evropske industrije od neevropskih dobaviteljev in povečali okoljsko škodo, ki jo povzročajo te dejavnosti;

11.  poudarja, kako pomemben je pravični prehod, katerega cilj je ohranjanje kakovostnih delovnih mest in zaposlitev v Evropi z večjo industrijsko konkurenčnostjo; poziva k ustreznim ukrepom za podporo ponovni industrializaciji in preprečevanje deindustrializacije evropskih regij s strateškimi medregionalnimi naložbenimi projekti in razvojnimi načrti za ranljive regije, predvsem regije v razvoju ter podeželskih in oddaljenih območjih;

12.  vztraja, da bi morala Komisija v svoji oceni učinka opraviti preskus suverenosti, da bi ocenila morebitni vpliv evropske zakonodaje in skladov na ustvarjanje novih neželenih odvisnosti, še posebej odvisnosti od netržnih gospodarstev in nezanesljivih partnerjev; poziva Komisijo, naj zato pregleda tudi glavno obstoječo zakonodajo v okviru programa preverjanja ustreznosti in uspešnosti predpisov;

Energija in odvisnosti

13.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo oskrbo z energijo za naslednjo zimo ter pripravijo dodatne in ambiciozne načrte, sprejmejo vse potrebne ukrepe za pospešitev proizvodnih zmogljivosti za cenovno dostopno, varno in čisto energijo, ki bo na voljo naši industriji, ter povečajo prihranke energije in ukrepe za energijsko učinkovitost; zato pozdravlja namero Komisije, da bo reformirala zasnovo trga z električno energijo;

14.  poudarja, da je treba zagnati trg vodika, pri čemer si je treba prizadevati za čisti vodik, in sicer z oceno vloge, ki bi jo lahko imele različne vrste vodika, hitrejšo in manj birokratsko proizvodnjo ter pripravo načrta za nujno vzpostavitev potrebne infrastrukture;

15.  vztraja pri pomenu predvidljivosti, gotovosti in dolgoročnih signalov za vlagatelje in druge gospodarske akterje zaradi lažjega izvajanja in spodbujanja bistvenih sprememb v gospodarstvu;

16.  poudarja, da je treba povečati odprto strateško avtonomijo EU s krepitvijo njenih zmogljivosti na področju ključnih strateških tehnologij, opredeljenih v sporočilu Komisije z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo, pa tudi drugih tehnologij, ki so nujne za konkurenčnost evropske industrije, kot so ključne omogočitvene tehnologije; pozdravlja ustanovitev evropske zveze za sončno fotovoltaično industrijo in evropske platforme za čiste tehnologije konec leta 2022;

Regulativno breme

17.  ponovno poziva, da je treba zmanjšati nepotrebno upravno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja, pri tem pa ohraniti najvišje standarde za potrošnike, delavce, zdravje in varstvo okolja; še naprej podpira načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“ za izpolnitev tega cilja;

18.  podpira, da je Komisija v okviru priprave nove zakonodaje uvedla preskus konkurenčnosti, pri čemer je treba upoštevati, da bi bilo treba pri vsaki oceni upoštevati tudi varstvo in zaščito delavcev in socialnih pravic; meni, da bi morali pri predlaganih ukrepih v okviru tovrstnega načrta kot pomoč pri doseganju ciljev politike Unije skladno z načelom inovativnosti po potrebi čim bolje uporabiti inovacijam naklonjene predpise in tako regulativo tudi navdihovati, da bi pripomogli k temu, da bi se znaten fond znanja, ki ga premore Unija, hitreje in intenzivneje preobražal v inovacije;

Hitrejši dostop do zadostnega financiranja in Evropskega sklada za suverenost

19.  poudarja, da je treba nove politične pobude, cilje in naloge, ki se financirajo iz proračuna EU, vključno z vseevropskimi in čezmejnimi projekti, financirati z dodatnimi novimi finančnimi sredstvi; poudarja, da je vmesna revizija večletnega finančnega okvira pravočasna in edinstvena priložnost za vključitev vseh novih sredstev v proračun EU;

20.  poziva Komisijo, naj jasno oceni vrzeli v stroških in naložbah, pri čemer naj upošteva tudi zakon o zmanjšanju inflacije in njegov vpliv na Unijo kot celoto in posamezne države članice;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj financiranje EU pogojujejo z ustreznimi zahtevami, povezanimi s cilji javne politike, zlasti socialnimi, okoljskimi in finančnimi zahtevami, ter spoštujejo pravice delavcev, standarde in boljše delovne pogoje EU, ki bi jih morali upravičenci izpolnjevati, dokler prejemajo javno podporo, hkrati pa zagotovijo pošteno in odprto konkurenco, enake konkurenčne pogoje za naša podjetja ter spoštovanje temeljnih načel, na katerih temelji enotni trg;

22.  poudarja, da nedavni geopolitični izzivi, s katerimi se spopada Unija, kažejo, da mora EU sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila odprto strateško avtonomijo, tudi na področju obrambe;

23.  poudarja, da bo treba v okviru prihodnjega vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira okrepiti program InvestEU v skladu s cilji zelenega dogovora; želi spomniti na pomen revizije uredbe o InvestEU(7), da bi razširili obseg kapitalske podpore in vzpostavili dodaten sklop za naložbe v strateške sektorje ter tako pomagali podjetjem, ki niso mala in srednja podjetja, ter tistim, ki čutijo negativne posledice ruske invazije v Ukrajini, energetske krize in inflacije, pa tudi zakona o zmanjšanju inflacije; vztraja, da je treba zmanjšati birokracijo in poenostaviti postopke prijave, da bi povečali absorpcijsko sposobnost;

24.  meni, da je bistveno, da predlog o novem Evropskem skladu za suverenost temelji na tej oceni, da se v njem obravnavajo dejanske potrebe, evidentirajo obstoječa sredstva, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter sedanjim večletnim finančnim okvirom, da čim bolj izkoristi obstoječa sredstva, ki še niso bila uporabljena, in zagotovi nova; vztraja, da se sklad ne sme financirati na račun že dodeljenih kohezijskih skladov ali sredstev;

25.  poudarja, da so novi viri lastnih sredstev ključen dejavnik, ki Uniji omogoča izvajanje političnih prednostnih nalog; poudarja, da bi uvedba teh novih virov lastnih sredstev zagotovila dolgoročno trajnostno financiranje proračuna EU, da bi preprečili financiranje novih prednostnih nalog EU v škodo obstoječih programov in politik EU; verjame, da bo uvedba novih virov lastnih sredstev, kot je bilo dogovorjeno v pravno zavezujočem medinstitucionalnem sporazumu z dne 16. decembra 2020, prinesla trajne koristi; zato poziva Komisijo in države članice, ki sodelujejo v pogajanjih o boljšem sodelovanju, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dogovor o davku na finančne transakcije dosegle pred koncem junija 2023; prav tako poziva Komisijo, naj bo še bolj ambiciozna in pripravi predloge za nova prava lastna sredstva;

26.  meni, da bi moral Evropski sklad za suverenost celovito okrepiti odprto strateško avtonomijo ter zeleni in digitalni prehod, da bi ga bilo treba vključiti v večletni finančni okvir v okviru poglobljene revizije sedanjega večletnega finančnega okvira, pa tudi da bi moral mobilizirati tudi zasebne naložbe;

27.  poleg tega meni, da bi moral sklad financirati čezmejno energetsko infrastrukturo, preprečiti učinke vezanosti na fosilna goriva ter financirati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, s čimer bi okrepili pot do evropskega zelenega dogovora, pa tudi kibernetsko varnost, industrijsko konkurenčnost, krožno gospodarstvo, prehransko varnost in trajnostni razvoj;

28.  meni, da bi moral sklad povečati tudi evropske naložbe po vsej Uniji v ključne strateške sektorje, med drugim v zdravstvo, surovine in vesolje; meni, da so te naložbe bistvene za povečanje odprte strateške avtonomije EU in zmanjšanje njene odvisnosti v strateških sektorjih;

29.  meni, da je eden od ciljev sklada tudi preprečiti razdrobljenost, ki je posledica nacionalnih shem, in zagotoviti resnično enoten evropski odziv na sedanjo krizo; poudarja številne prednosti delovanja prek proračuna EU namesto z neusklajenimi nacionalnimi ukrepi in državno pomočjo; odločno nasprotuje vsem poskusom, da se pravila o državni pomoči naredijo bolj prilagodljiva, hkrati pa ne zagotavljajo evropske rešitve za vse države članice, ki nimajo velikih fiskalnih zmogljivosti, da bi se zanašale na ogromno državno pomoč;

30.  vztraja, da bi bilo treba vsak nov sklad ustanoviti po rednem zakonodajnem postopku in ga vključiti v večletni finančni okvir, s čimer bi zagotovili popoln nadzor Parlamenta; meni, da bi bilo treba zgornje meje večletnega finančnega okvira prilagoditi, da bodo ustrezale vsem novim skladom, političnim pobudam, ciljem ali nalogam, ki se financirajo iz proračuna EU; v zvezi s tem ugotavlja, da se proračun EU trenutno spopada z inflacijskimi pritiski;

31.  poziva Komisijo in Svet, naj okrepita evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), da bi z njim podprli sheme skrajšanega delovnega časa, dohodke delavcev in delavce, ki bi bili začasno odpuščeni zaradi zvišanja cen energije;

32.  poudarja, da bi morale države članice izkoristiti ves potencial obstoječih instrumentov za zelena javna naročila, da bi opolnomočile vse ravni upravljanja, da bodo lahko sprejemale pametne in strateške odločitve v zvezi z javnimi naročili, ter okrepile industrijsko bazo EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj čim prej izda strateške smernice za javna naročila; poziva Komisijo, naj razvije politične rešitve za spodbujanje bolj trajnostnih javnih naročil; v zvezi s tem meni, da bi morali naročniki razširiti uporabo socialnih in okoljskih meril za oddajo naročil, saj bi to spodbudilo harmoniziran in usklajen trajnostni prehod v državah članicah; poziva Komisijo, naj dosledno izvršuje socialno klavzulo obstoječe direktive EU o javnem naročanju(8); opozarja, da bi morali v skladu z veljavno zakonodajo EU imeti možnost, da se vključijo tudi klavzule, ki zagotavljajo skladnost s kolektivnimi pogodbami, ne da bi pri tem kršili pravo Unije o javnih naročilih;

33.  je prepričan, da je bil potencial za vključevanje inovativnih, socialnih in okoljskih vidikov direktive o javnem naročanju v EU do zdaj le delno izkoriščen; poziva države članice in Komisijo, naj čim bolje izkoristijo obstoječa pravila za spodbujanje proizvodnje in uporabe proizvodov, proizvedenih v EU; poziva k uporabi te direktive, tudi partnerstev za inovacije za pridobitev suverenosti v bistvenih sektorjih, spodbujanje socialnega in okoljskega trajnostnega gospodarstva, okrepitev lokalnih podjetij, zlasti malih in srednjih;

34.  spodbuja Komisijo in države članice, naj v poglavjih REPowerEU, ki se trenutno pripravljajo, posebno pozornost namenijo energetsko intenzivnim sektorjem; meni, da bi morali po potrebi povečati finančno podporo za prehod tega sektorja, da bi poskrbeli za njegovo konkurenčnost in trajnostnost glede na visoke cene energije;

Državna pomoč

35.  je trdno prepričan, da je stroga ureditev državne pomoči na enotnem trgu bistveni del gospodarske blaginje v Evropi, saj omogoča enake celovite konkurenčne pogoje brez izkrivljanja;

36.  poudarja, da je treba poenostaviti pravila EU o državni pomoči, ki bi morala omogočati prožnost, da se lahko dosežejo strateški cilji Evrope; v zvezi s tem pozdravlja pripravljalno delo Komisije v zvezi z začasnim kriznim in prehodnim okvirom, tudi za podjetja, ki proizvajajo strateške izdelke, kot so preobrazbene tehnologije in čiste inovativne tehnologije, ter za energetske namene; poudarja, da bi morala biti vsaka prožnost ciljno usmerjena, začasna, sorazmerna in skladna s cilji politike EU;

37.  podpira Komisijo v zvezi s predlogom okvira za davčne spodbude, ki ne izkrivljajo enotnega trga;

38.  poudarja pa, da bi neusklajena pravila o državni pomoči v Evropi ovirala oživitev gospodarstva in ogrozila enotni trg; meni, da je namen nadzora državne pomoči, da se poveča blaginja potrošnikov in ohranijo enaki konkurenčni pogoji;

39.  meni, da mora Komisija upoštevati, kako bi lahko vsaka reforma pravil o državni pomoči vplivala na enotni trg;

40.  je zaskrbljen zaradi časa, ki je potreben za obdelavo pri vzpostavljanju pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, pa tudi zaradi dolgega čakanja na odločitve Komisije o priglasitvah državne pomoči; poziva Komisijo, naj reformira in racionalizira sistem priglaševanja, tako da bo vsaka priglasitev odobrena v šestih mesecih;

41.  priznava prispevek uredbe ES o združitvah(9) k pravilnemu delovanju notranjega trga in poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja in uveljavlja njena temeljna načela; hkrati poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za izpolnitev svoje zaveze, da bo pregledala svoje obvestilo o opredelitvi upoštevnega trga v konkurenčnem pravu EU, da bi ga prilagodila večji svetovni konkurenci v izbranih ključnih strateških sektorjih;

Boljša kakovostna delovna mesta in spretnosti

42.  poudarja, da bi morala evropska industrijska strategija prispevati h krepitvi evropskega modela socialnega tržnega gospodarstva; poudarja, kako pomembno je spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti na tem področju;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo industrijski načrt EU pomagal uresničiti pravičen prehod in njegove cilje, vključno z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest s poštenimi delovnimi pogoji in dobrim plačilom, spodbujanjem kolektivnih pogajanj in spoštovanjem kolektivnih pogodb;

44.  poudarja pomen dostopa do usposabljanja in preusposabljanja delavcev v panogah in sektorjih, ki jih je treba v okviru zelenega in digitalnega prehoda korenito spremeniti; poudarja, da se s kvalifikacijami in uradnimi kompetencami poveča dodana vrednost delavca, zato se njegov položaj na trgu dela izboljša, poleg tega pa jih je pri prehodih na trgu dela mogoče prenesti; poziva, naj bo javna politika o spretnostih usmerjena v potrjevanje in vrednotenje kvalifikacij in kompetenc;

45.  pozdravlja prispevek načrta k zagotavljanju visoko usposobljene delovne sile za evropsko industrijo s poudarjanjem pomena spretnosti z uporabo lokalnih paktov za spretnosti, hkrati pa podpira vzpostavitev enotnih kontaktnih točk in lokalnih središč za razvoj spretnosti, njegov cilj pa je izkoristiti talent v EU in povečati čezmejno mobilnost delovne sile ter prek evropskega nabora talentov privabiti usposobljeno delovno silo iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za izboljšanje privlačnosti Evrope kot kraja zaposlitve za inženirje in akademike;

46.  poziva, naj industrijski načrt EU zaradi velikega vpliva tega sektorja ustvari sinergije in povezave z rednimi izobraževalnimi politikami; poudarja, da se je treba uskladiti z evropsko strategijo za univerze, da bi spodbudili sodelovanje z industrijskim ekosistemom, zlasti z izvajanjem strateških ukrepov na področju raziskav in inovacij; poudarja, kako pomembno je poklicno usposabljanje, da bi imeli usposobljeno osebje z zelenimi in digitalnimi spretnostmi v panogah;

47.  poudarja, da mora načrt prispevati k doseganju splošnih in posamičnih ciljev za leto 2030, kot so določeni v programu politike Digitalno desetletje, tudi z ustvarjanjem dostopa do zaposlitve za mlade, ki se ne izobražujejo, usposabljajo in niso zaposleni (NEET), in oseb z nižjo stopnjo usposobljenosti;

48.  opozarja, da se splošno usposabljanje v EU stalno povečuje, vendar je še vedno precej pod ciljem za leto 2030, in sicer da se vsako leto usposabljanj udeleži 60 % odraslega prebivalstva, razlog za to pa je med drugim premajhno zanimanje in domneva, da usposabljanje ni potrebno; poudarja, da je sistem nadomestil na podlagi spretnosti orodje, ki bi lahko povečalo udeležbo na usposabljanjih;

Odprta in pravična trgovina za odporne dobavne verige

49.  opozarja, da je vsako peto delovno mesto v Uniji odvisno od izvoza; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj spodbujajo nova gospodarska partnerstva z demokratičnimi državami, da bi se lahko Unija skupaj s partnerji med drugim spoprijela s podnebnimi spremembami in posledicami ruske agresije;

50.  poziva Komisijo, naj oceni sedanje odvisnosti in poišče alternativne vire za diverzifikacijo evropskih dobavnih verig za kritične tehnologije in surovine, ter poudarja, da se je treba bolje usklajevati in si skupaj prizadevati za vzpostavitev odpornih dobavnih verig, da bi izpolnili industrijske potrebe EU; je seznanjen s prihodnjim predlogom za evropski akt o kritičnih surovinah;

51.  pozdravlja instrumente, sprejete v tem mandatu za boj proti nepoštenim praksam trgovinskih partnerjev, zlasti v zvezi z javnimi naročili in tujimi subvencijami; poziva Komisijo, naj jih v celoti izkoristi; poleg tega poziva Komisijo, naj zavzame odločnejše stališče glede boja proti nepošteni svetovni konkurenci, tudi tisti, ki jo povzroča neupravičena državna pomoč;

52.  poziva Komisijo, naj predlaga akt o novi generaciji partnerstev v svetu, ki bi v celoti izkoristil gospodarski in politični vpliv EU na njene sedanje trgovinske partnerice, da bi Unija dobila največ za svoj industrijski izvoz in uvoz ter hkrati spodbujala svoje vrednote in standarde, zlasti človekove pravice in evropski zeleni dogovor; poziva Komisijo, naj uporabi vse instrumente trgovinske politike Evrope za spodbujanje njene blaginje z iskanjem in vzpostavljanjem novih trgovinskih partnerstev ter za zaščito enotnega trga pred izkrivljanji, ki izhajajo iz tretjih držav;

53.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta partnerstva podpirala prehod na okolju prijazno industrijo v EU in partnerskih državah;

54.  poudarja, da je potrebna nujna reforma Svetovne trgovinske organizacije (STO), da bi zagotovili njeno učinkovitost, ohranili svetovni trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, preprečili tekmovanje za subvencije in nelojalno konkurenco ter zagotovili delujoč organ za reševanje sporov, ki bo izvrševal pravila, dogovorjena na večstranski ravni;

55.  poudarja, da je treba hitreje izvesti določbe uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb za odpornost in okrepitev strateških dobavnih verig;

Zakon ZDA o zmanjšanju inflacije

56.  izraža zaskrbljenost zaradi določb ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije, ki diskriminirajo podjetja iz EU, in poziva Komisijo, naj sodeluje z ameriško administracijo, da bi našli rešitev, skladno s Svetovno trgovinsko organizacijo, v okviru projektne skupine za zakon o zmanjšanju inflacije; vendar priznava, da je cilj akta spodbujati čisto proizvodnjo in inovacije na področju čistih tehnologij ter pospešiti podnebna prizadevanja;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj hitro ocenijo morebitni vpliv zakona o zmanjšanju inflacije na evropsko industrijo in njeno konkurenčnost, pri tem pa upoštevajo sedanje izzive glede preobremenjenih dobavnih verig ter visoke cene energije, prometa in surovin;

58.  ugotavlja, da bi lahko nekateri elementi zakona ZDA o zmanjšanju inflacije in velik obseg mobiliziranih finančnih sredstev predstavljali izzive za čezatlantsko trgovino in naložbe;

59.  poziva Komisijo, naj sodeluje z ZDA, da bi bilo izvajanje zakona o zmanjšanju inflacije čim bolj združljivo z evropskimi interesi; poziva Komisijo, naj zlasti zagotovi, da bodo za EU veljale izjeme, ki jih zakon o zmanjšanju inflacije predvideva za države s prostotrgovinskim sodelovanjem, in da bodo evropski izdelki upravičeni do davčnih dobropisov tako kot ameriški;

60.  poziva Komisijo, naj sodeluje s podobno mislečimi državami, da bi vplivale na izvajanje zakona o zmanjšanju inflacije, zlasti v sektorjih, ki so za EU strateško pomembni; poudarja, da bi morala biti EU pripravljena na vložitev pritožbe zoper zakon o zmanjšanju inflacije prek mehanizma za reševanje sporov, če bo ocenila, da je izvajanje tega zakona diskriminatorno;

o
o   o

61.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji EU za temeljne pravice, Računskemu sodišču, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, ki jo posreduje podnacionalnim parlamentom in svetom, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0329. (2) UL L 323, 19.12.2022, str. 4. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0219. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0347. (5) UL C 425, 20.10.2021, str. 43. (6) Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33). (7) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30). (8) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). (9) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi zahtev Parlamenta za okrepitev integritete evropskih institucij (2023/2571(RSP))

P9_TA(2023)0054 RC-B9-0147/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ukrepov za krepitev integritete, neodvisnosti in odgovornosti, ki jih je 8. februarja 2023 sprejela konferenca predsednikov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2022 o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU(2),

–  ob upoštevanju govora predsednice Komisije o stanju v Uniji 2022 z dne 14. septembra 2022 in delovnega programa Komisije za leto 2023,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 27. aprila 2021 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost(3),

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost(4),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (2005/684/ES, Euratom)(5),

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Poslovnika ter kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so tekoče preiskave, ki jih vodijo belgijske oblasti, razkrile utemeljene sume korupcije, pranja denarja in sodelovanja v hudodelski združbi, pri katerih so udeleženi trije poslanci Evropskega parlamenta in en nekdanji poslanec, pa tudi drugo osebje, zlasti v zvezi z Marokom in Katarjem ter drugimi državami;

B.  ker je Evropski parlament z dne 15. decembra 2022 z veliko večino sprejel resolucijo o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah; ker je v resoluciji pozval k sprejetju številnih nujnih ukrepov za okrepitev integritete, preglednosti in odgovornosti institucij EU;

C.  ker je predsednica Evropskega parlamenta predstavila osnutke predlogov za reformo etičnih pravil Parlamenta, ki jih je konferenca predsednikov podprla na seji v začetku januarja 2023;

D.  ker sta preglednost in sprejemanje odgovornosti pogoj za zaupanje državljanov v institucije EU in ker zato korupcija pomeni resen napad na evropsko demokracijo; ker so nedavna razkritja zbudila večji javni interes za ukrepe, ki bodo povečali preglednost, neodvisnost in odgovornost poslancev Evropskega parlamenta, pa tudi za podobne ukrepe drugih institucij; ker je zaupanje javnosti v Evropski parlament omajano zaradi obtožb o korupciji zaradi tujih interesov;

E.  ker je bistveno zagotoviti, da zasebni in zunanji interesi ne prevladajo nad demokratičnimi procesi in da se dosledno spoštujejo pravice državljanov; ker morajo institucije EU in njihovi uradniki varovati integriteto demokratičnih načel in vrednot EU;

F.  ker notranji mehanizmi za spremljanje in opozarjanje institucij EU niso odkrili korupcije in tujega posredovanja; ker so se obstoječi zaščitni ukrepi in mehanizmi sankcij izkazali za neučinkovite pri odvračanju od zgoraj omenjenih kaznivih dejanj;

1.  izraža globoko pretresenost zaradi nedavnih obtožb o korupciji sedanjih in nekdanjih poslancev Parlamenta in ponovno poudarja svojo politiko ničelne tolerance do korupcije v kakršni koli obliki in na kateri koli ravni; vztraja, da se morajo Parlament in institucije EU zaradi obsega sedanjih preiskav odzvati s sprejetjem odločnih in takojšnjih ukrepov ter z nedvoumno enotnostjo in neomajno odločnostjo, in sicer na medinstitucionalni ravni in nepristransko;

2.  opozarja, da za kršitev kodeksa ravnanja poslancev ni bila nikoli izrečena niti ena denarna kazen, čeprav je bilo v letnih poročilih posvetovalnega odbora o ravnanju poslancev zabeleženih vsaj 26 kršitev; meni, da je bistveno zagotoviti, da se sedanja pravila o preglednosti in odgovornosti, vključno z denarnimi kaznimi za kršitve kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta, izvajajo v celoti; poziva k pregledu seznama kaznivih dejavnosti za poslance, da bi pripomogli k boljšemu izpolnjevanju njihovih obveznosti in odgovornosti, vključno z revizijo člena 176 Poslovnika Evropskega parlamenta, da bi vzpostavili trden in prepoznaven okvir, ki bo izvršljiv in odvračilen;

3.  ugotavlja, da je zakonodaja osnova za boj proti korupciji in kaznivim dejanjem, a sama ne more preprečiti kaznivih dejanj posameznih poslancev, nekdanjih poslancev, uslužbencev in uradnikov Evropskega parlamenta ali drugih evropskih institucij; vseeno vztraja, da je treba odkriti in odpraviti morebitne vrzeli v pravilih in postopkih institucij, ki nezakonito ravnanje omogočajo;

4.  ugotavlja, da imajo vse institucije EU mehanizme za preglednost in odgovornost; poudarja tudi, da je treba te mehanizme in orodja po potrebi pregledati in revidirati, med drugim da bi odkrili šibke točke za tuje vmešavanje;

5.  ugotavlja, da so se v primeru sedanjih in nekdanjih poslancev, proti katerim poteka preiskava, kot orodje tujega vmešavanja v evropsko parlamentarno demokracijo domnevno uporabljale nevladne organizacije; poziva, naj se pregledajo veljavna pravila za nevladne organizacije, predvsem pravila o upravljanju, proračunu, tujih vplivih in osebah z znatnim nadzorom, da bi povečali njihovo preglednost in odgovornost; poudarja, da morajo nevladne organizacije, ki prejemajo denar od tretjih strani in ki se jim ni treba vpisati v register za preglednost, razkriti vire financiranja, in sicer morajo posredovati enake informacije kot vsi tisti, za katere je vpis v register obvezen; zahteva takojšnjo zamrznitev javnih sredstev tem nevladnim organizacijam, če teh informacij ne bodo razkrile; poziva k temeljitemu finančnemu pregledu nevladnih organizacij, preden se vpišejo v register EU za preglednost; vztraja, da je treba objaviti pogodbene sporazume med Komisijo in nevladnimi organizacijami, ter zahteva, naj se pripravi jasna pravna opredelitev statusa nevladnih organizacij, ki se bo uporabljala za vse organizacije, ki se želijo vpisati v register za preglednost in postati upravičene do financiranja EU;

6.  znova v celoti podpira predloge za ponovno okrepitev preglednosti, integritete in odgovornosti, ki jih je predstavil v svoji resoluciji z dne 15. decembra 2022;

7.  ugotavlja, da so prvotni predlogi za krepitev integritete, neodvisnosti in odgovornosti, ki jih je predsednica Evropskega parlamenta predstavila 8. februarja 2023, nepogrešljiv prvi korak k ukrepanju, ko mora institucija nujno zagotoviti odgovornost, preglednost in integriteto institucij EU; ugotavlja, da načrt, ki ga je sprejela konferenca predsednikov, zajema nekatere ukrepe, ki jih je Parlament izglasoval decembra 2022, in ne izključuje morebitnih drugih ukrepov v okviru širšega procesa reform; se zavezuje, da bo sledil vsem ukrepom, sprejetim v decembrski resoluciji, in ponovno poudarja, da želi sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev odgovornosti, preglednosti in integritete institucij EU; se zavezuje, da bo odslej izvajal odprt in pregleden postopek, da bi javnosti dokazal odločno zavezanost reformam in povrnil zaupanje državljanov;

8.  poziva k takojšni izvedbi vseh ukrepov in zahtev, sprejetih v decembrski resoluciji; poziva k sprejetju dodatnih, obsežnejših ukrepov, zlasti glede zaščite, spremljanja, poročanja in nadzora žvižgačev; poziva, naj se sklepi in razprave o preglednosti, odgovornosti in integriteti sprejemajo v okviru javnih srečanj, s čimer bi zagotovili načelno odgovornost in nadzor, razen če je zaradi legitimnih in nujnih pomislekov potrebna zaupnost;

9.  nalaga Posebnemu odboru o tujem vmešavanju v demokratične procese v EU, tudi o dezinformacijah in krepitvi integritete, preglednosti in odgovornosti v Evropskem parlamentu (INGE 2), naj opredeli morebitne pomanjkljivosti v pravilih Parlamenta in pripravi predloge za reforme v skladu z decembrsko resolucijo ter naj se opira na delo Odbora za ustavne zadeve in dobro prakso v drugih parlamentih;

10.  zlasti ponovno poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 16. septembra 2021 čim prej pripravi predlog za ustanovitev neodvisnega in učinkovitega organa za etiko; obžaluje, da Komisija še vedno ni pripravila takšnega predloga, čeprav ga je predsednica Komisije leta 2019 vključila v poslanico komisarke Věre Jourove, in da akcijski načrt predsednice Evropskega parlamenta ne vključuje ukrepov za pospešitev procesa; poziva Komisijo, naj najpozneje do marca 2023 pripravi predlog za ustanovitev neodvisnega organa za etiko v skladu z resolucijo Parlamenta iz februarja 2022 o ustanovitvi neodvisnega organa za etiko;

11.  obžaluje, da sprejeti ukrepi ne vključujejo predlogov za verodostojno reformo posvetovalnega odbora o ravnanju poslancev; se zavezuje, da bo svetovalni odbor preoblikoval v skladu s svojim predlogom za neodvisen organ za etiko, dokler ta neodvisni organ EU za etiko ne bo mogel prevzeti sedanje vloge svetovalnega odbora, kar mu bo omogočilo, da na lastno pobudo nadzoruje poslance, vsem omogoči vlaganje utemeljenih pritožb, uvede proaktivno preverjanje izjav poslancev o interesih ter zagotovi učinkovitejši in preglednejši sistem strožjih sankcij proti poslancem in nekdanjim poslancem;

12.  priporoča dodatno preverjanje parlamentarnih pomočnikov in uslužbencev, ki delajo na občutljivih političnih področjih, zlasti na področju zunanjih zadev, varnosti in obrambe; meni, da bi lahko v skladu z opredelitvijo iz direktive o preprečevanju pranja denarja uslužbence, ki delajo na teh področjih, obravnavali kot politično izpostavljene osebe; meni, da bi moral ustrezni organ Parlamenta predhodno odobriti potovanja, ki jih plačajo tretje države;

13.  meni, da je uvedba šestmesečnega obdobja mirovanja za poslance takoj po koncu njihovega mandata bistvenega pomena in da bi bilo treba to obdobje opredeliti ob upoštevanju pravil, kot se na primer uporabljajo za nekdanje komisarje, ki začnejo izvajati dejavnosti lobiranja v zvezi z Evropskim parlamentom;

14.  se zavezuje, da bo sekretariatu registra za preglednost zagotovil ustrezna sredstva, ki bodo omogočila preverjanje točnosti podatkov o lobiranju interesnih skupin, lobistih in nevladnih organizacijah ter večjo preglednost lobiranja;

15.  poziva, naj se poslancem prepove opravljanje plačanih stranskih dejavnosti, ki bi lahko povzročile navzkrižje interesov z njihovim mandatom;

16.  pozdravlja ukrepe, sprejete za povečanje preglednosti finančnih izjav poslancev, za katere je potrebno več informacij o stranskih in zunanjih dejavnostih poslancev, vključno z natančnim zneskom stranskih dohodkov, ki jih zaslužijo, in strankami, v imenu katerih delajo za plačilo; ponovno poziva k razmisleku o dodatnih zaščitnih ukrepih proti korupciji, kot je prijava premoženja poslancev na začetku in na koncu vsakega mandata;

17.  poziva, naj se obveznosti za poslance razširijo tudi na akreditirane parlamentarne pomočnike in osebje, ki delajo na posebnih poročilih ali resolucijah, ali v primerih, kadar imajo poslanci dejavno vlogo ter jasno in neposredno vplivajo na razvoj posameznih dosjejev, namreč da morajo prijaviti vsa načrtovana srečanja z diplomatskimi predstavniki tretjih držav in tretjimi osebami, vključenimi v področje uporabe registra za preglednost, razen v posebnih primerih, ko bi navedba imena posameznika ali organizacije ogrozila zaščito življenja ali integritete posameznika, kadar je zaupnost bistvena iz drugih nujnih razlogov javnega interesa, pri srečanjih s fizičnimi osebami, ki jih izvajajo izključno v svojem imenu in ne v povezavi z drugimi; ali za spontana srečanja ali srečanja, ki so izključno zasebne ali družabne narave;

18.  dodaja, da je Parlament v svoji decembrski resoluciji pozval k reviziji kadrovskih predpisov, zlasti člena 22(c), da bi ga uskladili s standardi direktive o žvižgačih; ponavlja ta poziv in tudi poziva k reviziji pravil o žvižgačih, ki se uporabljajo za pomočnike;

19.  pozdravlja ukrepe, sprejete v zvezi s predstavniki Katarja po razkritjih; vendar ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi obtožb o podkupovanju s strani maroških oblasti in poziva k izvajanju istih ukrepov za predstavnike Maroka; ponovno poudarja svojo zavezo, da bo v celoti preiskal in obravnaval primere korupcije, v katere so vpletene države, ki želijo z denarjem pridobiti vpliv v Parlamentu;

20.  ponovno odločno poudarja, da bi moral Parlament še naprej opozarjati na kršitve človekovih pravic;

21.  obžaluje, da je bil korupcijski škandal uporabljen za začetek zlonamerne kampanje blatenja nevladnih organizacij in širjenje napačnih informacij o tem, da njihovo financiranje ni pregledno; ponovno izraža neomajno podporo organizacijam civilne družbe, ki se zavzemajo za človekove pravice in okolje ob polnem spoštovanju pravil evropskih institucij o preglednosti in integriteti;

22.  je prepričan, da je treba obstoječi etični okvir za komisarje nadgraditi, da bi odpravili zakonodajne vrzeli, kot je neobstoj statuta komisarjev; poudarja, da je ta proces tesno povezan s parlamentarnim nadzorom in spremljanjem; zato meni, da je treba statut komisarjev sprejeti po rednem zakonodajnem postopku; poziva Komisijo, naj predlog statuta komisarjev predstavi v svežnju o obrambi evropske demokracije;

23.  poziva Komisijo in Svet, naj s Parlamentom sodelujeta pri izvajanju potrebnih reform za zagotovitev preprečevanja in pripravljenosti, za večjo preglednost in odgovornost institucij EU ter za boj proti korupciji;

24.  podpira nujne ukrepe za izvajanje vseh ukrepov, ki jih je Parlament že podprl; poziva odbor INGE 2 in druge pristojne organe Parlamenta, naj čim prej, najpozneje pa pred poletjem, pregledajo pravila o etiki, ter poziva k javni oceni napredka v šestih mesecih;

25.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedstvu Evropskega parlamenta.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0448. (2) UL C 117, 11.3.2022, str. 159. (3) UL C 506, 15.12.2021, str. 127. (4) UL L 207, 11.6.2021, str. 1. (5) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko (2023/2555(RSP))

P9_TA(2023)0055 RC-B9-0144/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 10, 15(3) in 17(3), ter Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 298,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Komisije Ursule von der Leyen Svetu z dne 18. marca 2022 in nadaljnjih ukrepov Komisije po nezakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU,

–  ob upoštevanju poslanice predsednice Komisije z dne 1. decembra 2019, naslovljene na kandidatko za podpredsednico za vrednote in preglednost Věro Jourovo,

–  ob upoštevanju političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo za obdobje 2019–2024, ki jih je 16. julija 2019 predstavila Ursula von der Leyen, tedaj kandidatka za predsednico Evropske komisije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2022 o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU(2),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju Poslovnika, zlasti členov 2, 10, 11 in 176(1), členov 1 do 3, 4(6), 5 in 6 priloge I ter priloge II,

–  ob upoštevanju Uredbe št. 31(EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo(3),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker se je predsednica Komisije julija 2019 v svojih političnih smernicah zavezala ustanovitvi organa za etiko; ker je podpredsednica Komisije za vrednote in preglednost v svoji poslanici sprejela enako zavezo; ker je Parlament že izrazil podporo ustanovitvi takšnega organa; ker Komisija kljub temu še vedno ni predstavila predloga medinstitucionalnega sporazuma o ustanovitvi neodvisnega organa za etiko;

B.  ker se je zaradi nedavnih razkritij o korupciji upravičeno povečal javni in politični nadzor nad standardi in prakso v Parlamentu in drugih institucijah; ker so neodvisnost, preglednost in odgovornost javnih institucij ter njihovih izvoljenih predstavnikov, komisarjev in uradnikov izjemnega pomena za zaupanje državljanov, ki je potrebno za zakonito delovanje demokratičnih institucij;

C.  ker so institucije že uvedle etične standarde, a so zelo razdrobljeni in sledijo izključno samoregulativnemu pristopu; ker bi lahko z ustanovitvijo neodvisnega organa za etiko poglobili zaupanje v institucije EU in povečali njihovo demokratično legitimnost;

D.  ker doktrina Meroni, ki jo je razvilo Sodišče Evropske unije, dovoljuje prenos pristojnosti institucij EU na zunanje organe, tudi pristojnosti, ki se še ne izvajajo;

1.  znova izraža globoko pretresenost zaradi domnevne korupcije v Evropskem parlamentu in jo odločno obsoja, ob tem pa poudarja svojo politiko ničelne tolerance do vsakršne korupcije;

2.  ponovno izraža podporo ustanovitvi neodvisnega organa za etiko, kot je zapisal v resoluciji z dne 16. septembra 2021, da bi povrnili zaupanje državljanov v institucije EU;

3.  poziva Komisijo, naj do konca marca 2023 pripravi predlog za ustanovitev neodvisnega organa za etiko zase in za Evropski parlament, ki bo odprt za vse institucije in agencije EU, pred poletnimi počitnicami pa naj zaključi pogajanja o strukturi, upravljanju, imenu, sestavi in pristojnostih tega organa ter o vseh drugih vprašanjih, ki bi se lahko pojavila;

4.  vztraja, da je treba jasno razlikovati med kaznivimi dejanji, kršitvami institucionalnih pravil in neetičnim ravnanjem; opozarja, da bi moral neodvisni organ za etiko pripraviti skupno opredelitev nasprotja interesov za institucije EU po najvišjih standardih;

5.  meni, da bi bilo treba novemu organu EU za etiko dodeliti dogovorjene naloge, na primer da bo predlagal ukrepanje in svetoval v posameznih zadevah in v zvezi s pravili za komisarje, poslance Evropskega parlamenta in uslužbence sodelujočih institucij pred začetkom mandata ali opravljanja službe, med njim ali v nekaterih primerih po njem, seveda v skladu z veljavnimi pravili; meni, da bi morali biti ti nasveti za neodvisni organ EU za etiko v njegovem stališču o isti zadevi zavezujoči, s čimer bi dosledno uporabljali etične standarde in zagotovili predvidljivost;

6.  opominja, da bi moral imeti ta organ pravico sprožiti preiskavo ter izvajati preiskave na kraju samem in na podlagi evidenc, pri tem pa se opirati na informacije, ki jih je zbral ali prejel od tretjih strani; poudarja, da bi moral imeti možnost preveriti verodostojnost izjav o finančnih interesih in premoženju;

7.  poudarja, da so se nevladne organizacije v zadevi Katargate domnevno uporabljale za tuje vmešavanje v evropsko demokracijo; poziva k pregledu obstoječih predpisov, da bi povečali preglednost in odgovornost predstavnikov interesov pri stikih s poslanci;

8.  opozarja, da je sam predlagal devetčlanski organ, sestavljen iz strokovnjakov za etiko;

9.  poudarja, da mora organ zaščititi žvižgače, zlasti evropske javne uslužbence, da bodo lahko brez strahu pred povračilnimi ukrepi naznanili svoje pomisleke o morebitnih kršitvah; priporoča revizijo kadrovskih predpisov, zlasti člena 22(c), da bi ga uskladili s standardi direktive o žvižgačih(4); poziva predsedstvo, naj medtem nemudoma pregleda interna pravila Parlamenta za izvajanje člena 22(c) kadrovskih predpisov in jih uskladi z zaščito, ki jo predvideva direktiva o žvižgačih;

10.  priporoča, naj ima neodvisni organ za etiko možnost sodelovati in v okviru svojih pristojnosti izmenjevati informacije z ustreznimi organi EU, kot so Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropsko javno tožilstvo (EJT), Evropski varuh človekovih pravic in Evropsko računsko sodišče;

11.  priporoča, da vse institucije EU sprejmejo usklajena in primerna obdobja mirovanja za odhajajoče uradnike ter izboljšajo njihovo izvrševanje; priznava, da je izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju mogoče opaziti tudi v nevladnih organizacijah, in poziva, naj se natančneje preuči morebitno nasprotje interesov v zvezi s tem; da bi omejili morebitna navzkrižja interesov, poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta prepove opravljanje plačanega postranskega dela in dejavnosti za organizacije in posameznike, za katere se uporablja register za preglednost;

12.  predlaga, da se nemudoma poostrijo in tudi v celoti uporabljajo postopki sankcioniranja v Evropskem parlamentu, dokler ne bo ustanovljen neodvisen organ za etiko; v zvezi s tem opozarja na nedavne ugotovitve evropske varuhinje človekovih pravic o posvetovalnem odboru Parlamenta; opozarja na njen predlog, naj se neodvisnost tega odbora poveča, hkrati pa mu je treba dati pooblastila za proaktivno spremljanje, preiskovanje in zagotavljanje skladnosti z etičnimi pravili, zlasti s kodeksom ravnanja Parlamenta, pa tudi zadostna sredstva;

13.  se zavezuje, da bo ukrepal hitro in v skladu z načelom lojalnega sodelovanja, da bi pogajanja do zaključili poletja; poziva konferenco predsednikov, naj imenuje pogajalce in pošlje pismo za začetek pogajanj s Komisijo ter drugimi institucijami, agencijami in organi, ki so se pripravljeni pridružiti;

14.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0448. (2) UL C 117, 11.3.2022, str. 159. (3) UL P 045, 14.6.1962, str. 1385. (4) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o letu dni od ruske invazije in vojaške agresije v Ukrajini (2023/2558(RSP))

P9_TA(2023)0056 RC-B9-0126/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti od ruske vojaške agresije proti Ukrajini februarja 2022,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani(1) in spremljajočega poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino, podpisanega leta 2014,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN, haaških konvencij, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju prošnje za članstvo v EU, ki jo je Ukrajina vložila 28. februarja 2022, in kasnejše dodelitve statusa kandidatke, ki ga je Evropski svet podelil 23. junija 2022 na podlagi pozitivne ocene Evropske komisije in v skladu s stališči Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju skupne izjave s 24. vrha EU-Ukrajina, ki je potekal 3. februarja 2023,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. februarja 2023,

–  ob upoštevanju govora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega med njegovim obiskom Parlamenta 9. februarja 2023,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini; ker ta vojaška agresija pomeni očitno in grobo kršitev Ustanovne listine OZN in temeljnih načel mednarodnega prava; ker je Ukrajina žrtev ruske agresije že od novembra 2013, ko so izbruhnili protesti zaradi odločitve takratnega predsednika, da bo odložil podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino; ker ruska dejanja v Ukrajini v zadnjem letu še naprej ogrožajo mir in varnost v Evropi in po svetu;

B.  ker ruske sile izvajajo neselektivne napade na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo; ker je bilo ubitih že več tisoč civilistov, tudi na stotine otrok, še več pa jih je bilo mučenih, nadlegovanih, spolno napadenih, ugrabljenih ali prisilno razseljenih; ker je to nečloveško ravnanje ruskih sil in njihovih zaveznikov v popolnem nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom; ker je Rusija poleg priključitve krimskega polotoka v preteklosti 30. septembra 2022 enostransko razglasila priključitev ukrajinskih pokrajin Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje, ki jih je delno zasedala; ker je ruski poskus etničnega čiščenja zasedenih delov Ukrajine vključeval množična grozodejstva; ker namerava Rusija uničiti narodno identiteto Ukrajine ter izbrisati ukrajinsko kulturo in državnost;

C.  ker je bilo v Ukrajini in zunaj nje razseljenih na milijone Ukrajincev, ki so pobegnili pred rusko agresijo; ker bodo zaradi nadaljnje ruske agresije proti Ukrajini ljudje še naprej morali zapuščati svoje domove; ker bo zaradi ruskih vojnih hudodelstev generacija ukrajinskih otrok travmatizirana, milijoni ukrajinskih civilistov in vojaškega osebja pa bodo potrebovali zdravljenje za duševno stisko, depresijo, tesnobo in posttravmatsko stresno motnjo;

D.  ker je osvoboditev ukrajinskih ozemelj privedla do odkritja številnih dokazov o strukturnih in razširjenih kršitvah človekovih pravic in vojnih hudodelstvih, ki so jih zagrešile ruske sile in njihovi zavezniki, kot so usmrtitve po hitrem postopku in množična grobišča, posilstva in druge oblike spolnega nasilja, mučenje, uporaba civilistov kot živega ščita, prisilno razseljevanje civilistov (tudi otrok) v Rusijo, uničevanje ekosistemov, uporaba eksplozivnega orožja dolgega dosega, vključno z nezakonitim kasetnim strelivom na gosto poseljenih območjih, ter načrtno uničevanje civilne infrastrukture, kot so bolnišnice, domovi in šole;

E.  ker so ženske in dekleta med humanitarno krizo in prisilnim razseljevanjem še posebej ogrožena, saj so še naprej in v nesorazmernem obsegu žrtve nasilja na podlagi spola;

F.  ker zaradi ruske blokade ukrajinskega izvoza žita v zadnjem letu več milijonom ljudi v Ukrajini in zunaj nje grozi lakota, kar spominja na holodomor;

G.  ker ruska vojaška agresija kaže, da je odnos Rusije do njenih sosed še vedno kolonialen; ker si bo Rusija, dokler bo ostala imperialna država, še naprej prizadevala za ohranitev stalne grožnje agresije na evropski celini; ker so številni mednarodni akterji priznali Rusijo kot državno podpornico terorizma in državo, ki uporablja teroristična sredstva, čemur bi morali zdaj slediti konkretni ukrepi;

H.  ker je Ukrajina zdaj priznana kandidatka za članstvo v Evropski uniji in je od EU prejela obsežno podporo na vseh področjih, vključno z vojaško podporo brez primere; ker skupna pomoč Ukrajini, h kateri so se EU, njene države članice in evropske finančne institucije zavezale od februarja 2022, znaša vsaj 67 milijard EUR, vključno z vojaško pomočjo;

I.  ker je ukrajinski vladi kljub ruski agresiji in negotovim socialno-ekonomskim razmeram uspelo napredovati pri izvajanju reform za decentralizacijo in demokratizacijo;

J.  ker je ruska vojaška agresija največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne in odraža vse večji konflikt med avtoritarizmom in demokracijo;

1.  ponovno izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim narodom in vodstvom ter izraža podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski nedotakljivosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja;

2.  ponovno najodločneje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno rusko vojaško agresijo v Ukrajini ter vpletenost beloruskega režima; zahteva, da Rusija in sile njenih zaveznikov ustavijo vse vojaške akcije, zlasti napade na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, ter da Rusija umakne vse vojaške sile, zaveznike in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, preneha s prisilnimi deportacijami ukrajinskih civilistov in izpusti vse pridržane Ukrajince;

3.  izreka priznanje pogumnim Ukrajincem, upravičenim dobitnikom nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2023, ki hrabro branijo svojo državo, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost ter ob tem ščitijo svobodo, demokracijo, pravno državo in evropske vrednote pred brutalnim režimom, katerega namen je spodkopati našo demokracijo ter oslabiti in razdeliti našo Unijo;

4.  izraža iskreno sožalje družinam in bližnjim pogumnih braniteljev, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi obranili Ukrajino, njeno ljudstvo, svobodo in demokracijo; poziva k stalni in večji podpori EU in njenih držav članic pri zdravljenju in rehabilitaciji poškodovanih ukrajinskih braniteljev;

5.  je odločen prispevati k ohranjanju vzdržljivosti in zaupanja Ukrajincev v boljšo prihodnost, ko bo mir zavladal v Ukrajini in Evropi, noben del ukrajinskega ozemlja ne bo pod rusko okupacijo in se nobeden ukrajinski ali drug državljan ne bo počutil ogroženega ali napadenega samo zato, ker želi živeti v miru, varnosti in blaginji ter ob spoštovanju evropskih vrednot in načel;

6.  izreka pohvalo državljanom EU, civilni družbi, državam članicam in sami EU za solidarnost z Ukrajino in njenimi ljudmi; podpira nenehno podaljševanje direktive(2) o začasni zaščiti za osebe, ki bežijo iz Ukrajine zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini;

7.  meni, da bosta izid vojne in stališče mednarodne skupnosti ključna za prihodnje delovanje drugih avtoritarnih režimov, ki pozorno spremljajo potek vojne;

8.  poudarja, da je glavni cilj Ukrajine zmagati v vojni proti Rusiji, kar pomeni, da je sposobna pregnati vse ruske sile, namestnike in zaveznike z mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; meni, da je ta cilj mogoče doseči le z neprekinjeno, trajno in vse večjo dobavo vseh vrst orožja Ukrajini brez izjem;

9.  zahteva, da Rusija trajno preneha kršiti ali ogrožati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine in drugih sosednjih držav; poudarja, da ruska agresija ni omejena le na Ukrajino, temveč ima škodljive varnostne in gospodarske posledice za vse države vzhodnega partnerstva EU, zlasti Republiko Moldavijo, ki se nenehno sooča z ruskim političnim izsiljevanjem, varnostnimi grožnjami in provokacijami, katerih cilj je destabilizirati vlado in spodkopati demokracijo in zaradi katerih, bi ta država lahko skrenila s svoje evropske poti; je seznanjen z nedavno izjavo predsednice Republike Moldavije Maie Sandu o nevarnosti državnega udara v državi; poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo Republiko Moldavijo, saj bi lahko njene šibke točke oslabile odpornost Ukrajine in vplivale na varnost Evrope; poziva EU in njene države članice, naj si prizadevajo za solidarnost in sodelovanje v okviru pobude EU za vzhodno partnerstvo, pri čemer naj uporabijo vsa potrebna sredstva za ustrezen odziv na pojavljajoče se grožnje ter zagotovijo stabilnost in blaginjo regije;

10.  poudarja, da morajo predsednik Putin, drugi ruski voditelji in njihovi beloruski zavezniki, ki so načrtovali in dali ustrezne ukaze za začetek vojaške agresije proti Ukrajini, odgovarjati za svoja kazniva dejanja agresije; vztraja tudi, da morajo sostorilci, ki omogočajo ruski režim, prav tako odgovarjati za svojo vlogo v ruski vojaški agresiji;

11.  ponovno poziva Komisijo, podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj se zavzemajo za to, da Rusija prevzame odgovornost za zločine, storjene med vojaško agresijo proti Ukrajini, zlasti za kaznivo dejanje agresije, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in domnevni genocid; zato ponovno poziva Komisijo, podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj sodelujejo z Ukrajino in mednarodno skupnostjo pri ustanovitvi posebnega sodišča za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki so ga proti Ukrajini zagrešili ruski voditelji in njihovi zavezniki;

12.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropsko službo za zunanje delovanje ter države članice in njihove diplomatske službe, naj še naprej čim bolj tesno in intenzivno sodelujejo z mednarodnimi partnerji, da bi povečali enotnost mednarodne skupnosti pri obsojanju ruske vojaške agresije in boju proti njej ter pri ugotavljanju odgovornosti za vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in kaznivo dejanje agresije; potrjuje, da popolnoma podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča, saj bo to omogočilo, da se storilci najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne bodo mogli več izogniti kazni;

13.  najostreje obsoja uporabo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola kot vojnega orožja in poudarja, da je to vojno hudodelstvo; poziva EU in države, ki so sprejele ukrajinske ženske in dekleta, naj jim omogočijo dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, zlasti do nujne kontracepcije, tudi za žrtve posilstva, ter naj podprejo zagotavljanje teh storitev v Ukrajini;

14.  poudarja, da je treba Ukrajini še naprej zagotavljati humanitarno pomoč ter obravnavati potrebe milijonov razseljenih oseb iz Ukrajine in znotraj nje, zlasti tistih, ki pripadajo ranljivim skupinam; znova poudarja, da nadaljnje prisilno premeščanje in deportacija ukrajinskih otrok, tudi tistih iz institucij, v Rusijo, kjer jih prisilno posvojijo ruske družine, kršita ukrajinsko in mednarodno pravo; poudarja, da gre v skladu s členom II Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pri prisilni premestitvi otrok določene skupine v drugo skupino za zločin genocida; v zvezi s tem poziva mednarodno skupnost, naj podpre prizadevanja ukrajinskih oblasti za zbiranje, dokumentiranje in ohranjanje dokazov o kršitvah človekovih pravic med rusko vojno proti Ukrajini;

15.  pozdravlja in v celoti podpira izjavo predsednika Zelenskega, ki je v svojem nagovoru v Evropskem parlamentu povedal: „To je naša Evropa, To so naša pravila. To je naš način življenja. Za Ukrajino pa je to pot domov“; znova poudarja, da je zavezan članstvu Ukrajine v Evropski uniji; znova poziva k inovativni, dopolnjujoči in prožni izmenjavi med sedanjimi prizadevanji za izvajanje veljavnega pridružitvenega sporazuma in procesom pristopnih pogajanj, s čimer bi Ukrajini omogočili postopno vključevanje v enotni trg EU in panožne programe, tudi dostop do sredstev EU na zadevnih področjih, tako da bi bili ukrajinski državljani deležni prednosti pristopa k EU v celotnem procesu, ne le po njegovem zaključku;

16.  poudarja, da so se zaradi ruske vojaške agresije bistveno spremenile geopolitične razmere v Evropi, to pa od EU terja drzne, pogumne in celovite politične, varnostne in finančne odločitve; v zvezi s tem ponavlja, da podpira odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU; poziva Ukrajino, Komisijo in Svet, naj si prizadevajo za to, da bi se pristopna pogajanja začela že letos; verjame, da je članstvo Ukrajine v EU geostrateška naložba v združeno in močno Evropo ter da izkazuje vodstvo, odločnost in vizijo;

17.  pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU; poudarja, da mora pristop k EU potekati v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, in sicer po ustreznih postopkih in če bodo izpolnjena uveljavljena merila, predvsem københavnska merila za članstvo v EU, ter da ta proces, ki temelji na dosežkih, še vedno zahteva sprejetje in izvajanje ustreznih reform, zlasti na področjih demokracije, pravne države, človekovih pravic, tržnega gospodarstva in izvajanja pravnega reda EU; poziva ukrajinsko vlado, naj še naprej krepi lokalno samoupravo, tj. reformo, ki je požela precejšnjo nacionalno in mednarodno podporo, uspeh decentralizacijske reforme pa naj vključi v splošno strukturo procesov sanacije, okrevanja in obnove Ukrajine;

18.  ponovno izraža podporo zagotavljanju vojaške pomoči Ukrajini, dokler bo to potrebno; priznava prizadevanja držav članic pri zagotavljanju in podpredsednika/visokega predstavnika pri usklajevanju vojaške podpore, da bi Ukrajini omogočili uveljavljanje njene legitimne pravice do obrambe pred rusko vojaško agresijo; ponovno poziva države članice, naj kljub temu precej povečajo in pospešijo vojaško podporo, da bi Ukrajini omogočili ne samo, da se brani pred ruskimi napadi, ampak tudi, da ponovno pridobi popoln nadzor nad svojim celotnim mednarodno priznanim ozemljem; poziva države članice, ZDA, Združeno kraljestvo in Kanado, naj hitro uresničijo dano zavezo, da bodo Ukrajini poslale sodobne bojne tanke; poudarja, da se morajo ukrajinski zavezniki še naprej tesno usklajevati in ostati enotni pri analiziranju kritičnih zahtev ukrajinskih oblasti po težkem orožju in naprednih sistemih zračne obrambe; poziva, naj se resno razmisli o tem, da bi Ukrajini dobavili zahodna bojna letala, helikopterje in ustrezne raketne sisteme, prav tako pa občutno povečali dobavo streliva;

19.  poziva Svet, naj ohrani politiko sankcij proti Rusiji, obenem pa naj spremlja, pregleduje in povečuje njeno učinkovitost in učinek; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za hitro izvajanje in dosledno izvrševanje vseh sankcij; poziva Svet, naj do konca februarja 2023 sprejme 10. sveženj sankcij, da bi občutno razširil področje njihove uporabe, še posebej tistih za gospodarstvo in energetiko, in sicer s prepovedjo uvoza fosilnih goriv, urana in diamantov iz Rusije, pa tudi proti osebam in subjektom, da bi sankcioniral vse osebe, povezane s tako imenovano organizacijo Wagner Group in drugimi oboroženimi skupinami, milicami in zavezniki, ki jih financira Rusija, tudi tiste, ki so dejavne na zasedenih ozemljih Ukrajine, ter da bi se popolnoma opustila plinovoda Severni tok 1 in 2, da se prepreči financiranje Putinove vojne z denarjem EU; poziva vse države članice, naj se še naprej enotno odzivajo na rusko vojaško agresijo v Ukrajini, in države kandidatke za članstvo v EU in potencialne kandidatke, naj podprejo politiko sankcij EU;

20.  poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka o posledicah sankcij za rusko vojno in o izogibanju sankcijam; opozarja, da je bila kršitev omejevalnih ukrepov dodana na seznam kaznivih dejanj Evropske unije;

21.  poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za nadaljevanje mednarodne osamitve Ruske federacije, tudi v zvezi s članstvom Rusije v mednarodnih organizacijah in organih, kot je Varnostni svet Združenih narodov;

22.  je močno zaskrbljen zaradi poročil, da več tretjih držav sodeluje z Rusijo, da bi ji pomagale pri izogibanju sankcijam, pri čemer se poroča o tem, da Iran in Severna Koreja Rusiji stalno dobavljata vojaško opremo in da kitajska državna obrambna podjetja dobavljajo opremo z dvojno rabo, navigacijsko opremo, tehnologijo za motenje in dele bojnih letal v Rusijo, pa tudi zaradi poročil o dejavnostih „temnih tankerjev“, zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da uvoz plina iz tretjih držav, na primer Azerbajdžana, ne bo zgolj prikrita dobava ruskega plina, za katerega veljajo evropske sankcije; poziva EU, države članice in zaveznice, naj povečajo učinkovitost že uvedenih sankcij, sprejmejo nujne ukrepe, s katerimi bi preprečili vse poskuse izogibanja tem sankcijam, in vzpostavijo mehanizem sekundarnih sankcij, s katerim bi odpravili morebitne vrzeli; obsoja države, ki Rusiji pomagajo pri tem, da bi se izognila posledicam naloženih sankcij, in poziva EU, naj dosledno preganja podjetja, združenja ali posameznike, ki sodelujejo pri izogibanju sankcijam;

23.  poziva Komisijo in sozakonodajalca, naj dokončno oblikujejo pravno ureditev, ki bo omogočala zaplembo ruskega premoženja, ki ga je zamrznila EU, in njegovo uporabo za odpravo različnih posledic ruske agresije proti Ukrajini, vključno z obnovo države in odškodnino žrtvam ruske agresije; poudarja svoje prepričanje, da mora Rusija po koncu vojne plačati odškodnino, ki ji bo naložena, da bo znatno prispevala k obnovi Ukrajine;

24.  ponovno obsoja nedavno odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, da ruskim in beloruskim športnikom omogoči tekmovanje na kvalifikacijah za olimpijske igre v Parizu 2024 pod nevtralno zastavo, kar je v nasprotju z večplastno izolacijo teh držav, oba režima pa bosta to uporabila za propagando; poziva države članice in mednarodno skupnost, naj izvajajo pritisk na Mednarodni olimpijski komite, da bi razveljavil to odločitev, ki je sramotna za mednarodni športni svet, in zavzamejo podobno stališče o vseh drugih športnih, kulturnih ali znanstvenih prireditvah;

25.  poziva EU in države članice, naj dejavno podprejo diplomatska prizadevanja Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je predlagala vzpostavitev zaščitnega območja za jedrsko varnost in zaščito okoli ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje; poudarja, kako pomembno je ohranjati celovitost infrastrukture in delegaciji te agencije omogočiti enostaven dostop do jedrskih lokacij; poziva institucije EU in države članice, naj korporaciji Rosatom preprečijo tekoče naložbe v kritično infrastrukturo v EU in ustavijo vse njene dejavnosti v EU;

26.  poziva institucije EU, naj ukrajinskim izvoljenim predstavnikom in uradnikom ponudijo možnost, da bi preučevali in opazovali delo institucij EU; poziva k začetku postopkov za ustanovitev akademije vzhodnega partnerstva za javno upravo;

27.  poziva EU in države članice, naj delujejo strateško in se proaktivno zoperstavijo hibridnim grožnjam ter preprečijo vmešavanje Rusije v politične, volilne in druge demokratične procese v Ukrajini in EU, zlasti zlonamerna dejanja, katerih cilj je manipuliranje z javnim mnenjem in spodkopavanje evropskega povezovanja; poziva EU in države članice, naj povečajo odpornost proti dezinformacijam in kampanjam motenja, namenjenim spodkopavanju demokratičnih procesov in ustvarjanju razkola v Ukrajini in EU, ter zapolnijo vrzel, tako da evropske radiodifuzijske hiše in televizijski kanali ne bodo zagotavljali storitev ruskim televizijskim kanalom, za katere veljajo sankcije, niti prispevali k širjenju ruskih dezinformacijskih vsebin;

28.  poziva generalno skupščino OZN, naj rusko agresijo proti Ukrajini ohrani na dnevnem redu, in poziva partnerje EU po vsem svetu, naj Ukrajini še naprej nudijo politično in humanitarno podporo, saj se tako spodbuja njena neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj tesneje sodelujejo s svetovnimi voditelji iz drugih regij v zvezi s podporo Ukrajini in povečajo mednarodni pritisk na ruski režim;

29.  izraža hvaležnost državam, ki že od vsega začetka vojne izražajo edinstveno enotnost, solidarnost in podporo Ukrajini;

30.  izraža solidarnost in podporo pogumnim prebivalcem Rusije in Belorusije, ki protestirajo proti ruski vojaški agresiji proti Ukrajini; zahteva, da države članice nudijo zaščito in dodelijo azil Rusom in Belorusom, ki jih preganjajo zaradi nasprotovanja vojni ali protestov proti njej, pa tudi dezerterjem in osebam z ugovorom vesti iz Rusije in Belorusije;

31.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu, Organizaciji združenih narodov, Mednarodnemu olimpijskemu komiteju ter ruskim in beloruskim oblastem.

(1) UL L 161, 29.5.2014, str. 3. (2) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o Evropski centralni banki – letno poročilo za leto 2022 (2022/2037(INI))

P9_TA(2023)0057 A9-0022/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2021,

–  ob upoštevanju povratnih informacij ECB z dne 28. aprila 2022 o prispevku Evropskega parlamenta v sklopu resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2020,

–  ob upoštevanju podnebnega akcijskega načrta ECB z dne 4. julija 2022 za nadaljnje vključevanje vidikov podnebnih sprememb v operacije njene monetarne politike,

–  ob upoštevanju makroekonomskih napovedi strokovnjakov ECB z dne 8. septembra 2022 za euroobmočje,

–  ob upoštevanju Eurostatove prve ocene z dne 30. septembra 2022,

–  ob upoštevanju rezultatov stresnega testa ECB za podnebna tveganja z dne 8. julija 2022,

–  ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije za poletje 2022,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada o svetovnih gospodarskih obetih za leto 2022,

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometra iz junija in julija 2022,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU(1),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja,

–  ob upoštevanju členov 123(1), 125, 127(1) in (2), 130, 282(2) in 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju monetarnih dialogov s predsednico ECB Christine Lagarde, ki so potekali 7. februarja, 20. junija, 26. septembra in 28. novembra 2022,

–  ob upoštevanju dejstva, da je Svet ECB 21. julija 2022 odobril instrument za zaščito prenosa,

–  ob upoštevanju sklepov o zvišanju obrestnih mer ECB, ki jih je v okviru monetarne politike julija, septembra, novembra in decembra 2022 sprejel Svet ECB,

–  ob upoštevanju poročila ECB z dne 29. septembra 2022 o napredku, doseženem v fazi preiskave digitalnega eura,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 z naslovom Socialne in ekonomske posledice ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje(2),

–  ob upoštevanju členov 3 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 142(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0022/2023),

A.  ker se bo po napovedi ECB iz septembra 2022 gospodarska rast po izhodiščnem scenariju zmanjšala s 3,1 % v letu 2022 na 0,9 % v letu 2023, preden se bo v letu 2024 vrnila na 1,9 %; ker so nekatere temeljne predpostavke v tej napovedi že zastarele; ker se obeti glede gospodarske dejavnosti v euroobmočju po državah zelo razlikujejo in ker jih spremlja veliko negotovosti, povezanih z razvojem vojne v Ukrajini in energetsko krizo, več neodvisnih virov pa napoveduje recesijo;

B.  ker je neizzvana, nemoralna in neupravičena agresija Rusije proti Ukrajini močno prizadela zaupanje, povzročila hitro rast cen energije in hrane ter v povezavi z drugimi motnjami v oskrbi na Kitajskem še povečala obstoječe pritiske v dobavni verigi;

C.  ker je glavni cilj ECB ohranjanje stabilnosti cen, ki jo je opredelila kot 2-odstotno inflacijo v srednjeročnem obdobju;

D.  ker se bo po napovedih ECB iz septembra 2022 skupna inflacija zmanjšala z 8,1 % v letu 2022 na 5,5 % v letu 2023 ter 2,3 % v letu 2024; ker je 2,3 % še vedno nekoliko nad ciljno stopnjo ECB;

E.  ker je po podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti julija 2022 znašala 6 % v EU in 6,6 % v euroobmočju ter je bila po EU in v državah članicah neenakomerno porazdeljena, stopnja brezposelnosti med mladimi pa je še vedno precej višja (14 % v EU in 14,2 % v euroobmočju); ker visoka stopnja brezposelnosti mladih ostaja resen problem, s katerim se mora EU spopasti;

F.  ker se je ECB v okviru svojih pristojnosti zavezala, da bo prispevala k ciljem Pariškega sporazuma; ker lahko podnebne spremembe ovirajo učinkovitost monetarne politike, vplivajo na rast ter povečajo cenovno in makroekonomsko nestabilnost;

G.  ker je delovanje transmisijskega mehanizma monetarne politike temeljni pogoj, da lahko ECB izvaja svoje pristojnosti glede stabilnosti cen;

H.  ker se je zunanja vrednost eura v primerjavi z ameriškim dolarjem v zadnjih nekaj mesecih znatno poslabšala; ker se z energijo in energetskimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje v ameriških dolarjih in ker poslabšanje menjalnega tečaja eura glede na dolar dodatno prispeva k inflaciji;

I.  ker je po podatkih iz raziskave Eurobarometra iz junija in julija 2022 javna podpora evropski ekonomski in monetarni uniji z enotno valuto, eurom, na najvišji ravni doslej, in sicer 80 % v euroobmočju in 72 % v celotni EU;

J.  ker je ECB odgovorna Evropskemu parlamentu kot instituciji, ki zastopa državljane EU;

Splošni pregled

1.  je zelo zaskrbljen zaradi neizzvane ruske vojaške agresije na Ukrajino ter njenih resnih, nepredvidljivih in dolgotrajnih posledic za evropsko gospodarstvo in družbo, zlasti za najbolj izpostavljene in ranljive skupine, kot so mala in srednja podjetja ter gospodinjstva z nižjimi dohodki;

2.  poudarja, da krize brez primere zahtevajo edinstvene, inovativne in drzne odločitve o monetarni politiki;

3.  razume negotovost in zapleteno okolje, ki spodbujata monetarno politiko; izraža globoko zaskrbljenost zaradi zgodovinsko visoke stopnje inflacije; pozdravlja odločenost ECB, da je pripravljena po potrebi sprejeti ukrepe za zaščito finančne stabilnosti;

4.  opozarja, da je glavni mandat ECB zagotavljanje stabilnosti cen;

5.  se zaveda, da bi ECB lahko znižala cene z močnim zmanjšanjem skupnega povpraševanja prek svojih orodij monetarne politike, a obenem priznava, da bi to povečalo tveganje negativnega vpliva na rast in zaposlovanje;

6.  ugotavlja, da trenutno inflacijo povzroča predvsem ponudba, zlasti cene energije in hrane, ki zdaj vplivajo na osnovno inflacijo;

7.  ugotavlja tudi, da so tradicionalna orodja monetarne politike le v omejenem obsegu primerna za obvladovanje inflacije, ki jo povzroča predvsem ponudba;

8.  poudarja, da je statutarna neodvisnost ECB, kot je določena v Pogodbah, temeljni pogoj za izvajanje njenih pristojnosti;

9.  pozdravlja, da je Republika Hrvaška kot 20. država članica januarja 2023 pristopila k euroobmočju;

10.  ugotavlja, da sta se fiskalna in monetarna politika med pandemijo medsebojno krepili, pri čemer so vse institucije EU in države članice sodelovale v okviru svojih mandatov, s čimer se je preprečilo, da bi se ponovili dogodki iz finančne krize leta 2008, in opozarja na izkušnje, pridobljene v zvezi z vzroki, pa tudi na odziv nanje; poudarja, da je za ohranjanje stabilnosti cen danes potrebno še tesnejše usklajevanje med fiskalno in monetarno politiko, saj sta za obravnavanje šokov na strani ponudbe potrebna večja odpornost dobavne verige in energetske reforme, vključno s pomikom k več virom obnovljive energije in predvidljivim naložbenim okvirom; se strinja z opozorilom predsednice Christine Lagarde, da mora biti „fiskalna podpora, ki se uporablja za zaščito gospodinjstev pred vplivom višjih cen, začasna in ciljno usmerjena. Z njo se omejuje tveganje za povečanje inflacijskih pritiskov, s čimer se olajša tudi naloga monetarne politike, da se zagotovi stabilnost cen, in prispeva k ohranjanju vzdržnosti dolga“(3);

11.  pozdravlja izjavo predsednice Christine Lagarde, da moramo zaradi trenutne geopolitične krize doseči napredek pri fiskalnem povezovanju EU; pozdravlja dolgotrajno podporo ECB hitremu dokončanju bančne unije in poudarja tveganja, ki jih povzročajo velike zamude; je seznanjen s podporo ECB vzpostavitvi polno delujočega evropskega sistema jamstva za vloge; priznava, da sta delitev in zmanjševanje tveganja medsebojno povezana ter da imajo institucionalne jamstvene sheme ključno vlogo pri zaščiti in stabilizaciji včlanjenih institucij; pozdravlja dosedanji napredek pri zmanjševanju obsega slabih posojil;

12.  poziva ECB, naj še naprej redno spremlja razvoj dogodkov in objavlja informacije o mednarodni vlogi eura; poudarja, da je treba, če želimo okrepiti vlogo eura, poglobiti in dokončno vzpostaviti evropsko ekonomsko in monetarno unijo, da bi zmanjšali dejansko in dozdevno ranljivost euroobmočja za makroekonomske pretrese; ugotavlja, da bo povečanje privlačnosti eura kot rezervne valute še okrepilo njegovo mednarodno uporabo in povečalo sposobnost EU, da neodvisno oblikuje svojo politiko, kar je ključni element za zaščito evropske gospodarske suverenosti;

Monetarna politika

13.  je zaskrbljen, ker je inflacija v euroobmočju dosegla rekordno raven, pri čemer je povprečna inflacija za leto 2022 znašala 8,4 %; poudarja, da se je skupna inflacija oktobra 2022 dvignila na rekordno visoko raven 10,6 %, nato pa se je do decembra znižala na 9,2 %; poudarja, da je energija daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na inflacijo (40,8 %), sledijo pa ji cene hrane (11,8 %); ugotavlja, da ECB napoveduje, da bo skupna stopnja inflacije v letu 2023 znašala 6,3 % v letu 2024 3,4 %, v letu 2025 pa 2,3 %, a z navzgor usmerjenimi tveganji, predvsem zaradi motenj v oskrbi z energijo in hrano; ugotavlja, da je inflacija trenutno precej višja od ciljne stopnje ECB, ki znaša 2 %; ugotavlja, da osnovna inflacija trenutno znaša 5,2 %; opozarja, da je glavni mandat ECB zagotavljanje stabilnosti cen;

14.  opozarja, da je pregled strategije ECB ponovno potrdil srednjeročno usmeritev ciljne inflacije in določil simetričen cilj (2 %) za inflacijo v srednjeročnem obdobju; poziva ECB, naj v tem srednjeročnem obdobju, tudi med sedanjo krizo, dosledno obravnava inflacijo; poziva ECB, naj opredeli pojem „srednjeročno“;

15.  je seznanjen z nedavno odločitvijo ECB na področju monetarne politike, da bo julija 2022 obrestne mere zvišala za 50, septembra za 75, novembra za 75, decembra za 50 ter februarja 2023 za 50 bazičnih točk; ugotavlja, da je trenutna obrestna mera 3,0 %; je seznanjen z izjavo predsednice Christine Lagarde, da namerava ECB „na več naslednjih sejah zviševati obrestne mere, dokler inflacija ne bo padla na ciljno raven“; ugotavlja, da nominalne obrestne mere ostajajo pod nevtralno obrestno mero;

16.  ugotavlja, da ima ECB na voljo orodja za zmanjšanje skupnega povpraševanja, s katerimi lahko srednjeročno zniža inflacijo na ciljno raven; je zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bodo takšne politične odločitve imele za rast in zaposlovanje, zato jih je treba obravnavati v oceni sorazmernosti; poziva ECB, naj glede na visoko stopnjo negotovosti razmisli o bolj uravnoteženem in postopnem prilagajanju politike; poziva k tehtnejši utemeljitvi morebitnih prihodnjih odločitev o obrestnih merah;

17.  opozarja, da sta ruska agresija v Ukrajini in odvisnost od uvoženih fosilnih goriv glavni vzrok za nedavno občutno povečanje cen, pri čemer skupna inflacija odraža strm porast cen nafte in plina; ugotavlja, da je za trenutno inflacijo kriva predvsem ponudba; ugotavlja tudi, da so tradicionalna orodja monetarne politike le v omejenem obsegu primerna za obvladovanje inflacije, ki jo povzročajo predvsem cene energije in hrane; je seznanjen, da je ECB že večkrat priznala, da dvig obrestnih mer kratkoročno ne bo znižal cen energije ali vplival na inflacijo;

18.  je zelo zaskrbljen zaradi tveganja razdrobljenosti glede na to, da so med državami euroobmočja razlike v stopnji inflacije, ki je na primer avgusta 2022 v Estoniji znašala 25,2 %, v Franciji pa 6,6 %; meni, da to ogroža enotnost monetarne politike ECB in njeno transmisijo;

19.  je zaskrbljen, ker „dobiček v zadnjem času bistveno prispeva k skupni domači inflaciji, in sicer več, kot v preteklosti“, kot je ugotovila članica izvršnega odbora Isabel Schnabel(4); poziva ECB, naj redno objavlja podatke o prispevku dobička k inflaciji; ugotavlja, da monetarna politika ni pravi odziv na ta prispevek k inflaciji, saj gre za prekomerno tržno moč, ki jo je bolje obravnavati z drugimi politikami;

20.  poziva ECB, naj oblikuje verodostojno komunikacijsko strategijo, podprto s hitrimi in oprijemljivimi ukrepi, s katerimi bo evropskim državljanom pokazala, da se bo inflacija srednjeročno znižala; je zelo zaskrbljen, ker so pričakovanja potrošnikov v zvezi z inflacijo v naslednjih 12 mesecih in mediana pričakovane inflacije v naslednjih treh letih občutno nad ciljno ravnjo, saj znašajo 5,0 % oziroma 2,9 %(5); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da to kaže na to, da so se pričakovanja v zvezi z inflacijo zelo spremenila; ugotavlja, da je vpliv na pričakovanja eden glavnih razlogov za to, da ECB zvišuje obrestno mero; poziva ECB, naj natančneje preuči vlogo pričakovanj v zvezi z inflacijo in ugotovi, kako napovedi in ukrepi ECB vplivajo nanje;

21.  ugotavlja, da ni akademskega soglasja o tem, kakšno vlogo imajo pričakovanja v zvezi z inflacijo pri dejanskih rezultatih;

22.  je še posebej zaskrbljen, ker je nedavni padec menjalnega tečaja med eurom in dolarjem pomembno prispeval k rasti cen energije; ugotavlja, da nedavni padec vrednosti eura v primerjavi z ameriškim dolarjem zato prispeva k rasti cen energije, saj se z energetskimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje v ameriških dolarjih;

23.  ugotavlja, da je Mednarodni denarni sklad v svojih svetovnih gospodarskih obetih za leto 2022 navedel, da so tveganja plačne spirale omejena; ugotavlja, da bodo odporni trgi dela in določena stopnja dohitevanja za nadomestitev izgube kupne moči verjetno prispevali k močni rasti plač; poziva ECB, naj zelo pozorno spremlja to tveganje;

24.  je zaskrbljen, ker se ECB pri bonitetnih ocenah državnih obveznic v svojem okviru za zavarovanje še naprej zanaša na zasebne bonitetne agencije; ponovno poziva ECB, naj poišče drugo možnost;

25.  poudarja, da je enakomerna transmisija monetarne politike bistvena za uresničevanje nalog ECB v zvezi s stabilnostjo cen; poudarja, da so zaradi prevelikih razlik v donosnosti državnih obveznic kreditni pogoji neskladni z enotno transmisijo monetarne politike; je seznanjen z odločitvijo ECB z dne 15. junija 2022, da bo uporabila prožnost pri reinvestiranju odkupov, ki jih je treba izvesti v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji; je seznanjen z začetkom izvajanja instrumenta za zaščito prenosa, da bi podprli učinkovito transmisijo monetarne politike po euroobmočju;

26.  ugotavlja, da kombinacija poceni ciljno usmerjenih operacij dolgoročnega refinanciranja in višjih obrestnih mer ustvarja tveganje, ki evropskim bankam omogoča, da kujejo milijarde dodatnih dobičkov; pozdravlja, da se je ECB na oktobrskem zasedanju odločila preprečiti to arbitražo;

27.  je zaskrbljen, ker večje centralne banke po svetu ne usklajujejo monetarne politike; poleg tega je zaskrbljen, da bo cikel hkratnega naraščanja obrestnih mer po svetu povzročil zaostritev pogojev denarne politike, kot je ne pomnimo; poziva ECB, naj začne mednarodni dialog z drugimi centralnimi bankami;

Sekundarni cilj

28.  opozarja, da je predsednica ECB med monetarnim dialogom novembra 2021 dejala, da so „med sekundarnimi cilji seveda tudi gospodarski razvoj, spoštovanje okolja in boj proti podnebnim spremembam itd. Jasno je, da jih je treba upoštevati, zlasti če te sekundarne cilje zelo jasno navedejo druge institucije, zlasti Evropski parlament“; predlaga, da se ta resolucija izkoristi kot možnost, da se ECB poda prispevek v zvezi s sekundarnimi cilji(6);

29.  opozarja, da ne glede na cilj cenovne stabilnosti Pogodba o delovanju Evropske unije od ECB zahteva, da podpira splošne ekonomske politike Unije, kot so opredeljeni v členu 3 PEU; poudarja, da obstaja jasna hierarhija med cilji ECB;

30.  ugotavlja, da se za monetarne politike ECB, namenjene izvajanju njenega glavnega mandata, opravi ocena sorazmernosti; ugotavlja, da se pri tej oceni upošteva učinek ukrepov monetarne politike na širše gospodarstvo in ekonomske politike, obravnavane v tem razdelku; poudarja, da bo ECB, kadar bo izbirala med različnimi sklopi politik, ki so enako ugodne za stabilnost cen, izbrala tiste, ki najbolje podpirajo splošne ekonomske politike EU(7);

31.  poziva ECB, naj v svojem letnem poročilu v posebnem poglavju pojasni, kako razlaga in ravna v skladu s svojimi sekundarnimi cilji, ter predstavi učinke svoje monetarne politike na splošne ekonomske politike EU;

32.  meni, da sta visoka raven družbeno, okoljsko in gospodarsko trajnostne rasti ter izjemno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, s katerim se želi doseči polna zaposlenost, ključna gospodarska cilja; opozarja, kako pomemben je evropski steber socialnih pravic; poudarja, da je te cilje najbolje doseči, če prosti trg deluje v stabilnem makroekonomskem okolju, ki temelji na predvidljivih ravneh cen;

33.  poudarja, da imajo mala in srednja podjetja ključno vlogo za gospodarstvo EU ter ekonomsko in socialno konvergenco, zaposlovanje in izvajanje dvojnega prehoda (digitalnega in podnebnega);

34.  predlaga, da bi morala ECB v okviru ocene sorazmernosti upoštevati, da stroškov njenih operacij monetarne politike ne bi smeli nesorazmerno nositi sloji z nižjimi dohodki in najranljivejše skupine, prav tako pa bi morala oceniti učinek svojih operacij monetarne politike na te skupine, pri tem pa upoštevati, da premoženjska in dohodkovna neenakost negativno vpliva na učinkovitost transmisije monetarne politike(8);

35.  poziva ECB, naj se kot neodvisna institucija pri izvajanju svojega mandata vzdrži politično motiviranih odločitev;

Boj proti podnebnim spremembam

36.  ugotavlja, da sta za spodbujanje zelenih naložb potrebna stabilnost cen in stabilno makroekonomsko okolje, kar bi med drugim pomagalo ustvariti prave pogoje za izvajanje Pariškega sporazuma; poziva ECB, naj oceni, v kolikšni meri podnebne spremembe vplivajo na njeno zmožnost ohranjanja stabilnosti cen;

37.  opozarja, da Evropsko centralno banko kot institucijo EU zavezujejo zaveze EU iz Pariškega sporazuma;

38.  je seznanjen z odločitvijo Sveta ECB, da sprejme nadaljnje ukrepe za vključitev vprašanj podnebnih sprememb v okvir monetarne politike Eurosistema;

39.  ugotavlja, da je koncept tržne nevtralnosti povezan z načelom „odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco“; poziva ECB, naj ob spoštovanju svoje neodvisnosti obravnava nedelovanje trga in zagotovi učinkovito dodeljevanje sredstev v dolgoročnem obdobju, pri čemer naj bo čim manj politična, prav tako pa naj spoštuje načelo nevtralnosti trga; ugotavlja, da se je ECB v več primerih že oddaljila od tržne nevtralnosti; poudarja, da se takšne odločitve ne smejo sprejemati na račun glavnega cilja ECB;

40.  je seznanjen z napovedjo ECB, da bo s prilagoditvijo svojega portfelja razogljičila imetje podjetniških obveznic; poudarja, da so programi ECB za nakup sredstev nekonvencionalna monetarna politika, ki bi jo bilo treba izvajati le v izrednih gospodarskih razmerah; poleg tega poudarja, da je to imetje stranski proizvod preteklega boja proti nizki inflaciji in da naložbe niso cilj monetarne politike;

41.  je prav tako seznanjen z napovedjo okolju prijaznejšega okvira ECB za zavarovanje, kar bo pripomoglo k zmanjšanju finančnega tveganja v bilanci stanja ECB;

42.  pozdravlja napoved ECB, da bo dodatno okrepila orodje in zmogljivosti Eurosistema za ocenjevanje tveganj, da bi bilo mogoče bolje vključiti tveganja, povezana s podnebjem in okoljem, na primer prek notranjih bonitetnih sistemov; pozdravlja zlasti sodelovanje ECB z bonitetnimi agencijami, da bi se povečala preglednost o tem, kako v bonitetne ocene vključujejo podnebna tveganja, in kakšne so njihove ambicije v zvezi z zahtevami po razkritju glede podnebnih tveganj;

43.  pozdravlja, da je ECB sprejela akcijski načrt in podroben časovni načrt ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami, da bi v okvir politike in modele vključila vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami;

44.  pozdravlja stresni test ECB za podnebna tveganja, ki je bil razvit, da bi ocenili odpornosti bank in družb na tveganje podnebnega prehoda; opaža, da rezultati, objavljeni 8. julija 2022, kažejo, da banke nimajo trdnih okvirov za stresno testiranje podnebnih tveganj in nimajo ustreznih podatkov; poziva ECB, naj pripravi uresničljive smernice in zmanjša birokracijo; ugotavlja, da bi moral nadzor nad bankami temeljiti na tveganju, ne pa na sekundarnih premislekih; poziva banke, naj okrepijo prizadevanja za merjenje in obvladovanje podnebnih tveganj;

45.  poudarja, da je ECB med letoma 2020 in 2021 za 10,7 % zmanjšala svoje emisije ogljika;

Preglednost, odgovornost, enakost spolov in drugi vidiki

46.  poudarja, da je treba dodatno okrepiti ureditve ECB na področju odgovornosti in preglednosti; ugotavlja, da je ECB sicer razširila svoj nabor orodij in cilje, da ne zajemajo več le stabilnosti cen, a so se njeni postopki v zvezi z odgovornostjo le delno razvili; z zanimanjem pričakuje pisno formalizacijo sedanjih postopkov v zvezi z odgovornostjo med ECB in Evropskim parlamentom; ponovno poziva ECB, naj poveča odgovornost do Evropskega parlamenta;

47.  pozdravlja obsežne in podrobne povratne informacije, ki jih je ECB predložila v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2020; poziva ECB, naj ostane zavezana odgovornosti in še naprej vsako leto objavlja svoje pisne povratne informacije v zvezi z resolucijami Parlamenta o letnih poročilih ECB;

48.  poziva ECB, naj bolje, tudi pisno, poroča o stališčih, ki jih zavzame v Baselskem odboru za bančni nadzor;

49.  pozdravlja novo komunikacijsko politiko ECB, ki vključuje dostopnejše načine za razlago in predstavitev političnih odločitev ECB državljanom in deležnikom;

50.  pozdravlja, da je ECB pozorna na tveganje kibernetskih napadov; spodbuja jo, naj bo tako tudi v prihodnje, zlasti glede na geopolitične razmere;

51.  poziva ECB, naj začne bolje spremljati razvoj kriptovalut in s tem povezana tveganja v smislu kibernetske varnosti, pranja denarja, financiranja terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih z anonimnostjo, ki jo zagotavljajo kriptosredstva; v zvezi s tem ugotavlja, da je začela veljati uredba o trgih kriptoimetij;

52.  obžaluje, da sta samo dva člana Izvršilnega odbora ECB in Sveta ECB ženski; ponovno poudarja, da bi morala biti zastopanost spolov pri imenovanjih v izvršilni odbor uravnotežena, Parlamentu pa bi bilo treba predložiti ožji seznam; močno obžaluje, da so države članice pred kratkim predlagale točno toliko kandidatov, kolikor je prostih delovnih mest, namesto da bi predložile ožji seznam kandidatov; opozarja, da se je Parlament že prej zavezal, da v skladu s svojo resolucijo o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU ne bo obravnaval ožjega seznama, ki ne spoštuje načela uravnotežene zastopanosti spolov; poziva države članice euroobmočja, naj opravijo svoj del naloge in v postopke imenovanja v celoti vključijo načelo enakosti spolov in zagotovijo enake možnosti, ne glede na spol, za položaje guvernerjev svojih nacionalnih centralnih bank;

53.  obžaluje, da je neravnovesje med spoloma še vedno prisotno tudi v organizacijski strukturi ECB, zlasti pri deležu žensk na višjih vodstvenih položajih; ugotavlja, da se je po najnovejših razpoložljivih statističnih podatkih iz leta 2019 delež žensk na vseh vodstvenih položajih v ECB povečal na 30,3 %, na višjih vodstvenih položajih pa na 30,8 %; pozdravlja novo strategijo ECB za bolj uravnoteženo zastopanost spolov, vključno s ciljem, da se delež žensk do leta 2026 poveča na 40 do 51 %; poziva ECB, naj v letnem poročilu poroča o napredku na tem področju;

54.  podpira, da želi ECB povečati zastopanost žensk, tako da ženske spodbuja k napredku na tem področju; zato pozdravlja pobude, kot je štipendija ECB Women in Economics;

55.  je seznanjen s kadrovskimi pravili ECB o morebitnih nasprotjih interesov in spodbuja njihovo ambiciozno uporabo; je seznanjen tudi s tem, da poteka pregled etičnega okvira; opozarja na odločbo evropske varuhinje človekovih pravic z dne 26. oktobra 2022, v kateri je v zvezi s tem izdala priporočila, ki se nanašajo predvsem na pojav vrtljivih vrat v ECB, potem ko se je pred kratkim eden njenih višjih ekonomistov zaposlil v ameriški investicijski banki(9); poziva ECB, naj obdobje mirovanja za višje plačne razrede razširi tudi na zaposlene v nižjih plačnih razredih;

56.  poziva ECB, naj razvije strategijo o tem, kako ravnati z lobisti in povečati preglednost stikov na ravni zaposlenih zunaj Sveta ECB;

57.  pozdravlja dejstvo, da se je leta 2021 število ponarejenih eurobankovcev zmanjšalo na najnižjo raven od leta 2003 (12 na milijon); poziva ECB, naj okrepi boj proti ponarejanju in sodelovanje z Europolom, Interpolom in Komisijo pri uresničevanju tega cilja; poziva ECB, naj brez poseganja v pristojnosti držav članic vzpostavi sistem za boljše spremljanje večjih transakcij z namenom boja proti pranju denarja, izogibanju davkom ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala;

58.  pozdravlja napredek ECB pri projektu digitalnega eura in dialog s Parlamentom v zvezi s tem; je zadovoljen, da se bo končala 24-mesečna preiskovalna faza projekta digitalnega eura in da bo Svet ECB sprejel odločitev o začetku postopka njegove uvedbe, ko bosta sozakonodajalca na podlagi prihodnjega predloga Komisije vzpostavila pravno podlago za to;

59.  poudarja pričakovane koristi, kot sta večja učinkovitost in večja finančna vključenost; se strinja z ECB, da bi moral digitalni euro izpolnjevati vrsto minimalnih zahtev, vključno z odpornostjo, varnostjo, učinkovitostjo in varstvom zasebnosti; poudarja, da bi digitalni euro lahko dopolnil gotovino kot plačilno sredstvo, ne bi pa je smel nadomestiti;

60.  poziva ECB, naj pri oblikovanju digitalnega eura ustrezno upošteva tveganja za bančni sektor in splošno posojanje realnemu gospodarstvu;

61.  močno obžaluje odločitev ECB, da bo družbo Amazon vključila v preskušanje prototipnih vmesnikov za digitalni euro; poudarja, da je ta družba potencialni konkurent na tem področju, zato ji ne bi smeli omogočiti sodelovanja, zlasti ker za to nalogo ne bo prejela denarnega nadomestila; poleg tega poudarja, da bi s prenosom infrastrukture digitalnega eura ameriškemu tehnološkemu podjetju v upravljanje zmanjšali strateško avtonomijo EU;

62.  poziva k nadaljnji krepitvi notranjega okvira ECB za prijavljanje nepravilnosti, da bi ga uskladili z direktivo EU o žvižgačih(10);

63.  predlaga ustanovitev neodvisnega ocenjevalnega urada po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, ki bi lahko ocenjeval politike ECB in učinek različnih možnosti politike, pri tem pa ne bi posegal v neodvisnost ECB;

o
o   o

64.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 23, 21.1.2021, str. 105. (2) UL C 479, 16.12.2022, str. 75. (3) Uvodne besede k monetarnemu dialogu 26. septembra 2022: https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2022/html/ecb.sp220926_1~0bd6fcc86c.en.html (4) Govor Isabel Schnabel o globalizaciji inflacije: https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2022/html/ecb.sp220511_1~e9ba02e127.en.html (5) https://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2023/html/ecb.pr230112~6cfbeda491.sl.html (6) Stran 15 prepisa monetarnega dialoga novembra 2021: https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2021/html/ecb.sp211115_annex_1~d1ef2075bb.en.pdf (7) https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2022/html/ecb.sp220324~61c5afb6b9.en.html. (8) https://www.bis.org/publ/othp50.htm. (9) https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/sl/162341 (10) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o razvoju strategije EU za kolesarjenje (2022/2909(RSP))

P9_TA(2023)0058 B9-0102/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svežnja Komisije „Pripravljeni na 55“ z dne 14. julija 2021 o izvajanju evropskega zelenega dogovora,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom Varčevanje z energijo v EU (COM(2022)0240),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2021 z naslovom Novi okvir EU za mobilnost v mestih (COM(2021)0811),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/73 z dne 17. januarja 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 12. oktobra 2016 z naslovom Načrt EU za kolesarjenje(2),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 6/2020 z naslovom Trajnostna mobilnost v mestih v EU: bistvenega izboljšanja ni mogoče doseči brez zavezanosti držav članic,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2021 o pregledu smernic za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2021 o okviru politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 – priporočila za naslednje korake v smeri „vizije nič“(4),

–  ob upoštevanju govora izvršnega podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa z dne 30. junija 2022 na vrhu o kolesarjenju v Københavnu,

–  ob upoštevanju načela subsidiarnosti in zlasti člena 5(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju izjave držav članic o kolesarjenju kot podnebju prijaznem načinu prevoza, ki je bila sprejeta oktobra 2015 med luksemburškim predsedovanjem Svetu EU,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 11 o trajnostnih mestih in skupnostih, v skladu s katerim bo kolesarjenje prispevalo k temu, da bodo mesta in naselja postala bolj odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 7. julija 2022 v odgovor na vprašanje za Komisijo o razvoju strategije EU za kolesarjenje (O-000025/2022 – B9-0017/2022),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za promet in turizem,

A.  ker je promet pomemben vir onesnaževanja zraka in ker so trajnostni načini prevoza, kot je kolesarjenje, bistveni za doseganje ciljev EU na področju podnebja in zmanjšanje onesnaževanja ter za uresničevanje ambicij v okviru pobud EU za varčevanje z energijo in REPowerEU;

B.  ker kolesarjenje prinaša številne koristi, kot so boljše zdravje, zmanjšanje prometnih zastojev in hrupa, boljša kakovost zraka, gospodarska rast ter okoljske in družbene koristi;

C.  ker je kolesarjenje razmeroma poceni način prevoza, ki si ga večina državljanov lahko privošči, in spodbuja trajnostno gospodarstvo;

D.  ker je za izkoriščanje potenciala kolesarjenja potrebna varnejša kolesarska infrastruktura, ki je dragocena alternativa pri potovanjih na kratke razdalje;

E.  ker kolesarski ekosistem EU že vključuje več kot 1000 malih in srednjih podjetij ter milijon delovnih mest, katerih število se lahko do leta 2030 poveča na 2 milijona; ker električna kolesa pomenijo priložnost za rast kolesarske industrije, ustvarjanje zelenih delovnih mest in zaposlitev prekvalificirane delovne sile iz drugih sektorjev;

F.  ker sta pomanjkanje varovanih parkirišč in ukrepov za preprečevanje kraje ter pomanjkanje kolesarskih poti dve prevladujoči oviri za privabljanje novih kolesarjev in izkoriščanje celotnega potenciala kolesarjenja v mestih;

1.  meni, da bi bilo treba kolesarjenje priznati kot dobro razvit način prevoza; poziva Komisijo, naj oblikuje evropsko strategijo za kolesarjenje, da bi v Evropi do leta 2030 podvojili število kilometrov, prevoženih s kolesom; poziva Komisijo, naj zagotovi usklajeno zbiranje podatkov o kolesarjenju, vključno z industrijskimi podatki;

2.  ugotavlja, da se je kolesarjenje razširilo zaradi pandemije covida-19 in naraščajočih cen fosilnih goriv po ruski nezakoniti vojaški agresiji proti Ukrajini; spodbuja regionalne in lokalne organe, naj razmislijo o vzdrževanju kolesarske infrastrukture, vzpostavljene kot odziv na pandemijo, v sklopu rednih procesov urbanističnega načrtovanja in sprejmejo konkretne ukrepe za ustrezno vključitev kolesarjenja v okvire za mobilnost v mestih, hkrati pa priznajo njegov potencial za boljšo povezljivost med primestnimi območji in mestnimi središči, zlasti s kolesarskimi avtocestami;

3.  za spodbujanje multimodalnosti spodbuja ustvarjanje sinergij med kolesarjenjem in drugimi načini prevoza, na primer z več razpoložljivimi mesti za kolesa na vlakih in bolj varovanimi parkirišči za kolesa na postajah in vozliščih za mobilnost;

4.  meni, da bi bilo treba v evropskih politikah in podpori ustrezno upoštevati omogočanje kolesarjenja, in sicer pri gradnji ali nadgradnji infrastrukture TEN-T, med drugim z dodajanjem kolesarskih poti vzdolž železniških prog in celinskih plovnih poti, kjer je to izvedljivo;

5.  spodbuja države članice in lokalne organe, naj znatno povečajo naložbe v izgradnjo ločene kolesarske infrastrukture, naj v omrežja načrtov za mobilnost vključijo cenovno dostopne sheme za souporabo električnih in navadnih koles ter naj v urbanih vozliščih kolesarjenje upoštevajo kot pomembno rešitev za zadnji del poti;

6.  poudarja, da bi bilo treba načrtovanje mestne infrastrukture razvijati v skladu z zakonodajo EU o varnosti v cestnem prometu, vključno z varnostnimi standardi za kolesarjenje; poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo v zvezi s smernicami o zahtevah glede kakovosti za visokokakovostno in varno kolesarsko infrastrukturo iz direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture(5); poudarja, da je treba izboljšati tehnologije inteligentnih prometnih sistemov, da bi se izboljšalo prepoznavanje kolesarjev na cesti;

7.  poziva Komisijo, naj prizna kolesarsko industrijo, vključno s proizvodnjo baterij za električna kolesa in krožno gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja, kot legitimne partnerje v ekosistemu mobilnosti industrijske strategije EU ter v programih industrijske infrastrukture in shemah financiranja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo projekte na področju kolesarjenja in v z njim povezanih sektorjih, kot so mobilnost, turizem, zdravje in šport;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo proizvodnjo koles in sestavnih delov „Izdelano v Evropi“ ter tako spodbudijo konkurenčnost industrije EU, tako da premostijo naložbeno vrzel, ohranijo enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni ter spodbudijo vračanje in zanesljivost dobavne verige ter spodbujajo visokokakovostna delovna mesta, ustvarjajo kolesarske grozde in krepijo poklicno usposabljanje, povezano z industrijo;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo kolesarjenje dostopno osebam z omejeno mobilnostjo in cenovno dostopno za ranljive skupine; ugotavlja, da se lahko z Evropskim socialnim skladom za podnebje ter strukturnimi in investicijskimi skladi pomaga tistim, ki jih je mobilnostna revščina najbolj prizadela, tako da se podpre nakup koles ali dostop do storitev souporabe koles;

10.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj izvajajo izobraževalne kampanje in usposabljanje, vključno z informacijskimi kampanjami, da bi povečali ozaveščenost o varnosti v cestnem prometu ter podprli varno uporabo navadnih in električnih koles; nadalje poziva Komisijo, naj predlaga smernice za varno kolesarjenje (čelade, starostne omejitve, prevoz otrok itd.), in zahteva, da se posebna pozornost nameni spodbujanju kolesarjenja med ženskami in starejšimi, zlasti z izboljšanjem varnosti;

11.  v zvezi s tem ugotavlja, da sta ustrezno izvrševanje in spremljanje bistvena za varnost in zaščito uporabnikov, ter poziva, naj se pozornost nameni izvrševanju obstoječih pravil, da se zagotovi spoštljiv soobstoj različnih načinov prevoza;

12.  poudarja potencial, ki ga imajo električna kolesa za povečanje kolesarjenja; ugotavlja, da je treba za hitro uvedbo in dostop do električnih koles, ki lahko s podporo dosežejo hitrost do 25 km/h, zagotoviti ustrezno pravno klasifikacijo v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji;

13.  poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju stanovanj ustrezno upoštevati varna in varovana parkirišča za kolesa ter zmogljivosti za polnjenje električnih koles;

14.  spodbuja podjetja, javne organizacije in institucije, naj s posebnimi spodbudami spodbujajo kolesarjenje, vključno s programi za zaposlene in zadostnimi parkirnimi mesti s polnilniki za električna kolesa ter zagotavljanjem ustreznih sanitarnih prostorov;

15.  poudarja, da je treba kolesarski turizem in kolesarjenje na podeželju podpreti s pospeševanjem razvoja omrežja EuroVelo in 17 poti, ki jih vključuje, zlasti z zagotavljanjem večje podpore in izkoriščanjem sinergij z omrežjem TEN-T;

16.  spodbuja države članice, naj znižajo stopnje DDV za dobavo, najem in popravilo navadnih in električnih koles;

17.  poziva Evropsko komisijo, naj leto 2024 razglasi za evropsko leto kolesarjenja;

18.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam ter njihovim parlamentom.

(1) UL L 16, 18.1.2019, str. 108. (2) UL C 88, 21.3.2017, str. 49. (3) UL C 456, 10.11.2021, str. 47. (4) UL C 132, 24.3.2022, str. 45. (5) Direktiva (EU) 2019/1936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 305, 26.11.2019, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o sporočilu Evropske komisije o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil (2022/2982(RSP))

P9_TA(2023)0059 B9-0101/2023

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2022 z naslovom Zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil (COM(2022)0590),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2022 o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU za zagotovitev prehranske varnosti v EU in zunaj nje zaradi ruskega napada na Ukrajino(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o strategiji „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Začasni krizni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini“(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2022 o zagotavljanju prehranske varnosti in krepitvi odpornosti prehranskih sistemov (COM(2022)0133),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2022 z naslovom Varčujmo s plinom za varno zimo (COM(2022)0360),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavanje visokih cen energije(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (uredba o gnojilih)(7),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov(8) (direktiva o nitratih),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 4. januarja 2023 z naslovom Drivers of food security (Dejavniki prehranske varnosti) (SWD(2023)0004),

–  ob upoštevanju publikacije Skupnega raziskovalnega središča z naslovom Technical proposals for the safe use of processed manure above the threshold established for Nitrate Vulnerable Zones by the Nitrates Directive (Tehnični predlogi za varno uporabo predelanega gnoja nad pragom, določenim za območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, z direktivo o nitratih) (91/676/EGS)(9),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisije v zvezi z njenim sporočilom o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil (O-000001/2023 – B9‑0010/2023),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

A.  ker so gnojila in upravljanje s hranili ključni za zadostno in kakovostno proizvodnjo hrane ter imajo pomembno vlogo pri svetovni prehranski varnosti; ker lahko današnje pomanjkanje gnojil vpliva na jutrišnji pridelek;

B.  ker so proizvodnja in stroški mineralnih gnojil v veliki meri odvisni od razpoložljivosti in cenovne ugodnosti zemeljskega plina, pri tej proizvodnji pa nastane do 2,1 % svetovnih emisij toplogrednih plinov(10); ker so za proizvodnjo sestavin gnojil, kot sta dušik in amoniak, potrebne velike količine zemeljskega plina; ker plin predstavlja približno 80 % stroškov proizvodnje gnojil;

C.  ker so omejitve planeta, povezane z biokemičnimi tokovi v dušikovem (3,3-krat) in fosforjevem ciklu (2-krat), v EU že presežene(11);

D.  ker svetovna kriza na področju mineralnih gnojil in energije zaradi nezakonite invazije Ruske federacije na Ukrajino 24. februarja 2022 ogroža svetovno prehransko varnost in zvišuje cene hrane, kar bi lahko hudo prizadelo najranljivejše skupine svetovnega prebivalstva, ki so močno odvisne od dostopa do cenovno ugodnih in hranljivih živil;

E.  ker je v preteklosti velik del zemeljskega plina, ki se uporablja za proizvodnjo gnojil v EU, izhajal iz Ruske federacije; ker je Ruska federacija glavna dobaviteljica gnojil in njihovih temeljnih sestavin na svetovni ravni; ker Ruska federacija od svoje nezakonite invazije na Ukrajino svoj vodilni položaj pri oskrbi s plinom in gnojili uporablja kot politično orožje; ker obstaja nevarnost, da bi z nadaljnjo uporabo velikih količin mineralnih gnojil podprli ruska vojna prizadevanja in druge avtokratske režime;

F.  ker inflacija močno vpliva na evropski kmetijski sektor, zlasti ker resno obremenjuje trenutni proračun skupne kmetijske politike (SKP);

G.  ker je veliko evropskih proizvajalcev gnojil zmanjšalo svoje dejavnosti ali popolnoma ustavilo proizvodnjo, kar je zlasti posledica zvišanja cen zemeljskega plina, a tudi zaradi obdavčitve in konkurence iz drugih držav z manj birokracije, kar povzroča pomanjkanje gnojil, rast njihovih cen in slabše letine, ki so posledica tega, da je kmetom onemogočen dostop do gnojil, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih proizvodnih zahtev, in nazadnje vpliva na cenovno dostopnost ter razpoložljivost hrane;

H.  ker največji svetovni proizvajalci gnojil ustvarjajo rekordne dobičke(12);

I.  ker se kmetje zdaj soočajo bodisi z vprašanjem, koliko lahko tvegajo pri sprejemanju odločitev o setvi in proizvodnji, bodisi z odločitvijo, da v celoti ustavijo svojo kmetijsko dejavnost, saj so cene gnojil zelo nestanovitne in so se v zadnjih dveh letih zvišale na raven, kakršne v Evropi še ni bilo, kar vpliva na prihodke kmetov in celo upravljanje kmetij; ker razpoložljivost surovin za proizvodnjo gnojil ni zagotovljena, kar bi lahko med rastno sezono povzročilo pomanjkanje gnojil na kmetijah;

J.  ker je v zadnjih dveh letih rast stroškov kmetijskih vložkov glavni dejavnik visokih cen živilskih proizvodov; ker trenutno predvidene prihodnje cene žit, ki se bodo požela leta 2023, ne odražajo sedanjih vhodnih stroškov, zaradi česar bi bili lahko donosi nižji od proizvodnih stroškov; ker v nekaterih državah članicah, zlasti tistih v bližini vojne v Ukrajini, prodajna cena ni pokrila stroškov proizvodnje; ker se zaradi vlaganj v gnojila v obdobju, ko so njihove cene visoke, kmetje soočajo s tveganjem zaradi možnosti, da se cene gnojil kratkoročno lahko občutno znižajo;

K.  ker zaradi višjih likvidnostnih zahtev in nestanovitnosti trga gnojil številni mali trgovci ne morejo vstopiti na ta trg, zaradi česar se zmanjšuje konkurenčnost; ker bi morala Komisija sprejeti ukrepe, s katerimi bo ublažila to tveganje, da bi omogočila večjo konkurenco;

L.  ker je strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem določila cilj zmanjšanja izgub hranil za vsaj 50 % ob hkratnem zagotavljanju, da se rodovitnost tal ne bo poslabšala; ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 20. oktobra 2021 o strategiji pozdravil ta cilj in vztrajal tudi pri tem, da je treba zagotoviti, da se rodovitnost tal ne bo poslabšala; ker se bo, ko bo dosežen ta cilj, uporaba gnojil zmanjšala za vsaj 20 % do leta 2030;

M.  ker nas sedanja kriza, povezana z razpoložljivostjo mineralnih gnojil, opominja, da ima živina osrednjo vlogo pri uravnoteženosti evropskega kmetijstva in ohranjanju pridelave rastlin, saj je z njimi mogoče nadomestiti in dopolnjevati mineralna gnojila; ker obstajajo številni viri organskih hranil, ki še vedno niso v celoti izkoriščeni, na primer hlevski gnoj, digestat, iztrebki insektov in blato iz čistilnih naprav; ker ima lahko predelava organskih virov hranil v organska sredstva za gnojenje pomembno vlogo pri doseganju ciljev strategije „od vil do vilic“ in podnebnih ciljev Unije;

N.  ker je kombinirani sušni kazalnik za prvih deset dni avgusta 2022 kazal, da je bilo 47 % Evrope v opozorilnih razmerah glede hude suše, 17 % pa v stanju pripravljenosti; ker so se razmere najbolj poslabšale v regijah, ki jih je spomladi 2022 prizadela suša(13);

O.  ker uporaba dušika, vnovič pridobljenega iz gnoja (RENURE), v sistemih ravnanja z gnojem omogoča napredek pri doseganju bolj krožnega gospodarstva in učinkovitejšo rabo virov v prehranskem sistemu EU;

P.  ker je Skupno raziskovalno središče Komisije oblikovalo merila za varno uporabo predelanega gnoja nad pragom, določenim za območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, z direktivo o nitratih;

1.  poudarja, da je bil septembra 2022 zabeležen 149-odstotni dvig cene dušikovih gnojil, in pozdravlja sporočilo Komisije o gnojilih in cilju zagotavljanja njihove razpoložljivosti in cenovne dostopnosti z razumnimi cenami, da bi zagotovili odpornost kmetijskega sektorja EU;

2.  poudarja, da sta razpoložljivost gnojil in njihova proizvodnja bistveni za oskrbo državljanov EU s hrano in za svetovno prehransko industrijo, pa tudi za zagotavljanje rodovitnosti zemlje in preprečevanje izčrpanosti tal; poudarja, da je proizvodnja gnojil ključna tudi za proizvodnjo AdBlue, ki se uporablja v prometnem sektorju, in CO2, ki se uporablja v prehranski industriji; je zaskrbljen zaradi doslej največjega zvišanja cen dušikovih gnojil, h kateremu so prispevale tudi visoke cene zemeljskega plina in oviran dostop do oskrbe s plinom, ter poudarja, da to lahko močno vpliva na stroške pridelave poljščin in konkurenčnost kmetijskega sektorja EU;

3.  poudarja, da se je zaradi omejene razpoložljivosti gnojil v letu 2022 zmanjšala zaloga gnojil v tleh, kar bi lahko v letu 2023 znatno vplivalo na proizvodnjo hrane v Evropi;

4.  meni, da so ukrepi, ki jih je Komisija navedla v svojem sporočilu, dober začetek, zlasti kot takojšen odziv na to krizo na področju gnojil, vendar še zdaleč niso zadostni, da bi odpravili izkrivljanja na trgih gnojil in zagotovili dolgoročno strateško avtonomijo v zvezi z gnojili; poziva Komisijo, naj do junija 2023 predstavi dolgoročno strategijo EU za trajnostna hranila v tleh; poziva k takojšnjemu celostnemu ukrepanju, da bi preprečili nove odvisnosti od uvoza gnojil ali energije in nosilcev energije ter zagotovili svetovno prehransko varnost s spodbujanjem trajnostne proizvodnje hrane, pri kateri se spoštuje okolje in ki je prilagojena podnebnim spremembam, ob upoštevanju regionalnih, evropskih in svetovnih gospodarskih in družbenih razmer;

5.  poudarja, da so potrebne dolgoročne rešitve na evropski ravni, zlasti da bi preprečili vsakršno gospodarsko izkrivljanje med kmetijskimi sektorji v državah članicah;

6.  opozarja, da lahko pravočasno pridelavo poljščin ogrozi celo kratkotrajna nerazpoložljivost ali cenovna nedostopnost gnojil, kar negativno vpliva na prihodke kmetov; to lahko prispeva k neustrezni prehranski varnosti;

7.  poudarja, da povečanje vhodnih stroškov vpliva na kmetijstvo EU in da imajo kmetije v drugih regijah, kot sta Rusija in Južna Amerika, dostop do gnojil po nižjih cenah, kar spodkopava konkurenčnost kmetov EU;

Kratkoročni ukrepi

8.  poziva države članice in Komisijo, naj premislita o uporabi kmetijske rezerve za proračunsko leto 2023, da bi kmetom ob eksponentnem naraščanju cen gnojil in posledičnem povečanju proizvodnih stroškov zagotovili takojšnjo pomoč;

9.  vendar poudarja, da uporaba krizne rezerve ni zadosten finančni odziv na te izzive in da se je treba odzvati odločneje, da bi obvladali trenutno krizo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotavljajo podporo kmetom, in sicer vse dokler se trg ne bo stabiliziral in dokler ne bodo na voljo alternative mineralnim gnojilom; opozarja, da se je sposobnost preživetja kmetov EU še dodatno poslabšala zaradi zaporednih zmanjšanj proračuna SKP in inflacijskih pritiskov;

10.  poziva države članice, naj v teh razmerah v nacionalnih načrtih za izredne razmere dajo prednost stalnemu in neprekinjenemu dostopu do zemeljskega plina in električne energije po dostopnih cenah za proizvodnjo gnojil in sorodnega AdBlue ter CO2, da bi zagotovile dolgoročno prehransko varnost, konkurenčnost na svetovnem trgu in delujoč prometni sektor;

11.  se boji, da bi podpora kmetom in proizvajalcem gnojil prek začasnega kriznega okvira za državno pomoč lahko pomenila tveganje ponovne nacionalizacije, razdrobljenosti in konkurence med različnimi trgi in med posameznimi kmeti; poudarja, da je treba dati prednost skupnim ukrepom, in da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje in pravično porazdelitev ponudbe po vsej Uniji;

12.  s tem v zvezi opozarja, da bi z vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira lahko omogočili povečanje proračuna SKP in upoštevali močan vpliv inflacije na vhodne stroške in prihodke kmetij; spodbuja EU, naj poišče alternativne vire financiranja zunaj okvira SKP, da bi oblikovala ustrezne ukrepe, zagotovila cenovno dostopnost in razpoložljivost gnojil v EU ter ublažila gospodarski učinek njihovega pomanjkanja;

13.  želi spomniti države članice, da lahko v okviru svojih strateških načrtov SKP oblikujejo specifične okoljske sheme za spodbujanje zagotavljanja optimalnih vrednosti pH v tleh, saj bi se ob takšnih optimalnih vrednostih potreba po uporabi gnojil zmanjšala, kar bi prispevalo h kar največjemu izkoriščanju omejenih zalog, oziroma določijo sektorske intervencije v poglavju „drugi sektorji“, ki lahko vključujejo ukrepe za spodbujanje razvoja alternativ gnojenju z mineralnimi gnojili, da bi podprle skupne in sodelovalne pristope k scenarijem pomanjkanja ter uporabile inovacije in tehnologijo za zmanjšanje uporabe gnojil;

14.  priznava vlogo agroživilskih zadrug in jim izreka posebno podporo, saj imajo logistične, organizacijske in ekonomske zmogljivosti za spodbujanje projektov lokalne proizvodnje gnojil, tako tistih iz živalskega gnoja kot tistih, ki so alternativa gnojilom na osnovi fosilnih goriv;

15.  poziva Komisijo, naj države članice podpira pri opredeljevanju rešitev za učinkovito uporabo strateških načrtov SKP, da bi prispevali k obvladovanju razmer na področju gnojil; spodbuja države članice, naj po potrebi revidirajo nacionalne strateške načrte SKP, da bi zapolnile vrzeli, optimizirale in zmanjšale uporabo gnojil in hranil, spodbudile nadomeščanje in dopolnjevanje mineralnih gnojil s hranili iz organskih virov ter pospešile ustrezne ukrepe gnojenja, in sicer z namenom, da zagotovijo rodovitnost tal in optimalne letine ter obenem preprečijo selitev virov CO2 v regije z nižjimi proizvodnimi standardi; poudarja, da je treba te revizije izvesti pravočasno, pod pogojem, da se ne poslabšata obseg in kakovost proizvodnje; revizije se ne bi smele upoštevati kot sprememba nacionalnih strateških načrtov SKP, ki je dovoljena le enkrat letno; poudarja, da lahko pri tem kot ukrep gnojenja jasne koristi prinese kolobarjenje s stročnicami, saj lahko veže nitrate in tako zmanjša potrebo po uporabi gnojil; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice na podlagi dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz skupne kmetijske politike svojim kmetom omogočile uporabo dosevkov;

16.  spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti v okviru nedavno sprejete Uredbe (EU) 2019/1009, s katero so se spremenila pravila o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu in ki omogoča dajanje organskih gnojil in gnojil iz bioloških odpadkov na enotni trg EU, saj jim zagotavlja dostop do oznake CE;

17.  poziva Komisijo, naj v zakonodaji Unije posodobi opredelitev hlevskega gnoja, in sicer tako, da jasno opredeli razliko med predelanim in nepredelanim gnojem, da bi ju ustrezno regulirala na podlagi njune različne sestave in tveganja onesnaževanja;

18.  poziva Komisijo, naj zbere znanstvene dokaze o vplivih fermentiranega gnoja in drugih predelanih organskih hranil v smislu njihovih podnebnih koristi in tveganja onesnaženja vode; poziva Komisijo, naj s spodbujanjem uporabe fermentiranega gnoja in drugih predelanih organskih hranil, po možnosti pa tudi s spremembo zakonodaje, izkoristi njihove prednosti za okolje, če bodo te znanstveno dokazane;

19.  obžaluje, da sporočilo ne omogoča lažje uporabe organskih alternativ kemičnim gnojilom, kot so snovi RENURE, digestat iz bioloških odpadkov, pridobljen z anaerobno razgradnjo izločkov živali, in drugih učinkovitih in preverjenih orodij, ki jih je mogoče uporabiti v kmetijstvu in živinoreji, in poziva, naj se v ta namen spremeni Priloga III k direktivi o nitratih, pri čemer je treba še naprej spoštovati načeli učinkovitosti in varnosti; poziva, naj se glede na sedanjo krizo uvede začasno odstopanje, saj bi lahko proizvodi RENURE in digestat nadomestili kemična gnojila, ne da bi to povzročilo dodatne emisije, izgube dušika ali proizvodnjo gnoja; poziva Komisijo, naj nemudoma in najpozneje pri prihajajočem načrtu celovitega upravljanja s hranili (INMAP) predlaga zakonodajne ukrepe za zakonito in varno uporabo meril, ki jih je oblikovalo Skupno raziskovalno središče, da bi omogočili varno uporabo snovi RENURE nad pragovi, ki jih za območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, določa direktiva o nitratih;

20.  ugotavlja, da ima lahko uporaba iztrebkov insektov kot gnojila pomembno vlogo pri izpolnjevanju zahtev glede hranil v tleh; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj čim prej odpravi nepotrebna zakonodajna in upravna bremena in spodbudi uporabo iztrebkov insektov;

21.  poudarja, da z zamudo pri priznanju ponovne uporabe hranil iz predelanega gnoja pod enakimi pogoji, kot veljajo za kemična gnojila, še vedno ne bi bili vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji za različna gnojila z enakimi značilnostmi;

22.  poziva Komisijo in Svet, naj podaljšata začasno opustitev uvoznih dajatev za vsa mineralna gnojila razen za gnojila iz Rusije in Belorusije, da bi bila gnojila kmetom bolj dostopna in bi s tem stabilizirali cene, z izboljšanjem logistike in zmanjšanjem upravnega bremena pa naj poskrbita za bolj dinamičen evropski trg; poudarja, da EU ne bi smela zamenjati ene odvisnosti za drugo, tokrat za odvisnost od uvoženih gnojil, pa tudi ne ogroziti prehoda na evropsko industrijo nizkoogljičnih gnojil, saj bi to povzročilo znatno povečanje emisij CO2 na svetovni ravni ter oviralo uresničevanje podnebnih ciljev Pariškega sporazuma;

23.  poziva k vzpostavitvi mehanizma podpore za trgovce, da bo mogoče obvladovati tveganja pri nakupih gnojila na debelo; ugotavlja, da je treba zmanjšati tveganje za trgovce, ki vstopajo na trg, in sicer s sistemom kupovanja vnaprej, ki bi jih ščitil pred nevzdržnim zadolževanjem;

24.  obžaluje, da Komisija ni objavila ocene učinka o zmanjšanju izgub hranil za vsaj 50 % do leta 2030, in poziva k takojšnjemu ukrepanju za odpravo tega;

25.  poziva Komisijo, naj oceni možnost, da se določijo pravila za vzpostavitev mehanizma za skupno nabavo gnojil na ravni EU;

26.  poziva Komisijo in Svet, naj izboljšata delovanje evropskega trga gnojil in naj tako zmanjšata logistična ozka grla in vzpostavita ravnovesje, zlasti pri uvozu, zmanjšata upravno breme pri uvozu gnojil in trgovanju z njimi ter olajšata kupovanje in skladiščenje zunaj sezone za distributerje in kmete;

27.  priznava, da so se likvidnostne potrebe trgovcev povečale in da bi bilo treba zagotoviti dostop do financiranja prek Evropske centralne banke, da bi olajšali izposojanje in kupovanje gnojil vnaprej;

28.  poziva Komisijo, naj vzpostavi strateška zavezništva z zanesljivimi partnerji, da bi srednjeročno olajšala oskrbo z gnojili;

29.  poudarja, da tržne manipulacije vplivajo na dobavo gnojil in bi lahko vplivale tudi na sklepanje terminskih pogodb za nakup žita in krme, kar povzroča nadaljnjo inflacijo cen hrane za potrošnike;

Srednji in dolgoročni ukrepi

30.  je seznanjen z dejstvom, da se surovine za mineralna gnojila, zemeljski plin, fosfor in kalij večinoma pridobivajo zunaj EU, pogosto v avtokratskih režimih, in da samozadostnost z mineralnimi gnojili kratkoročno ali celo srednjeročno ni realna; zato poziva, naj se več pozornosti nameni srednje- in dolgoročnim ukrepom, tudi naložbam in novim poslovnim modelom, s katerimi bi zmanjšali ali odpravili potencialno škodljivo odvisnost od uvoza ter da bi zlasti preprečili nove podobne odvisnosti in povečali strateško neodvisnost EU na področju gnojil, zlasti z razogljičenjem in uvajanjem obnovljivih virov energije za proizvodnjo zelenih gnojil, z izboljšanjem dostopa za organska gnojila in hranila iz recikliranih tokov odpadkov ter s povečanjem krožnosti kmetijstva, s čimer bi okrepili odpornost kmetijskega sektorja EU;

31.  navaja, da je preprečevanje selitve virov CO2 pomemben cilj novega mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bi ga bilo treba združiti z drugimi cilji EU, kot je zagotavljanje prehranske varnosti;

32.  poziva k takojšnjemu sprejetju ukrepov skupaj z ustreznimi predpisi in financiranjem, s katerimi bi obstoječi industriji gnojil EU omogočili učinkovito in hitro razogljičenje proizvodnih procesov, da bi odpravili odvisnost od zemeljskega plina in obenem kmetom v EU zagotovili oskrbo z obnovljivimi, nefosilnimi in nizkoogljičnimi gnojili;

33.  je seznanjen, da ruski plin, ki se uporablja pri proizvodnji gnojil, prispeva k financiranju vojne v Ukrajini; zato poziva, naj se čim prej dodelijo zadostna sredstva za odpravo odvisnosti od tega plina;

34.  poudarja, da je treba pospešiti proces za razogljičenje ter večjo trajnostnost in odpornost industrije dušikovih gnojil, in sicer z uporabo nefosilnih, nizkoogljičnih in obnovljivih virov energije ter recikliranih hranil za proizvodnjo gnojil, zlasti dušika, pridobljenega s kompostiranjem gnoja, da bi zmanjšali odvisnost od zemeljskega plina; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi nove predloge, s katerimi bo spodbudila vzpostavitev malih in srednje velikih bioplinarn, da bi gnojila in energijo proizvajali po vsej Evropi ter se pri tem strateško osredotočali na regije, kmete pa podprli pri vzpostavljanju trajnostne vrednostne verige EU, zaradi katere se bo zmanjšala odvisnost Unije od tretjih držav; ugotavlja, da se število obratov za anaerobno razgradnjo v kmetijstvu, katerih glavni strateški namen je proizvodnja biometana in digestata, ne bi smelo povečati izključno na račun financiranja SKP;

35.  poziva Komisijo, naj predlaga srednje- in dolgoročne politične ukrepe, s katerimi bi proizvode RENURE na podlagi znanstvenih meril uvrstili med nadomestke za kemična gnojila in tako omogočili njihovo uporabo, s čimer bi lahko kmetje zmanjšali svojo odvisnost od kemičnih gnojil, z uporabo ostankov, kot je gnoj, pa bi povečali krožnost na kmetijah;

36.  je seznanjen, da bi lahko evropske elektrarne na morju proizvajale električno energijo za proizvodnjo vodika in amoniaka; poziva Komisijo, naj preuči, ali je integrirani model, v okviru katerega bi amoniak proizvajali kot trajnostno gorivo za pomorski promet in kot vir trajnostnih gnojil, uresničljiv;

37.  poziva Komisijo, naj predstavi oceno učinka, kjer naj temeljito analizira oskrbo kmetijstva EU s hranili iz mineralnih, organsko-mineralnih in organskih gnojil ter se osredotoči zlasti na dolgoročni cilj samozadostnosti pri oskrbi s hranili;

38.  poudarja, da je treba vzpostaviti terminale za utekočinjeni zemeljski plin, primerne za prihodnost, da bi olajšali upravljanje vodika in amoniaka;

39.  poudarja, da je treba za boljše gnojenje in učinkovitejšo uporabo hranil kmetom pomagati s spodbujanjem trajnostnosti in optimizacije, zlasti s prilagojenim tehničnim svetovanjem, digitalizacijo, inovacijami, preciznim kmetovanjem in orodji za upravljanje hranil, ki omogočajo boljše kmetijske prakse, pri tem pa dajati prednost agroekološkim praksam in jih podpirati; vztraja, da je za to potrebna tudi finančna podpora;

40.  priznava napredek pri nadomeščanju umetnih gnojil z razvitimi, sodobnimi, agroekološkimi metodami, ki se uporabljajo pri vsakodnevnem kmetovanju na inovativnih kmetijskih gospodarstvih; poziva k širitvi takih praks s pomočjo svetovalnih storitev, izmenjav med kmeti in šol;

41.  poziva, naj se več pozornosti nameni krožnemu gospodarstvu in agroekologiji, pri tem pa naj se pri raziskavah v okviru raziskovalnih programov EU bolj osredotoči na razvijanje inovacij, tudi z večjo uporabo snovi RENURE ter podpiranjem ponovnega odkrivanja, širjenja in izmenjave agroekološkega znanja, metod in inovacij, zlasti prek kmetijskih šol in svetovalnih služb, da bi razvili nova gnojila ali druge alternative ter spodbujali precizno kmetovanje;

42.  poziva Komisijo, naj zbira in deli informacije o praksah, kot so optimizirana uporaba gnojil, recikliranje hranil in uporaba alternativnih hranil, ter izkušnjah z njimi v državah članicah, pri čemer naj upošteva ovire pri širjenju uporabe teh alternativ, ter natančno opiše, kako bi jih bilo mogoče odpraviti; spodbuja uvajanje in nadgradnjo orodja za trajnostnost kmetij za hranila na ravni državi članic, da bi kmetom v EU zagotovili prilagojene in točne nasvete glede upravljanja hranil, tudi o zahtevah glede gnojil; pri tem podpira uvajanje digitalnih podpornih orodij za odločanje, zlasti v kolektivnih in zadružnih okoljih, da bi odpravili omejitve zaradi majhnosti kmetij;

43.  ugotavlja, da učinkovitejša uporaba organskega gnoja, ki nastaja pri živinoreji, posevki, ki vežejo dušik, kot je detelja, in tehnike upravljanja hranil predstavljajo pomembno priložnost za zmanjšanje skupne odvisnosti Unije od kemičnih gnojil; poziva Komisijo, naj finančno podpre uporabo in razvoj teh ukrepov;

44.  priznava, da je organski gnoj, ki nastaja pri živinoreji, odločilen element pri prehodu na bolj trajnostne prehranske sisteme in ima osrednjo vlogo v številnih sistemih ekološkega kmetovanja;

45.  poziva Komisijo, naj diverzificira vire gnojil ter opredeli nova in trajnostno razširi obstoječa nahajališča mineralov v EU, da bi zmanjšala odvisnost od tujih trgov in spodbudila povečanje samozadostnosti; poudarja, da mora EU dolgoročno razviti oskrbo z organskimi gnojili in agroekološke tehnike, da bi zmanjšala odvisnost od dušikovih gnojil;

46.  poziva k hitremu sprejetju zakonodaje o novih tehnikah žlahtnjenja rastlin, zlasti novih genomskih tehnikah, saj se bo z njimi povečal pridelek, ne da bi bilo treba uporabljati več gnojil; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo raziskave in razvoj novih tehnik žlahtnjenja rastlin, tudi novih genomskih tehnik;

47.  poziva Komisijo, naj preuči vse neizkoriščene možnosti za proizvodnjo gnojil v EU in opredeli, ali bi bilo mogoče povečati proizvodne zmogljivosti;

48.  podpira proizvodnjo zelenih gnojil z lokalnimi viri in energijo iz obnovljivih virov, kot je obnovljivi amoniak;

49.  zagovarja uporabo stročnic za ohranjanje ali izboljšanje kakovosti tal, ne da bi pri tem ogrozili cilj prehranske varnosti, in poziva k večji pridelavi stročnic na ravni EU, da bi povečali biotsko raznovrstnost in vezavo dušika; poziva Komisijo, naj pravočasno predstavi evropsko strategijo za beljakovine z velikim poudarkom na stročnicah, da bi izboljšali kmetijske prakse;

50.  poudarja, da je treba podpirati raziskave sestave tal in elementov v sledeh na ravni kmetij; poudarja, da lahko kmetje s tem znanjem načrtujejo učinkovitejše gnojenje, gojenje in ukrepe za ravnanje s tlemi, hkrati pa je to podlaga za trajnosten načrt za kolobarjenje; poziva Komisijo, naj pripravi pobudo za brezplačno raziskavo tal, kot je bilo napovedno v strategiji EU za varstvo tal do leta 2030, ter poskrbi za tehnično in finančno podporo v obliki ekoshem ali ukrepov v drugem stebru;

51.  poudarja, da je kolobarjenje pomembno za rodovitnost tal;

52.  poudarja, da je treba kmetom pri uporabi apna, detelje in ruš z več vrstami zagotoviti dodatno finančno podporo, da bi pripomogli k zmanjšanju naše kolektivne odvisnosti od gnojil in dosegli cilje strategije „od vil do vilic“;

53.  spodbuja večjo uporabo biostimulantov za optimizacijo gnojenja z boljšo absorpcijo in učinkovitostjo hranil, da bi povečali odpornost kmetijskih rastlin na abiotski stres, ki ga povzročajo posledice podnebnih sprememb, kot so suše in ekstremne temperature, ter izboljšali rodovitnost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vlaga v strokovno znanje in število strokovnjakov, ki so na voljo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), ter pospeši ocenjevanje in potrjevanje novih biostimulantov;

54.  priznava, da je ekološko kmetovanje manj izpostavljeno rasti cen, vendar mora imeti industrija gnojil v EU do prehoda na uporabo trajnostnih vrst gnojil dostop do potrebnega uvoza, tudi plina, da bi lahko gnojila proizvajali v sami Uniji in ne bi bili ogroženi obeti za letino v EU; poziva Komisijo, naj pohiti z ukrepi v svojem sporočilu, da bi obravnavala tveganja in ranljivosti, ugotovljene z evropskim mehanizmom za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti;

55.  spodbuja tudi uporabo komposta in drugih izboljševalcev tal, pri čemer je treba upoštevati lastnosti teh proizvodov za zadrževanje vode, da bi izboljšali zdravje in rodovitnost tal ter hkrati prispevali k boju proti suši;

56.  je seznanjen, da dušikov oksid predstavlja znaten delež emisij iz kmetijstva EU, zato poziva k uporabi in prednostni obravnavi gnojil, ki ne povzročajo emisij dušikovega oksida;

57.  pozdravlja napoved Komisije o celovitem akcijskem načrtu za upravljanje hranil (INMAP); se zavzema, da je treba priznati pomen, ki ga imajo uravnotežena hranila poljščin za zdrava tla in proizvodnjo hrane, ter za nepristransko iskanje alternativnih stranskih tokov in virov energije, bogatih s hranili, pri tem pa spodbujati uporabo vseh varnih bioloških odpadkov in živalskih stranskih proizvodov; poudarja, da bi se moral INMAP osredotočati na učinkovitejšo uporabo hranil, spodbujati razvoj zelenih gnojil in optimizirati uporabo mineralnih in organskih gnojil s preciznim kmetovanjem, načrtovanjem upravljanja hranil, boljšim skladiščenjem in prevozom ter kmetom ne bi smel nalagati nepotrebnih dodatnih bremen, pri tem pa je treba spoštovati regulativne omejitve in uvesti previdnostne ukrepe proti protimikrobni odpornosti;

58.  ugotavlja, da so človeški odpadki trenutno ena večjih odprtih zank v ciklu hranil, saj se hranila iz odpadnih vod običajno ne vrnejo v kmetijska tla; poziva Komisijo, naj dodatno spodbuja tehnike, ki pripomorejo k pridobivanju hranil iz blata iz čistilnih naprav, tudi s pripravo meril za prenehanje statusa odpadka za materiale, ki jih je mogoče pridobiti iz čistilnih naprav za odpadne vode, in meril za njihovo varno uporabo v kmetijskih tleh;

59.  poziva, naj prisotnost živine na večini zemljišč postane eden od dolgoročnih ciljev kmetijskih politik; meni, da bi morala biti enotnejša razpoložljivost organskih gnojil del strategije EU za kmetijstvo;

60.  poziva k preučitvi možnosti, da bi ob upoštevanju cilja za zmanjšanje onesnaževanja razširili regionalno prožnost v okviru direktive o nitratih; poziva Komisijo, naj razmisli o sprejetju pravil za uravnotežen proračun dušika na kmetijsko gospodarstvo in izjemah od omejitve 170 kg dušika na hektar letno za organska gnojila in podobne proizvode, pri čemer naj upošteva različne razmere v posameznih državah članicah in regijah z ugodnimi podnebnimi razmerami ter učinkovito uporabo gnojil, optimizacijo gnojenja, uporabo bioloških odpadkov in sekundarnih virov hranil ter biostimulantov;

61.  je zaskrbljen zaradi slabe preglednosti na trgu gnojil ter podpira nadaljnje ukrepe za izboljšanje preglednosti in javnih informacij, tako na ravni EU kot na svetovni ravni, na tem trgu in glede surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo gnojil; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja presežne dobičke svetovnih proizvajalcev gnojil, po potrebi razišče kartelne dogovore in prevladujoče položaje na trgu ter preuči možnosti za obdavčitev nepričakovanih dobičkov in pripravi predloge v zvezi s tem, da bi omejili nepošteno konkurenco; poziva Komisijo, naj vzpostavi opazovalnico za trg, namenjeno spremljanju mednarodne in domače ponudbe in zalog gnojil, pa tudi zmanjšanju učinka špekulacij na trgu;

62.  je seznanjen, da mediana deleža energije in gnojil v okviru skupnih vhodnih stroškov v državah članicah EU in različnih letih znaša 8 % oziroma 6 %, vendar se delež stroškov precej razlikuje glede na državo članico in leto(14); zato meni, da je zdaj pravi in ustrezen trenutek za pospešitev procesa zunanje konvergence, da bi kmetom v državah članicah, kjer se ta proces še ni zaključil, olajšali spoprijemanje s sedanjimi izzivi;

63.  poziva Komisijo, naj pripravi globalno strategijo za zmanjšanje prevladujoče vloge Ruske federacije na svetovnem trgu gnojil in hrane, zlasti v neposrednem sosedstvu EU, ter poudarja, da mora svet postati neodvisen od ruskega izvoza in da je treba v sosedstvu EU in po svetu ustvariti priložnosti za obnovljiva, nefosilna in nizkoogljična gnojila ter hrano;

64.  poziva Komisijo, naj upošteva obstoječe ocene učinka Skupnega raziskovalnega središča, v katerih je navedeno, da bi lahko omejitve uporabe gnojil kratkoročno negativno vplivale na proizvodnjo in prehransko varnost, če se kmetom ne zagotovijo izvedljive komercialne alternative;

o
o   o

65.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL C 361, 20.9.2022, str. 2. (2) UL C 184, 5.5.2022, str. 2. (3) UL C 465, 17.11.2021, str. 11. (4) UL C 426, 9.11.2022, str. 1. (5) UL L 435, 6.12.2021, str. 1. (6) UL L 261 I, 7.10.2022, str. 1. (7) UL L 170, 25.6.2019, str. 1. (8) UL L 375, 31.12.1991, str. 1. (9) Huygens, D., Orveillon, G., Lugato, E., Tavazzi, S., Comero, S., Jones, A., Gawlik, B. and Saveyn, H., Technical proposals for the safe use of processed manure above the threshold established for Nitrate Vulnerable Zones by the Nitrates Directive (91/676/EEC), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020. (10) https://www.nature.com/articles/s41598-022-18773-w (11) https://commission.europa.eu/publications/analysis-main-drivers-food-security_sl, str. 26. (12) https://grain.org/system/articles/pdfs/000/006/903/original/The%20Fertiliser%20Trap%20English%20-%20Embargoed%208th%20November%202022.pdf?1667838216. (13) https://edo.jrc.ec.europa.eu/documents/news/GDO-EDODroughtNews202208_Europe.pdf (14) https://commission.europa.eu/publications/analysis-main-drivers-food-security_en