Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 106a(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta (EU) 2018/937 z dne 28. junija 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(2),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 3. maja 2022 o predlogu uredbe Sveta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, razveljavitvi Sklepa Sveta (76/787/ESPJ, EGS, Euratom) in Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priloženega navedenemu sklepu(3) (zakonodajna resolucija z dne 3. maja 2022 o reformi evropske volilne zakonodaje),

–  ob upoštevanju kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju členov 46, 54 in 90 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9-0214/2023),

A.  ker mora sestava Evropskega parlamenta izpolnjevati merila iz člena 14(2), prvi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (PEU), in sicer da število predstavnikov državljanov Unije ne preseže števila sedemsto petdeset poleg predsednika, da je zastopanost proporcionalno upadajoča, z najnižjim pragom šestih poslancev na državo članico, in da se nobeni državi članici ne dodeli več kot šestindevetdeset sedežev;

B.  ker ima Parlament v zvezi s sestavo Evropskega parlamenta pravico do pobude;

C.  ker člen 14(2) PEU določa, da je Evropski parlament sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije;

D.  ker člen 10 PEU med drugim določa, da delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji in da so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu;

E.  ker Parlament v svoji zakonodajni resoluciji z dne 3. maja 2022 o reformi evropske volilne zakonodaje predlaga ustanovitev vseunijskega volilnega okrožja;

F.  ker je treba za ustanovitev vseunijskega volilnega okrožja spremeniti Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami;

G.  ker se število sedežev v morebitnem vseunijskem volilnem okrožju določi s sklepom Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta na podlagi člena 14(2) PEU, medtem ko določbe, potrebne za njegovo ustanovitev, temeljijo na členu 223(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

H.  ker sedeži med države članice v sedanjem in preteklem zakonodajnem obdobju niso bili razdeljeni po stalnem sistemu izračunavanja, temveč s političnimi pogajanji; ker to pomeni, da sedanja metoda dodeljevanja sedežev državam članicam ni samodejno skladna z načelom padajoče sorazmernosti; ker bi skladnost s tem načelom v prihodnosti zagotovili s stalnim mehanizmom za izračun, ki bi odražal število prebivalstva v državah članicah Unije;

I.  ker mora biti Sklep Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta pripravljen dovolj zgodaj pred dnevom volitev, da lahko države članice sprejmejo potrebne pravne določbe za organizacijo volitev v Evropski parlament za parlamentarno obdobje 2024–2029;

1.  ugotavlja, da sedanja razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu, kakor je bila določena s Sklepom (EU) 2018/937, velja le za parlamentarno obdobje 2019–2024; zato poudarja, da je treba brez odlašanja sprejeti nov sklep o sestavi Evropskega parlamenta za parlamentarno obdobje 2024–2029;

2.  priznava, da številne države članice menijo, da je treba pri odločanju o razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu upoštevati volilni sistem v Svetu;

3.  poudarja, da se v skladu s predlogom Parlamenta o uredbi Sveta, priloženim njegovi zakonodajni resoluciji z dne 3. maja 2022, o reformi evropske volilne zakonodaje 28 dodatnih sedežev za poslance, izvoljene v vseunijskem volilnem okrožju, dejansko zasede šele po volitvah, ko bo začela veljati revidirana evropska volilna zakonodaja, vključno s potrebnimi določbami za vseunijsko volilno okrožje;

4.  odločno poudarja, da bo v prihodnosti potreben stalen sistem, ki bo temeljil na jasni matematični formuli ter bo omogočal objektivno, pošteno, trajno in pregledno dodeljevanje sedežev Evropskega parlamenta ob upoštevanju načela padajoče sorazmernosti, kot je opredeljeno v členu 1 Sklepa (EU) 2018/937; meni, da v tej fazi politično ni vzdržno, da bi Parlament predlagal tak stalni sistem, saj je potreben nadaljnji razmislek, kar bi bilo treba začeti precej pred volitvami v Evropski parlament; poziva Odbor za ustavne zadeve, naj v tem zakonodajnem obdobju nadaljuje svoje delo v zvezi s takim stalnim sistemom, preuči pa naj tudi možnost, da bi vključili Eurostat;

5.  meni, da bi bila vsaka nadaljnja zamuda pri delu Sveta v zvezi s spremembo evropske volilne zakonodaje v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU, saj bi sklep Sveta vplival na volitve v Evropski parlament in s tem tudi na njegovo sestavo;

6.  poudarja, da mora Evropski svet sklep o sestavi Evropskega parlamenta nujno sprejeti, da bodo lahko države članice pravočasno uveljavile potrebne nacionalne določbe za izvedbo volitev v Evropski parlament za parlamentarno obdobje 2024–2029; poudarja, da se je Parlament zato zavezal, da bo v duhu vzajemnega lojalnega sodelovanja hitro nadaljeval postopek odobritve;

7.  na podlagi svoje pravice do pobude v skladu s členom 14(2) PEU sprejme in Evropskemu svetu posreduje priloženi predlog sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta; poudarja, da se tak sklep lahko sprejme le z odobritvijo Parlamenta, zato poziva Evropski svet, naj ga nemudoma obvesti, če namerava odstopati od predloženega predloga, in kako;

8.  naroči svoji predsednici, naj to zakonodajno resolucijo in priloženi predlog posreduje Evropskemu svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 165 I, 2.7.2018, str. 1. (2) UL C 463, 21.12.2018, str. 83. (3) UL C 465, 6.12.2022, str. 171.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA SVETA

o sestavi Evropskega parlamenta

EVROPSKI SVET JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1),

ob upoštevanju predloga Evropskega parlamenta(1),

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 14(2), prvi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa merila za sestavo Evropskega parlamenta, in sicer da število predstavnikov državljanov Unije ne preseže števila sedemsto petdeset poleg predsednika, da je zastopanost proporcionalno upadajoča, z najnižjim pragom šestih članov na državo članico, in da se nobeni državi članici ne dodeli več kot šestindevetdeset sedežev.

(2)  Člen 10 PEU med drugim določa, da delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji, kjer so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu, države članice pa v Svetu predstavljajo njihove vlade, ki so demokratično odgovorne bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom.

(3)  Člen 14(2) PEU se zato uporablja v okviru širših institucionalnih ureditev, določenih v Pogodbah, ki vključujejo tudi določbe o sprejemanju odločitev v Svetu.

(4)  Določiti bi bilo treba ustrezno število predstavnikov v Evropskem parlamentu, ki bi bili izvoljeni v vseevropskem volilnem okrožju, pod pogojem, da se zanj sprejme ustrezna pravna podlaga —

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ob uporabi člena 14(2) PEU se upoštevajo naslednja načela:

–  skupno število sedežev v Evropskem parlamentu skupaj s predsednikom ne sme presegati 750,

–  sedeži se državam članicam dodelijo proporcionalno upadajoče z najnižjim pragom 6 sedežev in najvišjim pragom 96 sedežev na državo članico, pri čemer se čim bolj upošteva velikost prebivalstva posameznih držav članic,

–  upadajoča proporcionalnost se opredeli tako: razmerje med prebivalstvom in številom sedežev vsake države članice se pred zaokroženjem na najbližje celo število prilagodi dejanskemu številu njenih prebivalcev tako, da vsak poslanec Evropskega parlamenta iz države članice z več prebivalci predstavlja več državljanov kot poslanec Evropskega parlamenta države članice z manj prebivalci in, obratno, več prebivalcev ima država članica, večja je njena pravica do številnejših sedežev v Evropskem parlamentu.

Člen 2

Skupno število prebivalcev držav članic izračuna Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki jih posredujejo države članice, v skladu z metodo iz Uredbe (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(3).

Člen 3

1.  Število predstavnikov v Evropskem parlamentu, izvoljenih v vsaki državi članici za parlamentarno obdobje 2024–2029, je naslednje:

2.  Poleg števila poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v vsaki državi članici, kot je določeno v odstavku 1, in pod pogojem, da začne veljati Uredba Sveta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, razveljavitvi Sklepa Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom in Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priloženega navedenemu sklepu, s čimer se zagotovi ustanovitev vseunijskega volilnega okrožja, se na prvih volitvah po tem dogodku v vseunijskem volilnem okrožju izvoli 28 predstavnikov Evropskega parlamenta, kot je določeno v navedeni uredbi.

Člen 4

Evropski parlament Evropskemu svetu dovolj zgodaj pred začetkom parlamentarnega obdobja 2029‒2034 v skladu s členom 14(2) PEU predloži predlog za posodobljen sistem razdelitve sedežev v Evropskem parlamentu.

Člen 5

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ...,

Za Evropski svet

predsednik

(1) Predlog sprejet dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu). (2) Odobritev z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (UL L 330, 10.12.2013, str. 39).