Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini, zlasti od ruske vojaške agresije proti Ukrajini februarja 2022,

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani(1) in spremljajočega poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino, podpisanega leta 2014,

–  ob upoštevanju prošnje Ukrajine za članstvo v EU z dne 28. februarja 2022 in posledične dodelitve statusa države kandidatke s strani Evropskega sveta 23. junija 2022,

–  ob upoštevanju skupne izjave s 24. vrha EU-Ukrajina, ki je potekal 3. februarja 2023 v Kijevu,

–  ob upoštevanju izjave z vrhovnega srečanja zveze Nato v Bukarešti z dne 3. aprila 2008,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G7 z dne 27. junija 2022 o podpori Ukrajini in zadnje izjave voditeljev skupine G7 z dne 19. maja 2023,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča z dne 6. junija 2023 o uničenju jezu Nova Kahovka,

–  ob upoštevanju končnega dokumenta konference za okrevanje Ukrajine (URC2022), ki je potekala 4. in 5. julija 2022 v Luganu, in prihodnje konference za okrevanje Ukrajine (URC2023), ki bo 21. in 22. junija 2023 v Londonu,

–  ob upoštevanju izida mednarodne strokovne konference o okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine, ki je potekala 25. oktobra 2022 v Berlinu,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so se geopolitične razmere v Evropi od 24. februarja 2022, ko je Rusija začela neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojaško agresijo proti Ukrajini, bistveno spremenile; ker ta agresija pomeni očitno in grobo kršitev Ustanovne listine OZN in temeljnih načel mednarodnega prava; ker morajo za zločine, ki jih je Rusija zagrešila proti Ukrajini, vključno s kaznivimi dejanji agresije, vojnimi hudodelstvi in kaznivimi dejanji zoper človečnost, ki jih lahko enačimo z genocidom, vladni uradniki, vojaški voditelji, medijski propagandisti in drugi storilci prevzeti polno odgovornost v skladu z mednarodnim pravom; ker se Ukrajina in njeni državljani odločno upirajo ruski vojni agresiji in uspešno branijo svojo državo, čeprav je cena za to veliko število civilnih in vojaških žrtev ter uničenje civilne in kritične infrastrukture ter naravnega okolja in območij kulturne dediščine; ker je tretjina ukrajinskega prebivalstva zbežala s svojih domov in ker naj bi se bruto domači proizvod (BDP) v letu 2022 zmanjšal vsaj za tretjino; ker ruska dejanja v Ukrajini v zadnjih šestnajstih mesecih še naprej ogrožajo mir in varnost v Evropi in po svetu;

B.  ker ima Ukrajina kot neodvisna in suverena država temeljno pravico, da določi svojo prihodnost; ker to vključuje svobodo izbire zavezništev, oblikovanja lastnih politik in uresničevanja nacionalnih interesov v skladu z voljo njenih prebivalcev; ker je močna, stabilna in neodvisna Ukrajina nujno potrebna za stabilnost evroatlantskega območja, spodbujanje miru in stabilnosti tako v Evropi kot v svetu ter spoštovanje načel demokracije in mednarodnega prava;

C.  ker je Ukrajina država kandidatka za članstvo v EU in jo je EU obsežno podprla na vseh področjih; ker je Ukrajina dosegla znaten napredek pri izvajanju ključnih reform in je dokazala, da je zavezana vključevanju v EU in Nato; ker bo Komisija oktobra 2023 predložila poročilo o napredku Ukrajine pri izvajanju sedmih priporočil, navedenih v mnenju Komisije z dne 17. junija 2022 o prošnji države za članstvo v EU; ker naj bi Evropski svet na zasedanju decembra 2023 odločil o pripravljenosti Ukrajine na članstvo v EU in nadaljnjih korakih na njeni evropski poti;

D.  ker EU in njene države članice skupaj z mednarodnimi partnerji in zaveznicami Nata zagotavljajo znatno vojaško podporo Ukrajini pri uveljavljanju njene legitimne pravice do samoobrambe pred rusko vojaško agresijo;

E.  ker so zaveznice v izjavi z vrha Nata v Bukarešti pozdravile evroatlantske težnje Ukrajine in se dogovorile, da bo postala članica Nata; ker je bilo v vsakem krogu širitve Nata upoštevano načelo, da bi ta morala prispevati k večji varnosti obstoječih članic; ker bo treba na prihodnjem srečanju vrha Nata v Vilni julija 2023 obravnavati vprašanje, kako nadalje ukrepati v zvezi z izjavo o podpori članstva Ukrajine z vrha v Bukarešti leta 2008;

F.  ker se bodo grožnje za mednarodni mir močno povečale, če Ukrajina ne bo zmagala, saj bi to nepopravljivo poškodovalo temelje mednarodnega reda, hkrati pa opogumilo sovražne avtokracije po vsem svetu, da bi posnemale imperialistično ravnanje Rusije in izvedle podobna dejanja agresije;

G.  ker je bil jez Nova Kahovka na reki Dneper na jugu Ukrajine, ki je pod rusko okupacijo, namenoma uničen v terorističnem dejanju 6. junija 2023; ker je zaradi eksplozije nastala velika luknja v jezu, kar je povzročilo poplave nizvodno v smeri Hersona; ker je luknja v jezu povzročila več smrtnih žrtev, prisilila lokalno civilno prebivalstvo v evakuacijo, povzročila uničenje infrastrukture, domov in prostoživečih živali ter privedla do onesnaženja vode z industrijskimi kemikalijami in nafto; ker Ukrajina ocenjuje, da je na prizadetem območju obtičalo več deset tisoč ljudi, več sto tisoč pa je ostalo brez dostopa do varne pitne vode; ker so poplave spremenile lokacije protipehotnih min, kar je povzročilo resno zaskrbljenost glede varnosti; ker je bilo poškodovanih več deset tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in bo zaradi izsušitve zbiralnika Nova Kahovka 584 000 hektarov kmetijskih zemljišč ostalo brez namakanja; ker je ta ogromen zbiralnik zagotavljal hladilno vodo jedrski elektrarni v Zaporožju, zmanjšanje vodostaja pa jo še dodatno ogroža;

H.  ker naj bi se v skladu z drugo hitro oceno škode in potreb, ki so jo 23. marca 2023 objavile ukrajinska vlada, Skupina Svetovne banke, Komisija in Združeni narodi, stroški obnove in okrevanja v Ukrajini povečali na vsaj 383 milijard EUR; ker se bo ta znesek še povečal, saj bo poškodovane oziroma uničene še več infrastrukture, kot kaže primer nedavnega uničenja jezu Nova Kahovka; ker je bila 26. januarja 2023 vzpostavljena multilateralna platforma za usklajevanje med donatorji za Ukrajino, ki združuje visoke uradnike iz Ukrajine, EU, držav G7 ter mednarodnih finančnih institucij, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Mednarodni denarni sklad ter Svetovna banka; ker naj bi platforma spodbudila mobilizacijo mednarodnih zavez, potrebnih za odziv na potrebe Ukrajine;

1.  ponovno izraža neomajno solidarnost s pogumnim ukrajinskim narodom in voditelji, ki pogumno branijo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost svoje države, ter jim izreka priznanje;

2.  ponovno najodločneje obsoja rusko neizzvano, nezakonito in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini ter vpletenost beloruskega režima; poziva Rusijo, naj nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini ter v celoti in brezpogojno umakne vse sile, zaveznike in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, preneha s prisilnimi deportacijami ukrajinskih civilistov in izpusti vse pridržane in deportirane Ukrajince, zlasti otroke;

3.  ponovno potrjuje svojo odločenost, da bo še naprej podpiral Ukrajino, in sicer dokler ne bo v celoti obnovljena in ne bo imela popolnega nadzora na svojih mednarodno priznanih mejah ter v celotnem procesu trajnostnega okrevanja in obnove Ukrajine; priznava, da je ukrajinski narod odporen in odločen v prizadevanjih za demokratične vrednote, pri uvajanju reform in v prizadevanjih za vključitev v evroatlantsko skupnost narodov;

4.  najostreje obsoja, da je Rusija 6. junija 2023 uničila jez Nova Kahovka, kar je povzročilo obsežne poplave in okoljsko katastrofo ter ekocid v Ukrajini in velja za vojno hudodelstvo; ponovno poudarja, da bodo vsi odgovorni za takšne vojne zločine, med drugim za uničenje jezu, odgovarjali v skladu z mednarodnim pravom; pozdravlja hitro aktivacijo mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vso nujno pomoč, ki je potrebna na poplavljenem območju, zlasti opremo in stroje za pomoč, pitno vodo in hrano; izraža zaskrbljenost, da bi lahko uničenje jezu Kahovka ogrozilo tudi varnost jedrske elektrarne Zaporožje; podpira preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča o uničenju jezu Kahovka;

5.  je stalno zaskrbljen zaradi stanja v jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo nezakonito zaseda in nadzoruje Ruska federacija; zahteva, da se osebju Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) omogoči takojšen dostop do vseh objektov jedrske elektrarne Zaporožje; podpira prizadevanja, da se vzpostavi stalna prisotnost IAEA v jedrski elektrarni Zaporožje; poudarja, da je tudi v oboroženih spopadih pomembno okrepiti mednarodni okvir za zaščito jedrskih objektov, ki delujejo v miroljubne namene; ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi širšega dolgoročnega vpliva vojne na okolje; opozarja Rusijo in obsoja njena prejšnja ravnanja, s katerimi izvaja ekocid nad ukrajinskim rastlinstvom in živalstvom, vključno s sečnjo ukrajinskih gozdov, obsežnim rudarjenjem ter zastrupitvijo zračnih in vodnih virov;

6.  poudarja, da bi bilo treba mir, ki bi ga prinesla zmaga Ukrajine, utrditi z vključitvijo Ukrajine v EU in Nato; v zvezi s tem ponavlja, da podpira odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU; upa na pozitivno priporočilo Komisije po izpolnitvi sedmih korakov iz mnenja Komisije o prošnji Ukrajine za članstvo v EU; poziva Svet in Komisijo, naj začrtata jasno pot za začetek pristopnih pogajanj, ki bo temeljila na postopnem napredku in bo ukrajinski družbi in državljanom že od začetka procesa prinesla oprijemljive koristi; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo Ukrajino, da bi se lahko pogajanja o pristopu k EU začela letos, in ugotavlja, da bi temu lahko v istem časovnem okviru sledila medvladna konferenca; potrjuje svojo zavezanost članstvu Ukrajine v EU, ki predstavlja geostrateški premik in naložbo v združeno in močno Evropo;

7.  znova poziva k inovativni, dopolnjujoči in prožni izmenjavi med sedanjimi prizadevanji za izvajanje veljavnega pridružitvenega sporazuma in procesom pristopnih pogajanj, s čimer bi Ukrajini omogočili postopno vključevanje v enotni trg EU in panožne programe, vključno z dostopom do sredstev EU na zadevnih področjih; poziva države članice, naj se vzdržijo enostranskih ukrepov, ki bi Ukrajini omejevali dostop do enotnega trga EU;

8.  poudarja, da mora postopek pristopa k EU potekati v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, in sicer po ustreznih postopkih in če bodo izpolnjena uveljavljena merila, predvsem københavnska merila za članstvo v EU, ter da ta proces, ki temelji na dosežkih, še vedno zahteva sprejetje in izvajanje ustreznih reform, zlasti na področjih demokracije, pravne države, človekovih pravic, tržnega gospodarstva in izvajanja pravnega reda EU; poziva Ukrajino, naj prednostno obravnava krepitev pravne države, nadaljevanje reforme sodstva in boj proti korupciji, saj bo napredek na teh področjih vplival tako na njen napredek na evropski poti kot na uspeh njene obnove in okrevanja; je trdno prepričan, da je jasna možnost članstva Ukrajine v EU, ki bo temeljilo na dosežkih, tudi v političnem, gospodarskem in varnostnem interesu Unije;

9.  spodbuja EU in njene države članice, naj Ukrajini zagotovijo večjo podporo in pomoč na njeni poti do pristopa k EU, tudi glede tehničnega strokovnega znanja, krepitve zmogljivosti in institucionalnih reform, ki so potrebne za izpolnitev meril za članstvo; poudarja, da mora tudi sama Unija izvesti reforme, potrebne za prihodnje širitve;

10.  pozdravlja sklep vrha Sveta Evrope z dne 17. maja 2023 v Reykjaviku o vzpostavitvi registra za škodo, ki je nastala zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini, kar je eden od prvih korakov k mednarodnemu mehanizmu odškodnin za njene žrtve; poziva preostale članice Sveta Evrope, naj se čim prej pridružijo sporazumu; v zvezi s tem ponovno poziva institucije EU in države članice, naj si prizadevajo za vzpostavitev pravne podlage za zaplembo ruskega javnega premoženja za financiranje obnove Ukrajine in odškodnine za žrtve ruske agresije; poudarja svoje prepričanje, da mora Rusija po koncu vojne plačati odškodnino, ki ji je bila naložena, da bi znatno prispevala k obnovi Ukrajine;

11.  poudarja, kako pomembno je, da se obnova Ukrajine poveže s pripravami države na pristop k EU in tekočimi domačimi reformami; ponovno poudarja, da bi bilo treba poškodovano infrastrukturo in industrijske zmogljivosti obnoviti v skladu z načelom boljše obnove in cilji evropskega zelenega dogovora, da bi spodbudili brezogljično in digitalno gospodarstvo ter Ukrajino preoblikovali v sodobno evropsko socialno državo in tržno gospodarstvo;

12.  poudarja, da mora biti prednostna naloga celovit sveženj EU za okrevanje Ukrajine, ki bi moral biti osredotočen na takojšnjo, srednjeročno in dolgoročno pomoč, obnovo in okrevanje; poziva, naj se sveženj ukrepov za okrevanje podpre z verodostojnim in ustreznim financiranjem EU v skladu s potrebami, in z zanimanjem pričakuje predloge Komisije o vmesni reviziji sedanjega večletnega finančnega okvira in o financiranju ukrajinskih prizadevanj za obnovo v prihodnjih letih prek instrumenta za obnovo Ukrajine, ko bo ta vzpostavljen;

13.  priznava delo, ki so ga opravili Ukrajina, EU, skupina G7, mednarodne finančne institucije in drugi podobno misleči partnerji pri pripravi načrta za okrevanje in obnovo Ukrajine; pozdravlja in podpira zlasti sedem vodilnih načel Luganske deklaracije; poziva Komisijo, naj skupaj z mednarodnimi partnerji EU in Ukrajine skliče še eno konferenco na visoki ravni, posvečeno procesu obnove in okrevanja Ukrajine, ki bi temeljila na rezultatih mednarodnih konferenc, ki sta potekali leta 2022 v Luganu in Berlinu, ter prihodnje mednarodne konference, ki bo v Londonu, prispevala pa bi tudi k tesnejšemu povezovanju procesa obnove z ukrajinskim procesom evropskega vključevanja; pozdravlja namero EU, da prevzame vodilno vlogo, še zlasti prek multilateralne platforme za usklajevanje med donatorji, o kateri so se dogovorili Ukrajina, skupina G7, mednarodne finančne institucije in drugi ključni partnerji; poudarja, da mora biti Evropski parlament vključen kot opazovalec; poudarja pomen dobrega usklajevanja in ustrezne delitve dela med donatorji in Ukrajino; poudarja, da je treba zagotoviti polno odgovornost Ukrajine za proces obnove ob tesnem sodelovanju organizacij civilne družbe in lokalnih organov; poziva EU, države članice in mednarodne finančne institucije, naj namesto posojil raje zagotovijo pogojna nepovratna sredstva;

14.  poudarja, da sta odstranjevanje min in neeksplodiranih ubojnih sredstev glavna pogoja za obnovo Ukrajine, vključno z njeno kmetijsko proizvodnjo, ki je bistvenega pomena za gospodarstvo države ter svetovno prehransko varnost; opozarja, da je trenutno velik del ukrajinskega ozemlja onesnažen z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi; poudarja, da trenutna prizadevanja za odstranjevanje min in neeksplodiranih ubojnih sredstev ne zadoščajo potrebi po tem; želi poudariti, da je treba pospešiti odstranjevanje min in neeksplodiranih ubojnih sredstev, da bi lahko zagotovili zadostno pomoč tistim delom države, ki jih je ruska agresija najbolj prizadela; poudarja, da bo za ta prizadevanja potrebno celovito in dolgoročno financiranje;

15.  poziva ukrajinsko vlado, naj še naprej krepi lokalno samoupravo in naj uspeh decentralizacijske reforme vključi v splošno strukturo procesov sanacije, okrevanja in obnove države, med drugim tako, da lokalnim oblastem nameni pomembno vlogo pri odločanju o projektih obnove; opozarja na Združenje ukrajinskih mest in evropsko zavezništvo mest in regij za obnovo Ukrajine, ki je bilo ustanovljeno 30. junija 2022 kot sredstvo za opredelitev lokalnih in regionalnih potreb v Ukrajini;

16.  je prepričan, da mora proces obnove in okrevanja Ukrajine temeljiti na načelih socialne pravičnosti in vključenosti, enakosti spolov, trajnostnosti in zeleni preobrazbi, sodelovanju lokalnih skupnosti, preglednosti in odgovornosti, spremljati pa bi ga morali učinkoviti mehanizmi za nadzor njegovega izvajanja; poudarja pomen pregledne strukture upravljanja in odgovornosti ter dobrega finančnega poslovodenja; poudarja, da je treba za prihodnje projekte obnove uporabiti presoje vplivov na okolje, zlasti na zaščitenih območjih, kot so območja na Karpatih;

17.  svari pred uporabo prihodnjih prizadevanj za obnovo za spreminjanje zakonodaje, tako da bi to koristilo nekaterim osebnim interesom na račun enakih konkurenčnih pogojev in preglednosti; poziva predsednika Zelenskega, naj ne podpiše osnutka zakona št. 5655 o razvoju mest;

18.  poleg tega poudarja, da je treba upoštevati pomisleke, potrebe in strokovno znanje notranje razseljenih oseb in beguncev, saj bo njihova ponovna vključitev v lokalne skupnosti ključnega pomena za krepitev družbene in institucionalne odpornosti ter enotnosti Ukrajine; opozarja na prihajajoči izziv, ko se bo treba odzvati na trpljenje žrtev in vojnih veteranov, saj bodo imeli mnogi težave pri ponovnem polnem vključevanju v družbeno življenje po koncu vojne, zlasti tisti, ki so jih ruske okupacijske sile pridržale, mučile, posiljevale ali kako drugače zlorabile; ponovno poudarja, da bodo mnogi med njimi potrebovali dolgoročno psihološko in zdravstveno pomoč pri rehabilitaciji in ponovnem vključevanju;

19.  ponavlja svoje stališče, da morajo biti predstavniki lokalne samouprave in civilne družbe v Ukrajini dejavno vključeni v proces okrevanja in obnove ter da mora ta proces izpolnjevati najvišje standarde preglednosti in odgovornosti; poziva, naj se posebna pozornost nameni potrebam in pričakovanjem mladih in ranljivih skupin;

20.  poziva institucije EU in države članice, naj ohranijo enotnost ter izvajajo večji pritisk na Rusijo in njene zaveznike, tudi z nadaljnjimi svežnji sankcij, katerih cilj je strateška oslabitev vojaških zmogljivosti Rusije; obsoja ravnanje držav, subjektov in posameznikov, ki Rusiji pomagajo pri izogibanju učinkom sankcij EU; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo mehanizem za preprečevanje izogibanja sankcijam; poziva Komisijo in države članice, naj razširijo sankcije, da bodo vključevale popolno prepoved trženja in rezanja diamantov ruskega porekla ali ki jih Rusija ponovno izvozi v vseh državah članicah, in naj znižajo zgornjo mejo cen ruske nafte; ponovno poziva evropska podjetja, naj umaknejo svoje dejavnosti iz Rusije; poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi bodo preprečile, da bi proizvodi napredne tehnologije, ki se izvažajo v tretje države, prišli v Rusijo; poziva države članice, naj zelo strogo preganjajo posameznike ali subjekte, ki sodelujejo pri izogibanju sankcijam EU; poziva k okrepitvi omejevalnih ukrepov proti beloruskemu režimu, ki ne odražajo sankcij, naloženih Rusiji, kljub številnim pozivom k temu, čeprav beloruski režim zagotavlja stalno politično, finančno, operativno in logistično podporo Moskvi pri agresiji proti Ukrajini in sodeluje v skupnih hibridnih ukrepih proti EU, kot je uporaba migracije kot orožja, da bi destabilizirala EU in oslabila podporo Ukrajini;

21.  poudarja, da podpora EU še zdaleč ne zajema le civilnega sektorja, pač pa vključuje tudi daljnosežno podporo na vojaškem področju; poziva EU, države članice in podobno misleče partnerje, naj okrepijo vojaško sodelovanje z Ukrajino, tudi z zagotavljanjem večjih zmogljivosti, usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti, da bi tako okrepili obrambne zmogljivosti Ukrajine, kolikor je potrebno za osvoboditev mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, in preprečili nadaljnjo agresijo; ponovno izraža podporo tem ukrepom in njihovi obsežni uporabi ter poudarja, da bi bilo treba v zvezi s tem v celoti izkoristiti evropski mirovni instrument;

22.  poudarja, da se je ukrajinska vojska z uspešno zaustavitvijo ruske agresije na bojišču izkazala kot ena najbolj prekaljenih in izkušenih vojsk na svetu; priznava in pozdravlja pomemben prispevek Ukrajine k varnosti evroatlantskega območja in zaščiti njegovih vrednot s tem, ko se upira ruski vojaški agresiji; opozarja na tveganja, povezana s tem, da bi Ukrajina ostala v varnostnem sivem območju, kar bi Rusijo spodbudilo, da dolgoročno nadaljuje s sovražnostmi;

23.  poziva zaveznice Nata, naj spoštujejo svojo zavezo glede članstva Ukrajine v Natu, in pričakuje, da bosta prihodnji srečanji na vrhu v Vilni in Washingtonu utrli pot za razširitev povabila Ukrajini, naj se pridruži Natu, in da se bo pristopni proces začel po koncu vojne in se čim prej zaključil; poziva EU, države članice, zaveznice Nata in podobno misleče partnerje, naj tesno sodelujejo z Ukrajino, da bi razvili začasni okvir za varnostna jamstva, ki se bo izvajal takoj po vojni, dokler ne bo doseženo polno članstvo v Natu; poudarja, da bi vključitev Ukrajine v Nato in EU povečala regionalno in svetovno varnost ter okrepila stabilnost, sodelovanje in skupne vrednote med Ukrajino in evroatlantsko skupnostjo;

24.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo strateško komuniciranje in zagotovijo ustrezne informacije o vzajemnih koristih in priložnostih širitve tako v Ukrajini kot v državah članicah, da bi dodatno povečale podporo in izboljšale razumevanje pristopnega procesa; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj izboljšajo prepoznavnost financiranja EU in njegovih oprijemljivih rezultatov v Ukrajini; vztraja, da bi morali imeti civilna družba EU in ukrajinska civilna družba dejavno vlogo pri uresničevanju teh ciljev;

25.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu, generalnemu sekretarju zveze Nato in predsedniku parlamentarne skupščine zveze Nato, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) UL L 161, 29.5.2014, str. 3.