Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2022/0117(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0223/2023

Predložena besedila :

A9-0223/2023

Razprave :

PV 10/07/2023 - 16
CRE 10/07/2023 - 16

Glasovanja :

PV 11/07/2023 - 8.15
CRE 11/07/2023 - 8.15
PV 27/02/2024 - 7.5
CRE 27/02/2024 - 7.5

Sprejeta besedila :

P9_TA(2023)0264
P9_TA(2024)0085

Sprejeta besedila
PDF 251kWORD 91k
Torek, 11. julij 2023 - Strasbourg
Zaščita novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki
P9_TA(2023)0264A9-0223/2023

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 11. julija 2023, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (COM(2022)0177 – C9-0161/2022 – 2022/0117(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Navedba sklicevanja 2 a (novo)
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima vsak državljan Unije pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) med drugim določa pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), varstva osebnih podatkov (člen 8), svobode izražanja in obveščanja, kar vključuje spoštovanje svobode in pluralnosti medijev, (člen 11) ter do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47).
 (2)  Člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima vsak državljan Unije pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) med drugim določa pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), varstva osebnih podatkov (člen 8), svobode izražanja in obveščanja, kar vključuje spoštovanje svobode in pluralnosti medijev, (člen 11), svobode zbiranja in združevanja (člen 12) ter do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Pravica do svobode izražanja je temeljna pravica, ki jo je treba uveljavljati skrbno in odgovorno, pri tem pa upoštevati temeljno pravico do nepristranskih informacij, ter spoštovati temeljno pravico do varovanja ugleda in zasebnosti. V primeru navzkrižja med tema pravicama mora imeti vsaka stranka dostop do sodišč, kjer je upravičena do poštenega sojenja.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 11. novembra 2021 o krepitvi demokracije ter svobode in pluralnosti medijev v Uniji pozval Komisijo, naj predlaga sveženj tako mehkega kot trdega prava, da bi obravnavali vse večje število strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti ali strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti v zvezi z novinarji, nevladnimi organizacijami, akademiki in civilno družbo v Uniji. Parlament je predlagal zakonodajne ukrepe na področju civilnega in kazenskega procesnega prava, kot so mehanizem predčasne zavrnitve za nepoštene civilne tožbe, pravica do povračila vseh stroškov, ki jih je imel obtoženec, in pravica do odškodnine. V resoluciji z dne 11. novembra 2021 je bil vključen tudi poziv k ustreznemu usposabljanju o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti za sodnike in delavce v pravni stroki ter k ustanovitvi posebnega sklada za zagotavljanje finančne podpore žrtvam strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti in javnega registra sodnih odločb o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti. Poleg tega je Parlament pozval k reviziji Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1a (uredba Bruselj 1) in Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta1b (uredba Rim II), da bi se preprečilo izbiranje najugodnejše jurisdikcije za vložitev tožbe zaradi žaljive obdolžitve ali najugodnejšega sodišča.
__________________
1a Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
1b Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (UL L 199, 31.7.2007, str. 40).
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Namen te direktive je zagotoviti zaščito fizičnim in pravnim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti pri zadevah v javnem interesu, zlasti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, pred sodnimi postopki, ki se zoper njih začenjajo z namenom, da se jih odvrne od udeležbe javnosti (splošno znanimi kot strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (strategic lawsuits against public participation – SLAPP)).
 (4)  Namen te direktive je določiti minimalna pravila na ravni Unije, da bi zagotovili zaščito fizičnim in pravnim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti pri zadevah v javnem interesu, vključno z novinarji, izdajatelji, medijskimi organizacijami, žvižgači in zagovorniki človekovih pravic, pa tudi organizacijami civilne družbe, nevladnimi organizacijami, sindikati, umetniki, raziskovalci in akademiki pred sodnimi postopki, ki se zoper njih začenjajo z namenom, da se jih odvrne od udeležbe javnosti (splošno znanimi kot strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (strategic lawsuits against public participation – SLAPP)), oziroma da bi jih zavarovali pred grožnjami.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Novinarji imajo pomembno vlogo pri spodbujanju javne razprave ter posredovanju in sprejemanju informacij, mnenj in idej. Bistveno je, da imajo na voljo dovolj prostora, da prispevajo k odprti, svobodni in pošteni razpravi ter da se borijo proti dezinformacijam, manipulacijam z informacijami in vmešavanju. Novinarji bi morali imeti možnost uspešno opravljati svojo dejavnost, da bi se državljanom v evropskih demokracijah zagotovil dostop do različnih mnenj.
 (5)  Novinarji imajo pomembno vlogo pri spodbujanju javne razprave ter posredovanju in sprejemanju informacij, mnenj in idej. Neodvisno, profesionalno in odgovorno novinarstvo ter dostop do pluralističnih informacij sta ključna stebra demokracije. Bistveno je, da imajo na voljo dovolj prostora, da prispevajo k odprti, svobodni in pošteni razpravi ter da se borijo proti dezinformacijam, manipulacijam z informacijami in vmešavanju. Novinarji bi morali imeti možnost uspešno in brez bojazni opravljati svojo dejavnost, da bi se državljanom v evropskih demokracijah zagotovil dostop do različnih mnenj.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Zlasti preiskovalni novinarji imajo ključno vlogo v boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji in ekstremizmu. Njihovo delo je zelo tvegano, soočajo pa se z vse številnejšimi napadi in nadlegovanjem. Da se jim omogoči opravljanje njihove ključne vloge nadzora nad zadevami v zakonitem javnem interesu, je potreben zanesljiv sistem zaščitnih ukrepov.
 (6)  Zlasti preiskovalni novinarji in medijske organizacije imajo ključno vlogo pri odkrivanju in boju zoper organiziran kriminal, zlorabo oblasti, korupcijo, kršitve temeljnih pravic in ekstremizem. Njihovo delo je zelo tvegano, soočajo pa se z vse številnejšimi napadi, usmrtitvami, grožnjami, ustrahovanjem in nadlegovanjem. Da se raziskovalnim novinarjem omogoči opravljanje njihove ključne vloge nadzora nad zadevami v zakonitem javnem interesu brez bojazni pred kaznovanjem zaradi iskanja resnice in obveščanja javnosti, je potreben zanesljiv sistem zaščitnih ukrepov in varstva, vključno z osebno varnostjo.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  V evropskih demokracijah imajo pomembno vlogo tudi zagovorniki človekovih pravic, zlasti pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic, demokratičnih vrednot, socialne vključenosti, varstva okolja in pravne države. Morali bi imeti možnost, da brez bojazni pred ustrahovanjem dejavno sodelujejo v javnem življenju ter izrazijo svoje mnenje tako o političnih zadevah kot v postopkih odločanja. Zagovorniki človekovih pravic so posamezniki ali organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom temeljnih in različnih drugih pravic, kot so okoljske in podnebne pravice, pravice žensk, pravice LGBTIQ, pravice ljudi z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom, pravice delavcev ali verske svoboščine. Tudi drugi udeleženci javne razprave, kot so akademiki in raziskovalci, si zaslužijo ustrezno zaščito.
 (7)  V evropskih demokracijah imajo pomembno vlogo tudi zagovorniki človekovih pravic, zlasti pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic, demokratičnih vrednot, socialne vključenosti, varstva okolja, enakosti spolov in pravne države. Ob upoštevanju okoljske in podnebne politike Unije bi bilo treba pozornost nameniti tudi zaščiti zagovornikov okoljskih pravic. Zagovorniki človekovih pravic bi morali imeti možnost, da brez bojazni pred ustrahovanjem dejavno sodelujejo v javnem življenju, spodbujajo odgovornost ter izrazijo svoje mnenje tako o političnih zadevah kot v postopkih odločanja. Zagovorniki človekovih pravic so posamezniki ali organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom temeljnih in različnih drugih pravic, kot so okoljske in podnebne pravice, pravice žensk, pravice LGBTIQ+, pravice ljudi z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom, pravice delavcev ali verske svoboščine.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Ustrezno zaščito si zaslužijo tudi udeleženci javne razprave, ki niso novinarji, medijske organizacije ali zagovorniki človekovih pravic, kot so akademiki, raziskovalci ali umetniki. V demokratični družbi bi morali imeti možnost, da raziskujejo, poučujejo, se učijo, nastopajo in komunicirajo brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Akademiki in raziskovalci bistveno prispevajo k javnemu diskurzu in razširjanju znanja ter zagotavljajo, da lahko demokratična razprava poteka ozaveščeno in v nasprotovanju dezinformacijam.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Za spodbujanje tega okolja je pomembno, da se novinarje in zagovornike človekovih pravic zaščiti pred sodnimi postopki za onemogočanje udeležbe javnosti. Taki sodni postopki se ne začnejo zaradi dostopa do sodnega varstva, temveč zaradi utišanja javne razprave, običajno z nadlegovanjem in ustrahovanjem.
 (9)  Za spodbujanje tega okolja je pomembno, da se fizične in pravne osebe zaščiti pred sodnimi postopki za onemogočanje udeležbe javnosti. Taki sodni postopki se ne začnejo zaradi dostopa do sodnega varstva, temveč zaradi utišanja javne razprave ter preprečevanja preiskav in poročanja o kršitvah prava Unije in nacionalnega prava, tudi korupciji ali drugih zlorabah, običajno z nadlegovanjem in ustrahovanjem.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti pogosto vlagajo vplivni subjekti, na primer posamezniki, lobistične skupine, korporacije in državni organi. Pogosto je pri tem prisotno neravnovesje moči med strankama, pri čemer ima tožeča stranka močnejši finančni ali politični položaj kot tožena. Čeprav tako neravnovesje moči pri tovrstnih primerih ni nepogrešljivo, pa se ob njegovi prisotnosti znatno povečajo škodljivi in zastraševalni učinki sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti.
 (10)  Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti pogosto vlagajo vplivni subjekti, na primer posamezniki, lobistične skupine, korporacije, javni uslužbenci, subjekti pod javnim nadzorom, politiki ter pravosodni in državni organi, ki poskušajo preprečiti javno razpravo. Pogosto je pri tem prisotno neravnovesje moči med strankama, pri čemer ima tožeča stranka močnejši finančni ali politični položaj kot tožena. Čeprav tako neravnovesje moči pri tovrstnih primerih ni nepogrešljivo, pa se ob njegovi prisotnosti znatno povečajo škodljivi in zastraševalni učinki sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti lahko negativno vplivajo na verodostojnost in ugled novinarjev in zagovornikov človekovih pravic ter izčrpajo njihove finančne in druge vire. Zaradi takih postopkov se lahko odloži ali popolnoma prepreči objava informacij o zadevah v javnem interesu. Trajanje postopkov in finančni pritisk lahko zastraševalno vplivata na novinarje in zagovornike človekovih pravic. Obstoj takih praks ima lahko tako odvračilni učinek na njihovo delo, saj prispeva k samocenzuri v pričakovanju morebitnih prihodnjih sodnih postopkov, kar vodi v osiromašenje javne razprave v škodo družbe kot celote.
 (11)  Sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti lahko negativno vplivajo na verodostojnost in ugled fizičnih in pravnih oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, ter izčrpajo njihove finančne in druge vire. Zaradi takih postopkov se lahko odloži ali popolnoma prepreči objava informacij o zadevah v javnem interesu. Trajanje postopkov in finančni pritisk lahko zastraševalno vplivata na fizične in pravne osebe, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti. Obstoj takih praks ima lahko tako odvračilni učinek na njihovo delo, saj prispeva k samocenzuri v pričakovanju morebitnih prihodnjih sodnih postopkov, kar vodi v osiromašenje javne razprave v škodo družbe kot celote.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Osebe, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, se pogosto hkrati soočajo z več sodnimi postopki, včasih začetimi v več jurisdikcijah. Postopki, ki se začnejo v jurisdikciji ene države članice zoper osebo s stalnim prebivališčem v drugi državi članici, so za toženo stranko običajno bolj zapleteni in dražji. Tožeče stranke lahko pri strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti uporabijo tudi procesna orodja za podaljšanje trajanja postopkov in zvišanje pravdnih stroškov ter začnejo postopke v jurisdikciji, za katero menijo, da bo za njihovo zadevo ugodna, ne pa pri sodišču, ki je najprimernejše za obravnavo zahtevka. Take prakse tudi nepotrebno in škodljivo obremenjujejo nacionalne sodne sisteme.
 (12)  Osebe, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, se pogosto hkrati soočajo z več sodnimi postopki, ki so lahko civilni, upravni ali kazenski oziroma kombinacija teh postopkov, včasih začetimi v več jurisdikcijah. Postopki, ki se začnejo v jurisdikciji ene države članice zoper osebo s stalnim prebivališčem v drugi državi članici, so za toženo stranko običajno bolj zapleteni in dražji. Tožeče stranke lahko pri strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti uporabijo tudi procesna orodja za podaljšanje trajanja postopkov in zvišanje pravdnih stroškov ter začnejo postopke v jurisdikciji, za katero menijo, da bo za njihovo zadevo ugodna, ne pa pri sodišču, ki je najprimernejše za obravnavo zahtevka (izbiranje najugodnejšega sodišča). Trajanje in raznolikost postopkov, finančni pritisk in grožnja s kazenskimi sankcijami so močna orodja za ustrahovanje in utišanje kritičnih glasov. Take prakse tudi nepotrebno in škodljivo obremenjujejo nacionalne sodne sisteme in privedejo do nepravilne uporabe njihovih sredstev in posledično zlorabe pravosodnega sistema.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Zaščitni ukrepi iz te direktive bi se morali uporabljati za vse fizične ali pravne osebe za njihovo udejstvovanje pri udeležbi javnosti. Ščititi bi morali tudi fizične ali pravne osebe, ki poklicno ali osebno zagotavljajo podporo, pomoč, blago ali storitve drugim osebam za namene, ki so neposredno povezani z udeležbo javnosti pri zadevah v javnem interesu. To vključuje na primer ponudnike internetnih storitev, založniške hiše ali tiskarne, ki se soočajo s sodnimi postopki ali grožnjami z njimi zaradi zagotavljanja storitev osebi, zoper katero je začet sodni postopek.
 (13)  Zaščitni ukrepi iz te direktive bi se morali uporabljati za vse fizične ali pravne osebe za njihovo neposredno ali posredno udejstvovanje pri udeležbi javnosti. Ščititi bi morali tudi fizične ali pravne osebe, ki poklicno ali osebno zagotavljajo podporo, pomoč, blago ali storitve drugim osebam za namene, ki so neposredno povezani z udeležbo javnosti pri zadevah v javnem interesu. To vključuje na primer odvetnike, družinske člane, ponudnike internetnih storitev, založniške hiše ali tiskarne, ki se soočajo s sodnimi postopki ali grožnjami z njimi zaradi nudenja pomoči oziroma zagotavljanja podpore ali storitev osebi, zoper katero je začet sodni postopek.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Direktiva se ne uporablja za zahtevke, ki izhajajo iz odgovornosti države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (acta iure imperii), ter zahtevke zoper uradnike, ki delujejo v imenu države, in za zahtevke, ki izhajajo iz odgovornosti za dejanja državnih organov, vključno z odgovornostjo javno imenovanih uslužbencev.
 (15)  Direktiva se ne uporablja za zahtevke, ki izhajajo iz odgovornosti države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (acta iure imperii), ter zahtevke zoper uradnike, ki delujejo v imenu države, in za zahtevke, ki izhajajo iz odgovornosti za dejanja državnih organov, vključno z odgovornostjo javno imenovanih uslužbencev, razen če to določa nacionalno pravo. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije lahko sodni postopki še vedno spadajo med „civilne in gospodarske zadeve“ iz te direktive, tudi kadar je stranka država ali javni organ, če dejanja ali opustitve niso storjene pri izvajanju javne oblasti.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  V tej direktivi so določena minimalna pravila, kar državam članicam omogoča, da sprejmejo ali ohranijo ugodnejše določbe za osebe, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, vključno z nacionalnim pravom, ki določa učinkovitejša postopkovna jamstva, kot je dvojna kazen, s katero lahko sodišče ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja ne dodeli le povračilo stroškov ali odškodnino toženi stranki, temveč tudi naloži kazen, ki jo mora tožeča stranka plačati državi, če je jasno, da je bil postopek, ki ga je začela, zlonameren, neresen ali v slabi veri. Izvajanje te direktive ne bi smelo upravičevati nikakršnega znižanja ravni varstva, ki že obstaja v posamezni državi članici.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Udeležba javnosti bi morala pomeniti vsako izjavo ali dejavnost fizične ali pravne osebe, ki je izražena ali se izvaja ob uveljavljanju pravice do svobode izražanja in obveščanja o zadevi v javnem interesu, kot so ustvarjanje, razstava, oglaševanje ali druga promocija novinarskih, političnih, znanstvenih, akademskih, umetniških, komentarnih ali satiričnih sporočil, publikacij ali del, ter vsa s tem neposredno povezana pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja. Lahko zajema tudi dejavnosti, povezane z uveljavljanjem pravice do svobode združevanja in mirnega zbiranja, kot so organizacija dejavnosti lobiranja, demonstracij in protestov oziroma udeležba pri njih, ali dejavnosti, ki izhajajo iz uveljavljanja pravice do dobrega upravljanja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, kot so vlaganje pritožb, peticij ali upravnih in sodnih zahtevkov ter udeležba na javnih obravnavah. Udeležba javnosti bi morala zajemati tudi pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja, ki so neposredno in neločljivo povezana z zadevno izjavo ali dejavnostjo in zoper katera se začenjajo sodni postopki z namenom omejevanja udeležbe javnosti. Poleg tega lahko zajema druge dejavnosti, namenjene obveščanju ali vplivanju na javno mnenje ali spodbujanju ukrepanja javnosti, vključno z dejavnostmi katerega koli zasebnega ali javnega subjekta v zvezi z vprašanji v javnem interesu, kot so organizacija raziskav, anket, kampanj ali katerih koli drugih kolektivnih ukrepov ali udeležba pri njih.
 (16)  Udeležba javnosti bi morala pomeniti vsako izjavo, dejavnost ali pripravljalno, podporno ali pomožno dejavnost, ki je z njo neposredno povezana, fizične ali pravne osebe, ki je izražena ali se izvaja ob uveljavljanju temeljnih ter človekovih pravic in svoboščin, kot je pravica do svobode izražanja in obveščanja o zadevi v javnem interesu, kot so ustvarjanje, razstava, oglaševanje ali druga promocija novinarskih, političnih, znanstvenih, akademskih, umetniških, komentarnih ali satiričnih sporočil, publikacij ali del, ter vsa s tem neposredno povezana pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja. Lahko zajema tudi dejavnosti, povezane z uveljavljanjem akademske in umetniške svobode, pravice do svobode združevanja in mirnega zbiranja, kot so organizacija dejavnosti lobiranja, demonstracij in protestov oziroma udeležba pri njih, ali dejavnosti, ki izhajajo iz uveljavljanja pravice do dobrega upravljanja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, kot so vlaganje pritožb, peticij ali upravnih in sodnih zahtevkov ter udeležba na javnih obravnavah. Udeležba javnosti bi morala zajemati tudi pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja, ki so neposredno in neločljivo povezana z zadevno izjavo ali dejavnostjo in zoper katera se začenjajo sodni postopki z namenom omejevanja udeležbe javnosti. Poleg tega lahko zajema druge dejavnosti, namenjene obveščanju ali vplivanju na javno mnenje ali spodbujanju ukrepanja javnosti, vključno z dejavnostmi katerega koli zasebnega ali javnega subjekta v zvezi z vprašanji v javnem interesu, kot so organizacija raziskav, anket, kampanj ali katerih koli drugih kolektivnih ukrepov ali udeležba pri njih.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Pojem zadeve v javnem interesu bi moral zajemati tudi kakovost, varnost ali druge pomembne vidike blaga, proizvodov ali storitev, kadar so ti pomembni za javno zdravje, varnost, okolje, podnebje ali uveljavljanje temeljnih pravic. Povsem individualni spor med potrošnikom in proizvajalcem ali ponudnikom storitev v zvezi z blagom, proizvodom ali storitvijo bi moral biti zajet le, kadar ima zadeva elemente javnega interesa, na primer v zvezi s proizvodom ali storitvijo, ki ne izpolnjuje okoljskih ali varnostnih standardov.
 (18)  Pojem zadeve v javnem interesu bi moral vključevati zadeve, ki so pomembne za uživanje temeljnih pravic, vključno z enakostjo spolov, zaščito pred nasiljem na podlagi spola in nediskriminacijo ter varstvo pravne države, svobode in pluralnosti medijev ter okolja. Prav tako bi moral zajemati tudi kakovost, varnost ali druge pomembne vidike blaga, proizvodov ali storitev, kadar so ti pomembni za javno zdravje, varnost, okolje, podnebje ali uveljavljanje pravic potrošnikov in delavcev. Povsem individualni spor med potrošnikom in proizvajalcem ali ponudnikom storitev v zvezi z blagom, proizvodom ali storitvijo bi moral biti zajet le, kadar ima zadeva elemente javnega interesa, na primer v zvezi s proizvodom ali storitvijo, ki ne izpolnjuje okoljskih ali varnostnih standardov.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Obtožbe o korupciji, goljufiji, poneverbi, pranju denarja, izsiljevanju, prisili, spolnem nadlegovanju in nasilju na podlagi spola ali o drugih oblikah ustrahovanja ali kriminala, ali o drugih kaznivih dejanjih ali prekrških, vključno z okoljskimi, veljajo za zadeve v javnem interesu. Dejavnosti za zaščito vrednot iz člena 2 PEU in načela nevmešavanja v demokratične procese ter za zagotavljanje ali olajšanje dostopa javnosti do informacij z namenom boja proti dezinformacijam prav tako veljajo za zadeve v javnem interesu.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Zlorabljeni sodni postopki običajno vključujejo taktike, ki se v pravdnih postopkih uporabljajo v slabi veri, kot so zavlačevanje postopkov, povzročanje nesorazmernih stroškov toženi stranki v postopku ali izbiranje najugodnejšega sodišča. Te taktike tožeče stranke uporabljajo za druge namene kot za uveljavljanje dostopa do sodnega varstva. Take taktike se pogosto, čeprav ne vedno, združujejo z različnimi oblikami ustrahovanja, nadlegovanja ali groženj.
 (20)  Neravnovesje moči med strankami, ki je značilno za strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, običajno izhaja iz izkoriščanja gospodarske prednosti ali političnega vpliva tožeče stranke proti toženi stranki ter iz pomanjkanja pravne podlage. Drugi kazalniki za zlorabljeni sodni postopki običajno vključujejo taktike, ki se v pravdnih postopkih uporabljajo v slabi veri, kot je opiranje na eno ali več neutemeljenih tožb, zahteve po pretiranih ali nesorazmernih odškodninah, zavlačevanje postopkov ali prekinitev postopkov v kasnejših fazah , več začetih postopkov v podobnih zadevah, povzročanje nesorazmernih stroškov toženi stranki v postopku ali izbiranje najugodnejšega sodišča. Pri ugotavljanju, ali je sodni postopek zlorabljen, bi bilo treba upoštevati tudi preteklo ravnanje tožeče stranke in zlasti zgodovino pravnega ustrahovanja. Te taktike tožeče stranke uporabljajo za druge namene kot za uveljavljanje dostopa do sodnega varstva ali dejansko uveljavljanje pravic. Take taktike se pogosto, čeprav ne vedno, združujejo z različnimi oblikami ustrahovanja, nadlegovanja ali groženj.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki zoper udeležbo javnosti so vse bolj izpopolnjeni in vse učinkovitejši, pri čemer je ena od tehnik vložitev več tožb proti isti osebi za isto zadevo, kar pomeni, da mora ista oseba sočasno in vzporedno vse obravnavati in se zagovarjati, kar nesorazmerno povečuje stroške.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 b (novo)
(20b)  Za strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti je dosledno značilno neravnovesje moči med tožečo in toženo stranko v smislu finančnih in pravnih sredstev. To neravnovesje moči je še zlasti zaskrbljujoče, če se te zlorabljene tožbe financirajo neposredno ali posredno iz državnega proračuna in so združene z drugimi posrednimi in neposrednimi državnimi ukrepi proti neodvisnim medijskim organizacijam, neodvisnemu novinarstvu in civilni družbi.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 c (novo)
(20c)  Zlorabljeni sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti pogosto kršijo pravico toženih strank do obrambe, kot jo priznava Listina, in lahko vplivajo na njihovo pravico do poštenega sojenja in domnevo nedolžnosti.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
(22)  Za zadevo bi se moralo šteti, da ima čezmejne posledice, razen če imata obe stranki stalno prebivališče ali sedež v isti državi članici, v kateri je sodišče, pred katerim poteka postopek. V dveh primerih bi se moralo za zadevo šteti, da ima čezmejne posledice, čeprav imata obe stranki stalno prebivališče ali sedež v isti državi članici, v kateri je sodišče, pred katerim poteka postopek. Prvi tak primer je, kadar je konkretno dejanje udeležbe javnosti v zvezi z zadevno zadevo v javnem interesu pomembno za več kot eno državo članico. To vključuje na primer udeležbo javnosti na dogodkih, ki jih organizirajo institucije Unije, kot je udeležba na javnih obravnavah, ali izjave ali dejavnosti v zvezi z zadevami, ki so posebnega pomena za več kot eno državo članico, kot so čezmejno onesnaževanje ali obtožbe o pranju denarja z morebitno čezmejno vpletenostjo. Drugi primer, v katerem bi bilo treba šteti, da ima zadeva čezmejne posledice, je, kadar tožeča stranka ali povezani subjekti sočasno ali predhodno začnejo sodne postopke proti istim ali povezanim toženim strankam v drugi državi članici. Ti dve vrsti primerov upoštevata poseben kontekst strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti.
 (22)  Za zadevo bi se moralo šteti, da ima čezmejne posledice, razen če imata obe stranki stalno prebivališče ali sedež v isti državi članici, v kateri je sodišče, pred katerim poteka postopek. V dveh primerih bi se moralo za zadevo šteti, da ima čezmejne posledice, čeprav imata obe stranki stalno prebivališče ali sedež v isti državi članici, v kateri je sodišče, pred katerim poteka postopek. Prvi tak primer je, kadar je konkretno dejanje udeležbe javnosti pomembno za več kot eno državo članico bodisi zaradi čezmejne razsežnosti samega dejanja bodisi zaradi legitimnega interesa, ki ga ima lahko javnost v zadevi, povezani z dejanjem, tudi če je dejanje dostopno z elektronskimi sredstvi. Taki primeri vključujejo na primer dejanja udeležbe javnosti, kot so dogodki, ki jih organizirajo institucije Unije, udeležba na javnih obravnavah ali široko razširjene publikacije. Vključujejo lahko tudi izjave ali dejavnosti v zvezi z zadevami, kot so čezmejno onesnaževanje ali obtožbe o pranju denarja z morebitno čezmejno vpletenostjo. Dejanje udeležbe javnosti bi bilo treba šteti za dostopno v več kot eni državi članici, zlasti če se izvaja na internetu, na primer v primeru kampanj v družbenih medijih ali spletne medijske pokritosti. Zaradi vseprisotnosti interneta je upravičeno, da se dejanja udeležbe javnosti, ki so dostopna v več kot eni državi članici, štejejo kot zadeve s čezmejnimi posledicami. Učinek digitalnih komunikacijskih sredstev na pojem čezmejnih elementov je že priznan v sodni praksi Sodišča Evropske unije. Drugi primer, v katerem bi bilo treba šteti, da ima zadeva čezmejne posledice, je, kadar tožeča stranka ali povezani subjekti sočasno ali predhodno začnejo sodne postopke proti istim ali povezanim toženim strankam v drugi državi članici. Ti dve vrsti primerov upoštevata poseben kontekst strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Podpora bi morala biti na voljo osebam, zoper katere so vložene tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, od trenutka, ko pristojni organi izvejo za take osebe in skozi celoten postopek v skladu s pravicami iz te direktive. Podpora bi morala biti na voljo v različnih oblikah, vključno z zagotavljanjem celovitih in neodvisnih informacij ter nasvetov, ki so zlahka dostopni javnosti in brezplačni, o postopkih in pravnih sredstvih, ki so na voljo, zaščiti pred ustrahovanjem, nadlegovanjem ali grožnjami s pravnimi ukrepi ter o pravicah zadevne osebe, ter z zagotavljanjem pravne pomoči v čezmejnih civilnih postopkih, pravne pomoči v nadaljnjih postopkih in pravnega svetovanja ali druge pravne pomoči, ki se šteje za ustrezno. Države članice bi morale osebam, zoper katere so vložene tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, zagotoviti finančno pomoč in podporne ukrepe, vključno s psihološko podporo.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 b (novo)
(22b)  Osebe, zoper katere so vložene tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, zaradi udeležbe v teh postopkih doživljajo poseben psihološki stres. Poleg tega priprava na take postopke in sodelovanje v njih toženim strankam dodatno onemogoči razpolaganje z dragocenimi sredstvi, ki jih pogosto nimajo ali bi jih sicer vložile v udejstvovanje pri udeležbi javnosti. Združenja, organizacije in drugi kolektivni organi, kot so sindikati, ter drugi pravni subjekti, ki imajo v skladi z merili v nacionalni zakonodaji legitimen interes za varstvo pravic tožene stranke, bi zato morali imeti možnost sodelovanja v postopkih, bodisi v imenu ali v podporo tožene stranke z njeno privolitvijo bodisi z zagotavljanjem informacij v sodnih postopkih, določenih za izvrševanje obveznosti na podlagi te direktive. Ta možnost pravnega zastopanja ne bi smela posegati v pravico in pristojnosti sindikatov in predstavnikov delavcev, da se v imenu delavca udeležijo sodnih postopkov ali mu v sodnem postopku zagotovijo podporo v skladu z drugimi pravili Unije in nacionalnimi pravili.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Toženim strankam bi moralo biti omogočeno uveljavljanje naslednjih postopkovnih jamstev: zahteve za varščino za kritje bodisi stroškov postopka bodisi stroškov postopka in odškodnine, predloga za zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenega sodnega postopka, zahteve za pravna sredstva zoper zlorabljene sodne postopke (dodelitev povračila stroškov ali naložitev odškodnine ali kazni) ali vsega navedenega hkrati.
 (23)  Toženim strankam bi moralo biti omogočeno uveljavljanje naslednjih postopkovnih jamstev: zahteve za varščino za kritje bodisi stroškov postopka bodisi stroškov postopka in odškodnine, predloga za zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenega sodnega postopka, zahteve za pravna sredstva zoper zlorabljene sodne postopke (dodelitev povračila stroškov ali naložitev odškodnine ali kazni) ali vsega navedenega hkrati. Sodne postopke proti fizičnim ali pravnim osebam zaradi njihovega udejstvovanja pri udeležbi javnosti bi bilo treba obravnavati hitro in učinkovito, ob upoštevanju okoliščin zadeve, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 26
(26)  Da bi se toženi stranki zagotovil dodaten zaščitni ukrep, bi moralo biti mogoče ugoditi njeni zahtevi po varščini za kritje stroškov postopka in/ali odškodnine, kadar sodišče meni, da čeprav zahtevek ni očitno neutemeljen, elementi kažejo na zlorabo postopka in so možnosti za uspeh v postopku v glavni stvari majhne. Za varščino ni potrebna vsebinska presoja, služi pa kot ukrep zavarovanja, ki zagotavlja učinke pravnomočne odločitve o ugotovitvi zlorabe postopka. Države članice bi morale odločiti, ali naj varščino odredi sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog tožene stranke.
 (26)  Da bi se toženi stranki zagotovil dodaten zaščitni ukrep, bi moralo biti mogoče ugoditi njeni zahtevi po varščini za kritje stroškov postopka in/ali odškodnine, kadar sodišče meni, da čeprav zahtevek ni očitno neutemeljen, elementi kažejo na zlorabo postopka in so možnosti za uspeh v postopku v glavni stvari majhne. Kadar nacionalna zakonodaja tako določa, bi bilo treba omogočiti, da se toženi stranki odobri varščina za pravdne stroške kadarkoli med sodnim postopkom, pri čemer bi moral sodnik imeti možnost, da plačilo sodnih taks, odmerjenih toženi stranki, odredi tožeči stranki glede na, kjer je ustrezno, finančni položaj strank in predvidene stroške postopkov. Za varščino ni potrebna vsebinska presoja, služi pa kot ukrep zavarovanja, ki zagotavlja učinke pravnomočne odločitve o ugotovitvi zlorabe postopka ter krije stroške in odškodnino tožene stranke. Države članice bi morale odločiti, ali naj varščino odredi sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog tožene stranke.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
(29)  Za zagotovitev večje primernosti hitrega postopka za obravnavo predloga za zgodnjo zavrnitev lahko države članice določijo roke za izvedbo obravnave ali za sprejetje odločitve sodišča. Sprejmejo lahko tudi ureditve, podobne postopkom v zvezi z začasnimi ukrepi. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev, da se tudi takrat, ko tožena stranka uveljavlja druga postopkovna jamstva, odločitev o njih sprejme primerno hitro. Pri primerno hitri obravnavi bi lahko države članice med drugim upoštevale, ali je tožeča stranka začela več postopkov ali usklajene postopke v podobnih zadevah ter ali obstajajo poskusi ustrahovanja, nadlegovanja ali groženj toženi stranki.
 (29)  Sodišča, pri katerih je bila vložena vloga za uporabo postopkovnih jamstev, bi morala pri obravnavi vloge ukrepati hitro in uporabiti najučinkovitejše postopke, ki jih omogoča nacionalna zakonodaja. Za zagotovitev večje primernosti hitrega postopka za obravnavo predloga za zgodnjo zavrnitev lahko države članice določijo roke za izvedbo obravnave ali za sprejetje odločitve sodišča. Sprejmejo lahko tudi ureditve, podobne postopkom v zvezi z začasnimi ukrepi. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev, da se tudi takrat, ko tožena stranka uveljavlja druga postopkovna jamstva, odločitev o njih sprejme primerno hitro. Pri primerno hitri obravnavi bi lahko države članice med drugim upoštevale, ali je tožeča stranka začela več postopkov ali usklajene postopke v podobnih zadevah ter ali obstajajo poskusi ustrahovanja, nadlegovanja ali groženj toženi stranki.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)  Kadar tožena stranka predlaga zgodnjo zavrnitev, bi morala tožeča stranka v postopku v glavni stvari v hitrem postopku dokazati, da zahtevek ni očitno neutemeljen. To ne pomeni omejitve dostopa do sodnega varstva, saj tožeča stranka nosi dokazno breme v zvezi z navedenim zahtevkom v glavni stvari in mora v izogib zgodnji zavrnitvi izpolniti le precej nižji dokazni standard, in sicer to, da zahtevek ni očitno neutemeljen.
 (30)  Kadar tožena stranka predlaga zgodnjo zavrnitev, bi morala tožeča stranka v postopku v glavni stvari v hitrem postopku dokazati, da zahtevek ni očitno neutemeljen. To ne pomeni omejitve dostopa do sodnega varstva, saj tožeča stranka nosi dokazno breme v zvezi z navedenim zahtevkom v glavni stvari in mora v izogib zgodnji zavrnitvi izpolniti le precej nižji dokazni standard, in sicer to, da zahtevek ni očitno neutemeljen. Poleg tega bi moral odločitve o zgodnji zavrnitvi vedno sprejeti sodnik za vsak primer posebej, tožeče stranke pa bi morale vedno imeti pravico do vložitve pritožbe zoper zgodnjo zavrnitev.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
(31)  Stroški bi morali vključevati vse stroške postopka, vključno s celotnimi stroški pravnega zastopanja tožene stranke, razen če so taki stroški pretirani. Stroški pravnega zastopanja, ki presegajo zneske iz zakonsko predpisanih preglednic nagrad, se sami po sebi še ne bi smeli šteti za pretirane. Polna odškodnina za škodo bi morala zajemati premoženjsko in nepremoženjsko škodo, kot so telesne poškodbe in duševna škoda.
 (31)  Stroški bi morali vključevati vse stroške postopka, vključno s celotnimi stroški pravnega zastopanja tožene stranke, tudi predpravdnimi stroški, razen če so taki stroški pretirani. Stroški pravnega zastopanja, ki presegajo zneske iz zakonsko predpisanih preglednic nagrad, se sami po sebi še ne bi smeli šteti za pretirane, temveč bi moralo biti omogočeno, da se stroški naložijo v celoti. Kadar nacionalna zakonodaja ne določa naložitve plačila celotnih stroškov, ki presegajo zakonsko predpisane nagrade, bi sodišče moralo imeti možnost, da celotne stroške naloži na drug razpoložljiv način v skladu z nacionalnim pravom, vključno z odškodnino.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)  Polna odškodnina bi morala zajemati premoženjsko in nepremoženjsko škodo, kot so telesne poškodbe, škoda za ugled in duševna škoda. Da bi lahko tožena stranka zlahka in pravočasno zahtevala odškodnino, bi moralo biti mogoče zahtevati odškodnino v istem postopku, kot je bil začet proti toženi stranki, po potrebi z nasprotno tožbo. Premoženjska škoda bi morala vključevati zlasti odvetniške nagrade, kadar jih ni mogoče povrniti kot stroške, potne stroške in zdravstvene stroške, zlasti za psihološko pomoč. Premoženjska škoda bi morala vključevati predpravdne stroške, če niso vključeni v stroške v skladu z nacionalno zakonodajo ali to direktivo. Predpravdni stroški bi morali vključevati tudi potrebne izdatke za obrambo pravic osebe pred zlorabljenimi zahtevki, tudi odvetniškimi nagradami. Nepremoženjska škoda bi morala vključevati zlasti različne oblike telesnih poškodb in/ali duševne škode, bolečino in trpljenje ali čustveno stisko, povezano s sodnimi postopki, škodo ugledu in na splošno vse vrste nematerialne škode.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
(32)  Glavni cilj tega, da se sodiščem omogoči naložitev kazni, je odvrniti morebitne tožeče stranke od vlaganja strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Take kazni bi morale biti sorazmerne z ugotovljenimi elementi zlorabe. Sodišča bi morala pri določanju višine kazni upoštevati, kako verjetno lahko strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, tudi glede na naravo zahtevka, dosežejo škodljiv ali zastraševalni učinek, ali je tožeča stranka sprožila več ali usklajene postopke v podobnih zadevah ter ali obstajajo poskusi ustrahovanja, nadlegovanja ali groženj toženi stranki.
 (32)  Glavni cilj tega, da se sodiščem omogoči naložitev kazni, je odvrniti morebitne tožeče stranke od vlaganja strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Take kazni bi bilo treba določiti za vsak primer posebej in bi morale biti sorazmerne z ugotovljenimi elementi zlorabe. Sodišča bi morala pri določanju višine kazni upoštevati, kako verjetno lahko strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, tudi glede na naravo zahtevka, dosežejo škodljiv ali zastraševalni učinek, ali je tožeča stranka sprožila več ali usklajene postopke v podobnih zadevah ter ali obstajajo poskusi ustrahovanja, nadlegovanja ali groženj toženi stranki.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 a (novo)
(32a)  Da bi se javnost lahko seznanila s sodnimi odločbami, bi morale države članice vzpostaviti javno dostopen nacionalni register ustreznih sodnih odločb, ki spadajo na področje uporabe te direktive, v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi pravili o varstvu osebnih podatkov. Komisija bi morala vzpostaviti javno dostopen register Unije na podlagi informacij iz registrov držav članic o ustreznih sodnih odločbah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, v skladu s predpisi Unije o varstvu osebnih podatkov.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
(33)  V čezmejnem okviru je pomembno priznati tudi grožnjo, ki jo novinarjem, zagovornikom človekovih pravic in drugim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti in imajo stalno prebivališče ali sedež v Evropski uniji, predstavljajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, vložene zoper njih v tretjih državah. Vključujejo lahko prekomerno odškodnino, ki jo morajo plačati novinarji, zagovorniki človekovih pravic in drugi iz EU. Sodni postopki v tretjih državah so za osebe, zoper katere se začenjajo, bolj zapleteni in dražji. Da bi zaščitili demokracijo ter svobodo izražanja in obveščanja v Evropski uniji in preprečili, da bi se z uporabo sodnih postopkov v drugih jurisdikcijah spodkopavali zaščitni ukrepi iz te direktive, je pomembno zagotoviti zaščito tudi pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki v tretjih državah.
 (33)  V čezmejnem okviru je pomembno priznati tudi grožnjo, ki jo novinarjem, zagovornikom človekovih pravic in drugim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti in imajo stalno prebivališče ali sedež v Evropski uniji, predstavljajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, vložene zoper njih v tretjih državah. Vključujejo lahko prekomerno odškodnino, ki jo morajo plačati osebe, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti. Sodni postopki v tretjih državah so za osebe, zoper katere se začenjajo, bolj zapleteni in dražji. Da bi zaščitili demokracijo ter svobodo izražanja in obveščanja v Evropski uniji in preprečili, da bi se z uporabo sodnih postopkov v drugih jurisdikcijah spodkopavali zaščitni ukrepi iz te direktive, je pomembno zagotoviti zaščito tudi pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki v tretjih državah.
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  Glede jurisdikcije v zahtevkih zaradi obrekovanja ali drugih zahtevkih na podlagi civilnega ali gospodarskega prava, ki bi lahko pomenili zlorabljen sodni postopek za onemogočanje udeležbe javnosti, bi bilo treba državo članico stalnega prebivališča tožene stranke obravnavati kot edino pristojno jurisdikcijo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati primere, v katerih so tožene stranke v zadevah obrekovanja fizične osebe. Z izjemo navedenega pravila v zvezi s primeri, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo uredbe uredba Bruselj I.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 33 b (novo)
(33b)  Ta direktiva določa posebno podlago za pravo, ki se uporablja za objave kot dejanje udeležbe javnosti. Pri zahtevkih, ki se nanašajo na objavo kot dejanje udeležbe javnosti, bi bilo treba za pravo, ki se uporablja, šteti pravo kraja, v katerega je ta objava usmerjena. Če tega kraja ni mogoče opredeliti, bi bilo treba za pravo, ki se uporablja, šteti pravo kraja uredniškega nadzora ali ustrezne dejavnosti v zvezi z dejanjem udeležbe javnosti. V primerih, ki niso zajeti v navedeni izjemi, ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo uredbe Rim II.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
(34)  Ta direktiva uvaja novo posebno podlago za pristojnost, s katero se zagotovi, da imajo osebe, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v Evropski uniji, v Uniji na voljo učinkovito pravno sredstvo zoper zlorabljene sodne postopke pred sodišči tretjih držav. Ta posebna podlaga za pristojnost osebam, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v Evropski uniji, omogoča, da pred sodišči njihovega stalnega prebivališča ali sedeža uveljavljajo odškodnino za škodo in stroške, nastale v zvezi s postopkom pred sodiščem tretje države. Ta pravica velja ne glede na stalno prebivališče ali sedež tožeče stranke v postopku v tretji državi.
 (34)  Ta direktiva uvaja novo posebno podlago za pristojnost, s katero se zagotovi, da imajo osebe, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v Evropski uniji, v Uniji na voljo učinkovito pravno sredstvo zoper zlorabljene sodne postopke pred sodišči tretjih držav. Ta posebna podlaga za pristojnost osebam, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v Evropski uniji, omogoča, da pred sodišči njihovega stalnega prebivališča ali sedeža uveljavljajo odškodnino za škodo in stroške, nastale ali upravičeno pričakovane v zvezi s postopkom pred sodiščem tretje države. Ta pravica velja ne glede na stalno prebivališče ali sedež tožeče stranke v postopku v tretji državi.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  Države članice bi morale organizacije civilne družbe, vključno s priznanimi in dejavnimi nevladnimi organizacijami, ki delajo z osebami, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, spodbujati ter z njimi tesno sodelovati, zlasti glede političnih pobud, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka takih ukrepov.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 b (novo)
(34b)  Določbe in zaščitni ukrepi te direktive bi se morali uporabljati za vse tekoče zlorabljene sodne postopke za onemogočanje udeležbe javnosti pred nacionalnimi sodišči v času začetka veljavnosti nacionalnih predpisov za prenos te direktive in po tem.
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 c (novo)
(34c)  Države članice bi bilo treba spodbujati, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za lažje sodelovanje, da bi izboljšale dostop oseb, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, do informacij o postopkovnih jamstvih iz te direktive in nacionalnega prava. Tako sodelovanje bi moralo zajemati izmenjavo informacij o sedanjih praksah v državah članicah v čezmejnih primerih in po potrebi nudenje pomoči evropskim mrežam in organom, kot je Agencija za temeljne pravice, ki obravnavajo zadeve, neposredno povezane z osebami, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 d (novo)
(34d)  Države članice bi morale ob ustreznem spoštovanju neodvisnosti pravnega poklica spodbujati poklicna združenja, da sprejmejo deontološka pravila, ki bi usmerjala ravnanje pravnih delavcev, tako da bi jih odvračala od sodelovanja v zlorabljenih tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti, po potrebi tudi z disciplinskimi ukrepi za kršenje teh pravil. Te ukrepe bi bilo treba pripraviti v tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki, tudi poklicnimi združenji, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 e (novo)
(34e)  Zbiranje podatkov je bistvenega pomena za dokumentiranje primerov zlorabljenih sodnih postopkov ter iskanje načinov za njihovo preprečevanje. Ta direktiva bi morala določiti enotna merila za standardizacijo postopkov za zbiranje podatkov v državah članicah in zagotoviti zbiranje primerljivih podatkov. Države članice bi morale Komisiji redno zagotavljati razpoložljive podatke o tem, kako so osebe, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, dostopale do zaščitnih ukrepov iz te direktive. Na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih pet let predložiti poročilo o oceni in pregledu te direktive. Ta poročila bi morala biti javno objavljena.
Sprememba 44
Predlog direktive
Uvodna izjava 36
(36)  Direktiva dopolnjuje Priporočilo Komisije o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti). Navedeno priporočilo je naslovljeno na države članice in zagotavlja celovit nabor ukrepov, vključno z usposabljanjem, ozaveščanjem, podporo osebam, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ter zbiranjem podatkov, poročanjem in spremljanjem sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti.
 (36)  Direktiva dopolnjuje Priporočilo Komisije o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti). Navedeno priporočilo je naslovljeno na države članice in zagotavlja celovit nabor ukrepov, vključno z usposabljanjem, ozaveščanjem, podporo osebam, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ter zbiranjem podatkov, poročanjem in spremljanjem sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti. Države članice bi morale pri prenosu te direktive posebno pozornost nameniti izvajanju priporočila Komisije, zlasti glede vključevanja podobnih zaščitnih ukrepov, kot jih ta direktiva določa glede notranjih zadev, ki ne sodijo na področje uporabe te direktive, ter zagotavljanju pravne pomoči toženim strankam na cenovno ugoden in zlahka dostopen način, preučiti pa bi morale tudi vključitev ciljnih določb s tem namenom v nacionalne zakone za prenos. Države članice bi bilo treba tudi spodbuditi k razmisleku o ustanovitvi sklada za pomoč žrtvam strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki bi ga bilo treba uporabljati neposredno za pravne stroške ali pravno pomoč in psihološko podporo.
Sprememba 45
Predlog direktive
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)  Ta direktiva določa pravila za celovito podporo in preventivne ukrepe, mehanizme nefinančne podpore, kot je zagotavljanje pravne pomoči in psihološke podpore, ter ukrepe za usposabljanje, ozaveščanje in zbiranje podatkov. Njen cilj je tudi zagotoviti zbiranje podatkov z določitvijo enotnih meril na ravni Unije. Vzpostaviti bi bilo treba nacionalno informacijsko točko, ki bo zbirala in izmenjevala informacije o vseh organizacijah, ki zagotavljajo smernice in pomoč osebam, zoper katere tečejo zlorabljeni sodni postopki zoper udeležbo javnosti. Take organizacije lahko vključujejo združenja pravnih delavcev, medijske in tiskovne svete, krovna združenja zagovornikov človekovih pravic, združenja na ravni Unije in nacionalni ravni, odvetniške družbe, ki brezplačno zastopajo osebe, zoper katere tečejo očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki zoper udeležbo javnosti, pravne svetovalnice pri univerzah in druge nevladne organizacije.
Sprememba 46
Predlog direktive
Uvodna izjava 36 b (novo)
(36b)  Da bi pomagali pri preprečevanju strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti ter varstvu fizičnih ali pravnih oseb, zoper katere so te tožbe vložene, je bistveno širiti ustrezne informacije, ozaveščanje, kampanje, izobraževanje in usposabljanje, tudi o njihovih pravicah in mehanizmih zaščite.
Sprememba 47
Predlog direktive
Uvodna izjava 36 c (novo)
(36c)  Z usposabljanjem novinarjev, drugih medijskih delavcev in zagovornikov človekovih pravic bi bilo treba okrepiti njihove zmožnosti za soočanje z zlorabljenimi sodnimi postopki za onemogočanje udeležbe javnosti. Osredotočati bi se bilo treba na prepoznavanje takih sodnih postopkov, soočanje z vlogo tožene stranke v njih ter obveščanje o pravicah in obveznostih, da bi lahko ukrenili vse potrebno in se zaščitili pred takimi postopki. Usposabljanje bi morali zagotoviti tudi pravnim delavcem, da bi bili z zlorabljenimi sodnimi postopki bolje seznanjeni in bi jih lahko odkrili v zelo zgodnji fazi.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
Ta direktive zagotavlja zaščitne ukrepe zoper očitno neutemeljene ali zlorabljene sodne postopke v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki se začnejo zoper fizične in pravne osebe, zlasti novinarje in zagovornike človekovih pravic, zaradi njihovega udejstvovanja pri udeležbi javnosti.
 Ta direktiva določa sveženj minimalnih standardov zaščite in zaščitne ukrepe zoper očitno neutemeljene ali zlorabljene sodne postopke v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami ter zoper grožnje s temi postopki, ki se začnejo zoper fizične in pravne osebe, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
Ta direktiva se uporablja za zadeve civilne ali gospodarske narave s čezmejnimi posledicami, ne glede na naravo sodišča. Zlasti pa se ne uporablja za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (acta iure imperii).
 Ta direktiva se uporablja za zadeve civilne ali gospodarske narave, ki imajo čezmejne posledice, vključno z začasnimi ukrepi in ukrepi zavarovanja ter nasprotnimi tožbami ali drugimi posebnimi vrstami pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi drugih instrumentov, ne glede na naravo sodišča. Zlasti pa se ne uporablja za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (acta iure imperii).
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Minimalne zahteve
1.  Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše od zaščitnih ukrepov iz te direktive zoper očitno neutemeljene in zlorabljene sodne postopke v civilnih zadevah.
2.  Izvajanje te direktive nikakor ne predstavlja podlage za znižanje ravni zaščitnih ukrepov, ki jo v zadevah, zajetih s to direktivo, države članice že zagotavljajo.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1
1.  „udeležba javnosti“ pomeni vsako izjavo ali dejavnost fizične ali pravne osebe, ki je izražena ali se izvaja ob uveljavljanju pravice do svobode izražanja in obveščanja o zadevi v javnem interesu, ter s tem neposredno povezana pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja. To vključuje pritožbe, peticije, upravne ali sodne zahtevke in udeležbo na javnih obravnavah;
 1.  „udeležba javnosti“ pomeni vsako izjavo ali dejavnost fizične ali pravne osebe, ki je izražena ali se izvaja ob uveljavljanju pravice do svobode izražanja in obveščanja, akademske svobode ali svobode zbiranja in združevanja o zadevi v javnem interesu, ter s tem neposredno povezana pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja. To vključuje pritožbe, peticije, upravne ali sodne zahtevke, udeležbo na javnih obravnavah ter ustvarjanje, razstavljanje, oglaševanje ali drugo promocijo novinarskih, političnih, znanstvenih, akademskih, umetniških ali satiričnih sporočil, objav ali del;
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
(a)  javno zdravje, varnost, okolje, podnebje ali uveljavljanje temeljnih pravic;
 (a)  temeljne pravice, tudi enakost spolov, medijska svoboda ter pravice potrošnikov in delavcev, pa tudi javno zdravje, varnost, okolje ali podnebje;
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
(b)  dejavnosti oseb ali subjektov, ki so izpostavljeni javnosti ali so v javnem interesu;
 (b)  dejavnosti oseb ali subjektov, ki so izpostavljeni javnosti ali so v javnem interesu, vključno z vladnimi uradniki in zasebnimi subjekti;
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 – točka d
(d)  obtožbe o korupciji, goljufiji ali kriminalu;
 (d)  obtožbe o korupciji, goljufiji, poneverbi, pranju denarja, izsiljevanju, prisili, spolnem nadlegovanju in nasilju na podlagi spola ali drugih oblikah ustrahovanja, ali o drugih kaznivih dejanjih ali prekrških, vključno z okoljskimi;
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 – točka e
(e)  dejavnosti za boj proti dezinformacijam;
 (e)  dejavnosti za zaščito vrednot iz člena 2 PEU in načela nevmešavanja v demokratične procese ter za zagotavljanje ali olajšanje dostopa javnosti do informacij z namenom boja proti dezinformacijam;
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 – točka e a (novo)
(ea)  akademske, znanstvene, raziskovalne in umetniške dejavnosti.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – uvodni del
„zlorabljeni sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti“ pomenijo sodne postopke, začete zoper udeležbo javnosti, ki so v celoti ali delno neutemeljeni, njihov glavni namen pa je preprečiti, omejiti ali kaznovati udeležbo javnosti. Znaki takega namena so lahko:
 „zlorabljeni sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti“ pomenijo sodne postopke, začete zoper udeležbo javnosti, ki so v celoti ali delno neutemeljeni, za katere so značilni elementi, ki kažejo na zlorabo sodnega postopka za druge namene kot pa dejansko uveljavljanje, priznavanje ali uresničevanje pravice, njihov glavni namen pa je z zlorabo preprečiti, omejiti ali kaznovati udeležbo javnosti. Znaki takega namena so lahko:
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a (novo)
(-a)  zloraba ekonomske prednosti ali političnega vpliva tožeče stranke proti toženi stranki, kar povzroča neravnovesje moči med strankama;
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka c
(c)  ustrahovanje, nadlegovanje ali grožnje s strani tožeče stranke ali njenih zastopnikov.
 (c)  ustrahovanje, nadlegovanje ali grožnje s strani tožeče stranke ali njenih zastopnikov pred začetkom postopkov ali med njimi ter preteklo pravno ustrahovanje s strani tožeče stranke;
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka c a (novo)
(ca)  uporaba postopkovnih taktik v slabi veri, kot je zavlačevanje postopkov, ter odločitev za vložitev zahtevka, za katerega je pristojno sodišče, ki bo zahtevek najugodneje obravnavalo, ali pa opustitev zadev v poznejših fazah postopka.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(a)  je dejanje udeležbe javnosti v zvezi z zadevo v javnem interesu, zoper katero je začet sodni postopek, pomembno za več kot eno državo članico ali
 (a)  je dejanje udeležbe javnosti pomembno za več kot eno državo članico bodisi zaradi čezmejne razsežnosti samega dejanja bodisi zaradi legitimnega interesa, ki ga ima lahko javnost v zvezi z zadevo, povezano z dejanjem, tudi če je dejanje dostopno z elektronskimi sredstvi, ali
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3
3.  Države članice lahko določijo, da lahko sodišče, pred katerim poteka postopek, po uradni dolžnosti uporabi postopkovna jamstva v skladu s poglavjema III in IV.
 3.  Države članice določijo, da lahko sodišče, pred katerim poteka postopek, po uradni dolžnosti uporabi postopkovna jamstva v skladu s poglavjema III in IV.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 5 a (novo)
Člen 5a
Hitri sodni postopki
Države članice zagotovijo, da sodišča, pri katerih je bila vložena vloga iz člena 5, v postopkih, v zvezi s katerimi je bila vložena, uporabijo najhitrejše postopke, ki jih predvideva nacionalna zakonodaja, pri čemer upoštevajo okoliščine primera, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 5 b (novo)
Člen 5b
Pomoč fizičnim ali pravnim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti
Države članice zagotovijo, da imajo fizične ali pravne osebe, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, po potrebi dostop do podpornih ukrepov, kot so zlasti:
(a)   celovite in neodvisne informacije ter nasveti, ki so zlahka dostopni javnosti in brezplačni, o postopkih in pravnih sredstvih, ki so na voljo, zaščiti pred ustrahovanjem, nadlegovanjem ali grožnjami s pravnimi ukrepi in o pravicah zadevne osebe in
(b)   pravna pomoč v skladu z Direktivo Sveta 2003/8/ES ter pravna pomoč v nadaljnjih postopkih v skladu z nacionalnim pravom ter pravno svetovanje ali druga pravna pomoč;
(c)   finančna pomoč in podporni ukrepi, vključno s psihološko podporo, za osebe, zoper katere se vlagajo zlorabljeni sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko sodišče, pred katerim poteka sodni postopek za onemogočanje udeležbe javnosti, sprejme udeležbo nevladnih organizacij, ki varujejo ali spodbujajo pravice oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, v navedenem postopku bodisi v podporo toženi stranki bodisi za posredovanje informacij.
 Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko sodišče, pred katerim poteka sodni postopek za onemogočanje udeležbe javnosti, sprejme udeležbo združenj, organizacij in drugih kolektivnih organov, kot so sindikati, ter drugih pravnih subjektov, ki imajo v skladu z merili v nacionalni zakonodaji legitimen interes za varstvo ali spodbujanje pravic oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, v navedenem postopku bodisi v imenu tožene stranke ali njej v podporo bodisi z njeno privolitvijo bodisi za posredovanje informacij v sodnih postopkih, določenih za izvrševanje obveznosti na podlagi te direktive. To določba ne posega v obstoječe pravice zastopanja in posredovanja, kot jih zagotavljajo drugi predpisi Unije ali nacionalni predpisi.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1
Države članice zagotovijo, da je sodišče, pred katerim poteka postopek, v sodnem postopku za onemogočanje udeležbe javnosti pristojno od tožeče stranke zahtevati varščino bodisi za stroške postopka bodisi za stroške postopka in odškodnino, če meni, da je taka varščina ustrezna glede na prisotnost elementov, ki kažejo na zlorabo sodnega postopka.
 Države članice zagotovijo, da je sodišče, pred katerim poteka postopek, v sodnem postopku za onemogočanje udeležbe javnosti pristojno od tožeče stranke zahtevati varščino za stroške postopkov, tudi celotne stroške pravnega zastopanja, ki jih ima tožena stranka, in odškodnino, če meni, da je taka varščina ustrezna glede na prisotnost elementov, ki kažejo na zlorabo sodnega postopka. Kadar nacionalna zakonodaja tako določa, se toženi stranki lahko odobri varščina za pravdne stroške kadarkoli med sodnim postopkom.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2
2.  Države članice lahko določijo roke za uveljavljanje pravice do vložitve predloga zgodnjo zavrnitev. Roki morajo biti sorazmerni in ne smejo onemogočati ali čezmerno oteževati uveljavljanja.
 2.  Države članice določijo roke za uveljavljanje pravice do vložitve predloga zgodnjo zavrnitev. Roki morajo biti sorazmerni ter razumni in ne smejo onemogočati ali čezmerno oteževati uveljavljanja.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 1
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko tožeči stranki, ki je začela zlorabljen sodni postopek za onemogočanje udeležbe javnosti, naloži plačilo vseh stroškov postopka, vključno s celotnimi stroški pravnega zastopanja tožene stranke, razen če so taki stroški pretirani.
 Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se tožeči stranki, ki je začela zlorabljen sodni postopek za onemogočanje udeležbe javnosti, naloži plačilo vseh stroškov postopka, vključno s celotnimi stroški pravnega zastopanja tožene stranke, razen če so taki stroški pretirani. Kadar nacionalno pravo ne zagotavlja naložitve plačila celotnih stroškov pravnega zastopanja, ki presegajo zneske iz zakonsko predpisanih preglednic nagrad, države članice zagotovijo, da se ti stroški v celoti krijejo na druge načine, ki so na voljo po nacionalnem pravu, in po potrebi z odškodnino v skladu s členom 15.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko fizična ali pravna oseba, ki je utrpela škodo zaradi zlorabljenega sodnega postopka za onemogočanje udeležbe javnosti, uveljavlja in pridobi polno odškodnino za navedeno škodo.
 Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko fizična ali pravna oseba, ki je utrpela škodo zaradi zlorabljenega sodnega postopka za onemogočanje udeležbe javnosti, uveljavlja in pridobi polno odškodnino za navedeno škodo, ki zajema premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, vključno s škodo za ugled, ne da bi bilo treba v ta namen začeti ločen sodni postopek.
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Države članice zagotovijo, da sodišča, ki naložijo kazni, ustrezno upoštevajo:
(i)   ekonomski položaj tožeče stranke;
(ii)   naravo in število elementov, ki kažejo na ugotovljeno zlorabo.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 16 a (novo)
Člen 16a
Nacionalni registri
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev javno dostopnega registra ustreznih sodnih odločb, ki spadajo na področje uporabe te direktive, v skladu s pravili Unije in nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 1
Države članice zagotovijo, da če je bil proti fizični ali pravni osebi s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi članici pred sodiščem tretje države začet zlorabljen sodni postopek zaradi udejstvovanja pri udeležbi javnosti, lahko navedena oseba pred sodišči svojega stalnega prebivališča ali sedeža zahteva odškodnino za škodo in stroške, nastale v zvezi s postopkom pred sodiščem tretje države, ne glede na stalno prebivališče ali sedež tožeče stranke v postopku v tretji državi.
 Države članice zagotovijo, da če je bil proti fizični ali pravni osebi s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi članici pred sodiščem tretje države začet zlorabljen sodni postopek zaradi udejstvovanja pri udeležbi javnosti, ima navedena oseba pred sodišči svojega stalnega prebivališča ali sedeža pravico, da zahteva odškodnino za škodo in stroške, nastale v zvezi s postopkom pred sodiščem tretje države, ne glede na stalno prebivališče ali sedež tožeče stranke v postopku v tretji državi.
Sprememba 73
Predlog direktive
Poglavje V a (novo)
Poglavje Va
Jurisdikcija, pravo, ki se uporablja, in razmerje do instrumentov mednarodnega zasebnega prava Unije
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Jurisdikcija v tožbah zaradi obrekovanja
V tožbah zaradi obrekovanja ali drugih tožbah na podlagi civilnega ali gospodarskega prava, ki bi lahko pomenile zahtevek v skladu s to direktivo, se sodišče stalnega prebivališča tožene stranke šteje za edino pristojno sodišče, pri čemer se ustrezno upoštevajo primeri, v katerih so žrtve obrekovanja fizične osebe.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 18 b (novo)
Člen 18b
Razmerja do uredbe Bruselj I
Z izjemo člena 18a te direktive ta direktiva ne vpliva na uporabo uredbe Bruselj I.
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 18 c (novo)
Člen 18c
Pravo, ki se uporablja za publikacije kot dejanje udeležbe javnosti
Pri zahtevkih, ki se nanašajo na publikacijo kot dejanje udeležbe javnosti, se uporablja pravo kraja, kamor je publikacija usmerjena. Če ni mogoče določiti kraja, kamor je publikacija usmerjena, se uporablja pravo kraja uredniškega nadzora ali ustrezne uredniške dejavnosti kar zadeva dejanje udeležbe javnosti.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 18 d (novo)
Člen 18d
Razmerja do uredbe Rim II
Z izjemo člena 18c te direktive ta direktiva ne vpliva na uporabo uredbe Rim II.
Sprememba 78
Predlog direktive
Poglavje V b (novo)
Poglavje Vb
Druge določbe
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 18 e (novo)
Člen 18e
Register Unije
Komisija sprejme ustrezne ukrepe za vzpostavitev javno dostopnega registra Unije na podlagi informacij, zagotovljenih v skladu s členom 16a, o ustreznih sodnih odločbah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 18 f (novo)
Člen 18f
Ozaveščanje
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, tudi z elektronskimi sredstvi, katerih cilj je ozaveščanje o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in postopkovnih jamstev proti njim, ki so določeni v tej direktivi. Ti ukrepi lahko vključujejo kampanje za informiranje in ozaveščanje ter raziskovalne in izobraževalne programe, po potrebi v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe in drugimi deležniki.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 18 g (novo)
Člen 18g
Točka „vse na enem mestu“
Države članice ob podpori Komisije sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev točke „vse na enem mestu“, ki vključuje namenske nacionalne mreže specializiranih odvetnikov, delavcev v pravni stroki in psihologov, na katere se lahko obrnejo osebe, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, in prek katerih lahko te osebe dobijo smernice ter preprost dostop do informacij o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in zaščiti pred njimi, vključno s pravno pomočjo ter finančno in psihološko podporo.
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 18 h (novo)
Člen 18h
Usposabljanje strokovnih delavcev
1.   Države članice ob ustreznem spoštovanju neodvisnosti pravniškega poklica priporočajo, da tisti, ki so odgovorni za usposabljanje odvetnikov, omogočijo tako splošno kot specialistično usposabljanje za povečanje ozaveščenosti o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in postopkovnih zaščitnih ukrepih proti njim iz te direktive.
2.   Države članice brez poseganja v neodvisnost sodstva in v različne oblike organizacije pravosodja v Uniji zaprosijo osebe, odgovorne za usposabljanje sodnikov, da omogočijo tako splošno kot specialistično usposabljanje za povečanje ozaveščenosti sodnikov o potrebah fizičnih ali pravnih oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti.
3.   Države članice prek svojih javnih služb ali s financiranjem organizacij za pomoč v strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti spodbujajo pobude, ki omogočajo, da so tisti, ki pomagajo osebam, zoper katere se vlagajo očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti, deležni ustreznega usposabljanja.
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 18 i (novo)
Člen 18i
Sodelovanje in usklajevanje storitev
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za lažje sodelovanje med državami članicami, da se izboljša dostop oseb, zoper katere se vlagajo očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti, do informacij o postopkovnih jamstvih iz te direktive in nacionalnega prava. Namen tega sodelovanja je vsaj:
(a)   izmenjava sedanje prakse in
(b)   zagotavljanje pomoči evropskim mrežam, dejavnim v zadevah, ki so neposredno povezane z osebami, zoper katere se vlagajo očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti.
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 18 j (novo)
Člen 18j
Deontološka pravila za pravne delavce
Države članice ob ustreznem spoštovanju neodvisnosti pravnega poklica spodbujajo poklicna združenja, da sprejmejo deontološka pravila, s katerimi se usmerja ravnanje pravnih delavcev in se jih odvrača od vlaganja zlorabljenih tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, in po potrebi razmislijo o disciplinskih ukrepih v primeru kršenja teh pravil.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 18 k (novo)
Člen 18k
Zbiranje podatkov
1.   Države članice ob upoštevanju svojih institucionalnih ureditev glede pravosodne statistike pooblastijo enega ali več organov, da ob polnem spoštovanju zahtev glede varstva podatkov zbirajo in združujejo podatke o zlorabljenih sodnih postopkih za onemogočanje udeležbe javnosti, začetih pod njihovo jurisdikcijo.
2.   Podatki iz odstavka 1 vključujejo zlasti naslednja merila:
(a)   število zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti, začetih v zadevnem letu;
(b)   število zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti, ki so bili zgodaj zavrnjeni, ker so se nanašali na v celoti ali delno neutemeljene zahtevke;
(c)   število sodnih postopkov, razvrščenih glede na vrsto tožene stranke (npr. novinar, zagovornik človekovih pravic, medijska organizacija);
(d)   število sodnih postopkov, razvrščenih glede na vrsto tožeče stranke (npr. politik, fizična oseba, gospodarska družba in podatek, ali je tožeča stranka tuji subjekt);
(e)   podatke o dejanjih udeležbe javnosti, zaradi katerih so bili začeti sodni postopki;
(f)   podatke o ocenjenih zneskih začetne odškodnine, ki jih zahtevajo tožeče stranke;
(g)   opis različnih pravnih podlag, ki jih tožeče stranke uporabljajo, ter s tem povezane številčne podatke;
(h)   podatke o trajanju postopkov, ki zajemajo vse stopnje;
(i)   podatke o čezmejnih elementih;
(j)   druge podatke, če so na voljo, vključno s podatki o sodnih stroških postopkov, in po potrebi, če je ustrezno, podatke o zgodovinskem ozadju zadev;
(k)   vrsto zahtevka, izdanega na podlagi te direktive in, kjer je primerno, dopolnilnega priporočila Komisije.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 20 – odstavek 1
Države članice Komisiji do [pet let od datuma prenosa] zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem in uporabo te direktive. Komisija na podlagi predloženih informacij najpozneje do [6 let od datuma prenosa] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive. Poročilo vsebuje oceno razvoja zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti in učinka te direktive v državah članicah. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembo te direktive.
 Države članice Komisiji do [tri leta od datuma prenosa] zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z uporabo te direktive, zlasti razpoložljive podatke o tem, kako so osebe, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, uporabljale zaščitne ukrepe iz te direktive. Komisija na podlagi predloženih informacij najpozneje do [štiri leta od datuma prenosa] in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive. Poročilo vsebuje oceno razvoja zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti in učinka te direktive v državah članicah, pri čemer upošteva nacionalne razmere v vsaki državi članici, vključno z izvajanjem priporočila Komisije. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembo te direktive. Ta poročila se objavijo.
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.
 Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice uporabljajo to direktivo tudi za zadeve, ki so v teku na nacionalnih sodiščih ob začetku veljavnosti nacionalnih predpisov za prenos te direktive.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0223/2023).

Zadnja posodobitev: 20. december 2023Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov