Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libanonu, zlasti resolucije z dne 16. septembra 2021 o razmerah v Libanonu(1),

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij varnostnega sveta OZN, zlasti resolucij št. 1559 (2004), št. 1701 (2006), št. 2539 (2020), št. 2591 (2021) in št. 2650 (2022),

–  ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani(2),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2007/860/ES z dne 10. decembra 2007 o zagotovitvi makrofinančne pomoči Skupnosti Libanonu(3),

–  ob upoštevanju izjave za javnost Delegacije za odnose z državami Mašreka o uradnem obisku Libanona od 19. do 23. junija 2023,

–  ob upoštevanju zavez, dogovorjenih novembra 2016 v okviru prednostnih nalog partnerstva med EU in Libanonom, konference CEDRE (Conférence économique pour le développement, par les réformes et avec les entreprises), ki je potekala 6. aprila 2018, libanonskega okvira za reformo, okrevanje in obnovo (3RF) iz decembra 2020 ter srečanj mednarodne skupine za podporo Libanonu, ki so potekala 11. decembra 2019, 23. septembra 2020 in 19. maja 2021,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev v zvezi s parlamentarnimi volitvami z dne 15. maja 2022,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 26. julija 2022 o podaljšanju okvira EU za ciljno usmerjene sankcije za eno leto,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 1. novembra 2022 o političnih razmerah v Libanonu in z dne 8. aprila 2023 o stopnjevanju nasilja,

–  ob upoštevanju izjave delegacije Evropske unije z dne 13. novembra 2022 o trenutnih razmerah v Libanonu,

–  ob upoštevanju izjave posebne koordinatorice OZN za Libanon z dne 3. aprila 2023 o občinskih volitvah v državi,

–  ob upoštevanju izjav visoke komisarke OZN za človekove pravice in njenega uradnega govorca o razmerah v Libanonu,

–  ob upoštevanju štirih ženevskih konvencij iz leta 1949 o statusu beguncev in dodatnih protokolov k njim, ki jih je ratificiral Libanon,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so sedanje razmere v Libanonu skrajno alarmantne in zelo zaskrbljujoče zaradi politične, gospodarske, socialne, finančne in zdravstvene krize ter institucionalnega razpada; ker je inflacija cen električne energije, plina in vode junija 2022 s skoraj 600 % dosegla doslej najvišjo vrednost; ker večina libanonskega prebivalstva živi v revščini in ker oblastem ne uspe poskrbeti, da bi lahko vsakdo užival pravico do ustreznega življenjskega standarda, vključno s pravico do hrane; ker vse slabše gospodarske razmere in porast revščine otežujejo dostop do osnovnih pravic, kot sta zdravstveno varstvo in stanovanja, ter povečujejo izseljevanje;

B.  ker je Libanon tesen in pomemben partner Evropske unije; ker to partnerstvo temelji na skupnih interesih, dolgotrajnih zgodovinskih in kulturnih vezeh, rednem političnem in socialnem dialogu ter obsežnih medosebnih stikih; ker ima Libanon živahno civilno družbo in politične stranke s številnimi aktivisti, voditelji skupnosti, akademiki, umetniki in mladinskimi skupinami, ki se znajo mobilizirati in pozivajo k nujnim reformam;

C.  ker so 15. maja 2022 v Libanonu potekale parlamentarne volitve, po katerih so Hezbolah in njegovi zavezniki izgubili večinski položaj v parlamentu, in je večina za oblikovanje nove vlade ponovno imenovala Nadžiba Mikatija, ki pa tega ni mogel storiti zaradi politične blokade; ker so se te razmere nadaljevale, dokler se predsedniku Mišelu Aunu ni iztekel mandat in je vodenje države prevzela začasna vlada pod vodstvom Nadžiba Mikatija;

D.  ker so Hezbolah, Amal in njihovi zavezniki uporabljali protiustavne taktike, da bi preprečili uspešno izvedbo parlamentarnega glasovanja, kot sta zapustitev dvorane po prvem krogu ali prekinitev sklepčnosti, da bi preprečili izvolitev opozicijskega kandidata; ker predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri noče organizirati odprtih volilnih krogov za izvolitev predsednika, kar je v nasprotju z določbami libanonske ustave; ker je to privedlo do 10-mesečnega blokiranja predsedniških volitev ravno v času, ko bi moral predsednik države nujno izvesti potrebne reforme, preprečiti popoln zlom ter ponovno vzpostaviti državne institucije in demokratični sistem; ker je ta politični zastoj posledica večplastne politične, gospodarske in družbene krize, ki vpliva na vsa področja libanonske države;

E.  ker je bilo s Sklepom Sveta (SVZP) 2021/1277 z dne 30. julija 2021 omogočeno nalaganje sankcij osebam in subjektom, odgovornim za spodkopavanje demokracije ali pravne države v Libanonu;

F.  ker naj bi v Libanonu 31. maja 2023 potekale občinske volitve, ki so bile že drugo leto zapored prestavljene; ker je libanonski začasni notranji minister Basam Mavlavi zagotovil, da je država pripravljena izvesti občinske volitve; ker posebna koordinatorica OZN za Libanon popolnoma podpira te volitve in meni, da so pomembne za spoštovanje ustavnih rokov in demokratičnih praks države, saj nima zapolnjenega predsedniškega mesta in ji grozi vsesplošna institucionalna ohromitev; ker se je libanonski parlament z glasovi Hezbolaha, Amala, Svobodnega domoljubnega gibanja in njihovih zavezniških političnih skupin odločil, da občinske volitve v državi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev preloži, in sicer za največ eno leto, do 31. maja 2024; ker bi lahko preložitev še poslabšala institucionalno ohromljenost in dodatno omajala zaupanje libanonskega ljudstva v demokracijo;

G.  ker so gospodarske težave, varčevalne politike in močno razširjena korupcija v zadnjih letih povzročile več valov protestov, od katerih je največji potekal ob obletnici libanonske oktobrske revolucije, ki se je začela 17. oktobra 2019; ker so protesti in družbeni nemiri iz navedenih razlogov še vedno pogosti in se nadaljujejo po vsej državi;

H.  ker je bilo zaradi eksplozije v bejrutskem pristanišču 4. avgusta 2020, ki je še vedno največja nejedrska eksplozija na svetu, ubitih več kot 220 ljudi, vključno z več kot 20 državljani EU, ranjenih 7000, razseljenih 300 000 ljudi in uničenih ali poškodovanih 74 000 stanovanj;

I.  ker je tri leta po eksploziji v bejrutskem pristanišču notranja preiskava vzrokov še vedno dejavno ovirana, predvsem zaradi zlorabe moči političnih akterjev, vključno s Hezbolahom, njegovimi zavezniki, ministrom za pravosodje in generalnim tožilcem; ker so dolgoletna korupcija, slabo upravljanje in malomarnost ter upravna struktura pristanišča omogočali, da so tam skoraj šest let kljub svarilom lokalnih uradnikov neorganizirano skladiščili visokoeksplozivne snovi (amonijev nitrat); ker je 4. avgusta 2021 v Bejrutu potekal množični protest, udeleženci pa so zahtevali, da krivci za eksplozijo v pristanišču odgovarjajo zanjo; ker se je še eden od množičnih protestov proti glavnemu preiskovalnemu sodniku Bitarju, ki sta ga 14. oktobra 2021 vodila Hezbolah in Amal, spreobrnil v organiziran napad obeh gibanj na predel Ajn El Remaneh in Stranko libanonskih sil, ki podpira preiskavo eksplozije v bejrutskem pristanišču;

J.  ker je sodnik Tarik Bitar 2. julija 2021 vložil zahtevo, naj libanonski parlament odpravi imuniteto za tri poslance, da jih bo mogoče obdolžiti kaznivega dejanja malomarnosti in uboja z verjetnim naklepom v zvezi z eksplozijo v pristanišču, ker so bili kot ministri odgovorni za hrambo nevarne snovi; ker sta bila dva od obdolženih nekdanjih ministrov ponovno izvoljena in sta trenutno poslanca v parlamentu; ker jim večina v libanonskem parlamentu do junija 2023 še vedno ni odvzela imunitete;

K.  ker so organizacije Human Rights Watch, Amnesty International, Legal Action Worldwide, Legal Agenda ter Mednarodna komisija pravnikov dokumentirale vrsto postopkovnih in sistemskih pomanjkljivosti v notranji preiskavi, zaradi katerih ne more biti verodostojno zagotovljeno pravno varstvo, vključno z očitnim političnim vmešavanjem, imuniteto visokih političnih uradnikov ter nespoštovanjem standardov poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja; ker je v teh okoliščinah še toliko bolj nujno vzpostaviti mednarodno misijo za ugotavljanje dejstev, ki jo odobri Svet OZN za človekove pravice; ker več kot 162 libanonskih in mednarodnih organizacij za pravice, pa tudi preživeli in družine žrtev poziva članice Sveta OZN za človekove pravice, naj vložijo resolucijo o tem;

L.  ker je bil prijavitelj nepravilnosti polkovnik Joseph Skaf, nekdanji direktor pristaniškega oddelka za narkotike, ki je svoje nadrejene leta 2014 opozoril na nevarnost skladiščenja kemikalij, leta 2017 umorjen; ker je bil Joe Bedžani, ki je nevarni hangar fotografiral pred eksplozijo in po njej, umorjen decembra 2020, njegov telefon pa je bil ukraden; ker je bil aktivist in založnik Lokman Slim umorjen februarja 2021, deset dni po tem, ko je gibanje Hezbolah obtožil, da režimu Bašarja Al Asada dobavlja amonijev nitrat;

M.  ker je bilo od 22. septembra 2021 vloženih 21 sodnih postopkov proti glavnemu preiskovalcu eksplozije, sodniku Tariku Bitarju, in drugim sodnikom, ki so obravnavali te primere, v to pa so bili večinoma vpleteni politiki Hezbolaha in njegovi zavezniki, generalni tožilec in minister za pravosodje; ker je bila notranja preiskava eksplozije od 23. decembra 2021 do januarja 2023 prekinjena, potem ko sta dva od obtoženih politikov v tej zadevi vložila še eno pritožbo proti sodniku Bitarju, pa tudi proti libanonskemu najvišjemu sodišču, visokemu sodnemu svetu, ki je pred tem preučil in zavrnil njihove prejšnje zahteve za razrešitev sodnika Bitarja; ker generalna skupščina libanonskega kasacijskega sodišča, ki je zdaj pristojna, o teh zadevah ne more odločati, ker trenutno ni sklepčna, saj se je eden od njegovih članov konec leta 2021 upokojil, zadeva pa se ne more nadaljevati, dokler ne bodo imenovani novi sodniki; ker začasni finančni minister Jusef Khalil ni želel podpisati odloka o imenovanju sodnikov, zaradi česar je moral sodnik Bitar ponovno ustaviti preiskavo;

N.  ker v Libanonu biva več kot 1,5 milijona sirskih beguncev, poleg približno 15.800 etiopskih, iraških, sudanskih in drugih beguncev, registriranih pri visokem komisarju OZN za begunce, ter približno 207.700 palestinskih beguncev, kar vse vpliva na libanonsko gospodarstvo in še poglablja njegovo večdimenzionalno krizo; ker se palestinski begunci v Libanonu še vedno soočajo z velikimi izzivi in omejitvami, pri čemer večina živi v revščini in se zanaša na pomoč Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki je njihov glavni vir preživljanja;

O.  ker je Asadov režim po arabski pomladi in ljudski vstaji v Siriji leta 2011 začel kampanjo brutalnega zatiranja lastnega prebivalstva, pri čemer je bilo ubitih več kot pol milijona ljudi, skoraj polovica vsega prebivalstva pa razseljena, kar je za rezultat imelo 6 milijonov beguncev in 7 milijonov notranje razseljenih oseb; ker je Hezbolah v sirski vojni nudil pomoč in podporo Asadovemu režimu, tudi tako, da je na teren napotil svoje sile in spremljal osebje islamske revolucionarne garde pri organizaciji in usposabljanju sirskih milic; ker je EU vojaško krilo Hezbolaha uvrstila na seznamu prepovedanih terorističnih organizacij;

P.  ker je bil po poročilih organizacije Human Rights Watch del beguncev pridržan in deportiran na sirsko-libanonsko mejo ter predan sirskim oblastem;

Q.  ker sta Izrael in Libanon 11. oktobra 2022 dosegla zgodovinski preboj in sklenila dogovor o določitvi stalne morske meje med državama, kar bi lahko prispevalo k stabilnosti in blaginji obeh sosed, pa tudi širše regije;

R.  ker je varnostni svet OZN 31. avgusta 2022 sprejel resolucijo št. 2650 (2022), s katero je do 31. avgusta 2023 podaljšal mandat začasnim silam Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL); ker je opozoril, da je treba v južni Libanon napotiti libanonske oborožene sile, vse strani pa morajo spoštovati prekinitev sovražnosti, preprečiti kršitve modre črte in misiji UNIFIL zagotoviti svobodo gibanja in dostop do modre črte;

S.  ker je bil za Riada Salameha, ki je od leta 1993 guverner libanonske centralne banke, na zahtevo Francije in Nemčije maja 2023 izdan mednarodni nalog za prijetje zaradi sumov pranja denarja, goljufije, ponarejanja, poneverbe in sodelovanja v hudodelski združbi; ker je Eurojust 28. marca 2022 potrdil, da so francoski, nemški in luksemburški organi zasegli in zamrznili premoženje Riada Salameha v vrednosti 120 milijonov EUR; ker Riad Salameh zanika nepravilnosti in ne želi odstopiti; ker se mu julija 2023 izteče mandat;

T.  ker monaški generalni državni tožilec zoper predsednika vlade Mikatija, katerega ime se pojavlja tudi v Pandorinih dokumentih, izvaja preiskavo zaradi pranja denarja;

1.  meni, da sedanje razmere v Libanonu povzročajo politiki v vladajočem razredu in nezakonito oboroženi subjekti, ki ovirajo demokratični in ustavni proces, ter poziva k njihovi razorožitvi; poziva libanonsko politično elito, naj prevzame svoj del odgovornosti za aktualne razmere v državi;

2.  poziva libanonski parlament, naj v najkrajšem možnem času izvoli predsednika, da bi lahko začel reševati politično, gospodarsko, socialno, finančno in zdravstveno krizo ter stanje institucionalnega razpada; vse politične frakcije poziva, naj končno podprejo in zagovarjajo zahteve libanonskega naroda; izraža globoko zaskrbljenost zaradi ovir za izvajanje potrebnih reform in poziva libanonske voditelje, naj na prvo mesto postavijo nacionalne interese; obžaluje, da libanonski parlament po 12 nedokončnih predsedniških volitvah še ni izvolil predsednika;

3.  obžaluje, da so bile občinske volitve, načrtovane za maj 2022, že drugič v dveh letih preložene, kar povzroča nadaljnji politični zastoj in poglablja nedelovanje državnih institucij; poziva ministrstvo za notranje zadeve in občine, naj se zavežejo, da bodo občinske volitve izvedli v naslednjih šestih mesecih in da bodo skladno s tem začeli priprave; poziva libanonske oblasti, naj zaprosijo podpredsednika/visokega predstavnika, da bi že nekaj mesecev pred temi volitvami napotil misijo strokovnjakov za opazovanje občinskih volitev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vso tehnično in finančno pomoč, ki bo omogočila pravočasno izvedbo volitev pod najboljšimi možnimi pogoji, ter naj si prizadevajo za pravičnost in preglednost celotnega procesa, a vztraja, da je odgovornost vlade, da nameni potrebna proračunska sredstva za izvedbo občinskih volitev;

4.  poziva k ustanovitvi mednarodne humanitarne delovne skupine pod okriljem OZN, ki bo podpirala izvajanje humanitarne pomoči in nadzorovala uporabo sredstev;

5.  poziva EU, naj Libanonu ponudi napotitev celovite svetovalne misije EU za področje uprave, da bi nujno pomagali preprečiti vse hitrejše razpadanje javne uprave in osnovnih storitev z zagotavljanjem akcijskega načrta in s tem povezane potrebne podpore; pozdravlja vlogo ključnih delavcev v javnem sektorju, ki kljub temu, da so se njihove plače v zadnjih letih zaradi varčevalnih ukrepov znižale za več kot polovico, še naprej nudijo ključne storitve prebivalstvu na področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje in oskrba;

6.  poziva libanonsko vlado, naj hitro izvede najpomembnejše reforme upravljanja, gospodarstva in financ, ki bodo omogočile politično in gospodarsko okrevanje, vključno z verodostojno ureditvijo poglavitnih gospodarskih sektorjev, kot je sektor električne energije; pozdravlja sprejete spremembe libanonskega zakona o bančni tajnosti, kar je eden od bistvenih korakov k sprostitvi mednarodne makrofinančne pomoči, in sicer iz Mednarodnega denarnega sklada; poziva državo, naj še naprej izvaja reforme, tudi v sodstvu, da bi mu zagotovila neodvisnost ter preprečila politično vmešavanje in institucionalizirano nekaznovanje v pravosodnem sistemu; opozarja, da je nujno treba omejiti pretirana pooblastila vojaškega sodišča in njegove pristojnosti omejiti na izvajanje sodnih postopkov le za vojaške zločine, ki jih zagreši vojska, nikoli pa za sojenje civilistom; želi spomniti, da so EU, Svetovna banka in OZN zahtevali vzpostavitev neodvisnega in preglednega pravosodja, sprejetje sodobne zakonodaje o državnem tožilstvu in uvedbo protikorupcijske strategije;

7.  poziva Svet, naj uvede ciljno usmerjene sankcije iz okvira, ki ga je sprejel Svet 30. julija 2021, proti vsem, ki kršijo demokratični in volilni proces v libanonskih institucijah, tistim, ki so vpleteni v hude finančne kršitve, in tistim, ki ovirajo preiskave korupcije ali notranjo preiskavo eksplozije v bejrutskem pristanišču ali prihodnjo mednarodno misijo za ugotavljanje dejstev, ter jim da zaseči premoženje v EU; ugotavlja, da bo okvir Sveta prenehal veljati 30. julija 2023; poziva Svet, naj nemudoma ukrepa za njegovo podaljšanje in si prizadeva za njegovo obnovo;

8.  želi opozoriti, da je treba nujno in prednostno izvesti pregledno, neodvisno in učinkovito preiskavo eksplozije v pristanišču v Bejrutu; poziva libanonske oblasti, naj spoštujejo sodne postopke in neodvisnost sodstva ter pomagajo pri vseh prizadevanjih za ustrezno preiskavo oseb, odgovornih za odločitve, ki so privedle do eksplozije v bejrutskem pristanišču, tako da bodo zanje res odgovarjale; poziva k neodvisni mednarodni misiji za ugotavljanje dejstev v Libanonu, da bi eksplozijo v Bejrutu preiskali pod okriljem OZN; vztraja, da morajo tisti, ki so neposredno ali posredno odgovorni, odgovarjati za izgubljena življenja in škodo, povzročeno libanonskemu ljudstvu; vztraja, da je bejrutsko pristanišče ključna libanonska infrastruktura in ga je zato treba obnoviti; poziva ustrezne organe, naj v celoti sodelujejo s sodnikom Bitarjem, ki vodi preiskavo o eksploziji v pristanišču;

9.  spodbuja države članice EU, naj družinam žrtev eksplozije v bejrutskem pristanišču pomagajo preučiti možnosti za vložitev tožb pred nacionalnimi sodišči v tujini ter raziskati možnosti za kazenski pregon politikov, obtoženih grozodejstev, na podlagi splošne sodne pristojnosti; poziva Svet za človekove pravice, naj sprejme resolucijo o ustanovitvi in napotitvi neodvisne in nepristranske misije za ugotavljanje dejstev, da bi ugotovili dejstva in okoliščine eksplozije v Bejrutu, vključno s temeljnimi vzroki, raziskali krivdo države in posameznikov ter si prizadevali za pravico in povrnitev škode žrtvam;

10.  odločno obsoja kulturo nekaznovanja, ki se je razcvetela v Libanonu; je zaskrbljen zaradi najrazličnejših poskusov ustrahovanja neodvisnih predstavnikov civilne družbe; ugotavlja, da žrtve in njihove družine ne morejo več čakati, da bo zadoščeno pravici; poziva k takojšnji odpravi kulture nekaznovanja, ki prevladuje v libanonskih institucijah, in poziva oblasti, naj odpravijo vse ovire za sodne preiskave, ki so v teku, zlasti v primerih korupcije;

11.  poudarja, da je treba spodbujati trajnostne rešitve za spopadanje z neustrezno prehransko varnostjo in energetsko krizo ter ponuditi neposredno humanitarno podporo v skladu s priporočili Organizacije za prehrano in kmetijstvo; poziva, naj bo humanitarna podpora EU povezana s podporo kmetom in delavcem v kmetijstvu ter drugimi oblikami podpore lokalni proizvodnji hrane in naložbami v infrastrukturo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v državi;

12.  je zaskrbljen zaradi številnih primerov slabega upravljanja in goljufij, povezanih s projekti, ki jih financira EU, in sicer zaradi pomanjkljive preglednosti in nadzora ter slabih meril za izbor in zbiranje ponudb ter vodenja evidenc; poziva Komisijo in Evropsko javno tožilstvo, naj preučita primer domnevne zlorabe sredstev EU v primeru obratov za ravnanje z odpadki; poudarja, da bi morala EU ohraniti nadzor nad projekti in sredstva zagotavljati po obrokih, ko bodo opravljena neodvisna preverjanja vsake faze zadevnih projektov, da bi izravnali visoko tveganje korupcije v Libanonu; poziva EU in njene partnerje, naj objavijo ustrezne dokumente, ki bodo civilni družbi omogočili neodvisen pregled; poudarja, da bi bilo treba te standarde in najboljše prakse deliti med vsemi mednarodnimi donatorji, ki želijo pomagati Libanonu, na primer v primeru podpore EU za ravnanje s trdnimi odpadki v Libanonu; ponovno poziva Komisijo, naj poveča odgovornost in spremljanje projektov v Libanonu, ki jih financira EU; poudarja, da sredstva EU ne bi smela doseči Hezbolaha;

13.  poudarja, da pogoji za prostovoljno in dostojno vračanje beguncev na konfliktna območja v Siriji niso izpolnjeni; želi opozoriti na ranljivost beguncev v Libanonu in poudarja, da je treba zagotoviti zadostno, predvidljivo in večplastno financiranje agencijam, ki delajo z njimi, da bi begunskim skupnostim v državi zagotovili vse osnovne storitve; poziva Komisijo, naj si prizadeva za izboljšanje humanitarnih razmer v Siriji, da bi odpravila temeljne vzroke begunske krize; poudarja, da bi moralo biti vračanje beguncev prostovoljno, dostojno in varno v skladu z mednarodnimi merili; poziva, naj se humanitarna pomoč prebivalcem Libanona in beguncem še naprej zagotavlja pod strogim nadzorom; poziva Libanon, naj postane država pogodbenica konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967; poziva k ustanovitvi mednarodne delovne skupine, v kateri bi sodelovali EU, OZN in libanonske oblasti, ki bi obravnavala vprašanje beguncev; izraža zaskrbljenost, ker libanonske politične stranke in ministri zaostrujejo protibegunsko retoriko; poziva Libanon, naj se v primeru morebitnih ukrepov v zvezi z migracijami vzdrži deportacij in nalaganja diskriminatornih ukrepov ter spodbujanja sovraštva do sirskih beguncev; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj še naprej zagotavljajo sredstva za UNRWA in sirske begunce;

14.  podpira delo misije UNFIL vzdolž libanonsko-izraelske meje ter najostreje obsoja vse napade na mirovne sile OZN; nujno poziva, naj odgovorni odgovarjajo za svoja dejanja;

15.  poziva EU, naj Hezbolah v celoti in Islamsko revolucionarno gardo doda na seznam prepovedanih terorističnih organizacij;

16.  pozdravlja podpis sporazuma o določitvi morske meje med Libanonom in Izraelom ter spodbuja obe državi, naj še naprej konstruktivno sodelujeta;

17.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju Arabske lige, predsedniku Parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje ter vladi in parlamentu Libanona.

(1) UL C 117, 11.3.2022, str. 143. (2) UL L 143, 30.5.2006, str. 2. (3) UL L 337, 21.12.2007, str. 111.