Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2022 z dne 2. februarja 2023 z naslovom Secure Europe (Varna Evropa),

–  ob upoštevanju operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2022–2024 z dne 27. januarja 2022 in operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2023–2025 z dne 2. februarja 2023,

–  ob upoštevanju poročila EIB o naložbah 2022/2023 z naslovom Resilience and Renewal in Europe (Odpornost in obnova v Evropi), objavljenega 28. februarja 2023,

–  ob upoštevanju okvirnih smernic EIB za okolje (EIB Environment Framework), sprejetih 14. novembra 2022,

–  ob upoštevanju poročila z dne 2. februarja 2023 z naslovom Climate action and environmental sustainability overview 2023 (Pregled podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti za leto 2023),

–  ob upoštevanju dokumenta z dne 2. februarja 2022 z naslovom European Investment Bank Environmental and Social Standards (Okoljski in socialni standardi Evropske investicijske banke),

–  ob upoštevanju poročila z dne 12. julija 2022 z naslovom Regional Cohesion in Europe 2021-2022 – Evidence from the EIB Investment Survey (Regionalna kohezija v Evropi 2021–2022 – dokazi iz raziskave EIB o naložbah),

–  ob upoštevanju časovnega načrta za podnebno banko za obdobje 2021–2025, ki ga je svet direktorjev EIB sprejel 11. novembra 2020,

–  ob upoštevanju raziskave EIB o podnebju 2022–2023,

–  ob upoštevanju dokumenta z dne 1. februarja 2023 z naslovom The EIB Group PATH Framework – Version 1.1 October 2022 – Supporting counterparties on their pathways to align with the Paris Agreement (Okvir PATH skupine EIB – različica 1.1, oktober 2022 – Podpora nasprotnim strankam za uskladitev s Pariškim sporazumom),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2022 o dejavnostih v zvezi s pritožbami na javna naročila in pritožbenega odbora (Annual Report of the Procurement Complaints Activity and the Procurement Complaints Committee of the European Investment Bank 2022), ki je bilo objavljeno 17. marca 2023,

–  ob upoštevanju dokumenta z dne 10. februarja 2023 z naslovom EIB Global – partnership, people, impact (EIB Global – partnerstvo, ljudje, vpliv),

–  ob upoštevanju ocenjevalnega poročila skupine EIB z dne 22. aprila 2022 z naslovom Rapid assessment of the EIB Group’s operational response to the COVID-19 crisis (Hitra ocena operativnega odziva skupine EIB na krizo zaradi covida‑19),

–  ob upoštevanju poročila EIB z dne 31. maja 2022 z naslovom Evaluation of EIB support for urban public transport in the European Union (2007–2019) (Ocena podpore EIB za mestni javni prevoz v Evropski uniji (2007–2019),

–  ob upoštevanju poročila o trajnostnosti skupine EIB za leto 2021 z dne 6. julija 2022 in okvira skupine EIB za okoljsko in socialno trajnostnost, sprejetega 2. februarja 2022,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora EIB za leto 2021, objavljenih 21. julija 2022,

–  ob upoštevanju poročila EIB z dne 30. maja 2022 z naslovom EIB evaluation of the EIB’s special activities (Ocena EIB o posebnih dejavnostih EIB),

–  ob upoštevanju poročila EIB z naslovom EIB Group activities in EU cohesion regions in 2021 (Dejavnosti skupine EIB v kohezijskih regijah EU v letu 2021), objavljenega 27. julija 2022,

–  ob upoštevanju poročila z dne 8. novembra 2022 z naslovom EIB Investment Survey 2022 – European Union overview (Raziskava EIB o naložbah za leto 2022 – pregled Evropske unije),

–  ob upoštevanju poročila EIB o napredku na področju raznolikosti in vključevanja za leto 2021 (EIB Diversity and Inclusion – 2021 Progress Report), objavljenega 9. decembra 2022,

–  ob upoštevanju dokumenta EIB z dne 2. februarja 2023 z naslovom Health Overview 2023 (Pregled zdravja 2023),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. maja 2022 o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih (JOIN(2022)0024),

–  ob upoštevanju poročila EIB o dejavnostih za skladnost v letu 2021 z dne 25. avgusta 2022,

–  ob upoštevanju politike skupine EIB za boj proti goljufijam, objavljene 5. avgusta 2021,

–  ob upoštevanju letnega poročila odbora EIB za etiko in skladnost za leto 2020, objavljenega 8. aprila 2022, in njegovih pravil delovanja, sprejetih januarja 2016,

–  ob upoštevanju kodeksov ravnanja za zaposlene skupine EIB, za člane njenega revizijskega odbora in za njen upravni odbor, objavljenih 3. februarja 2023,

–  ob upoštevanju poročila skupine EIB o razkritju obvladovanja tveganja za leto 2021, objavljenega 9. avgusta 2022,

–  ob upoštevanju poslovnika EIB,

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko, ki je začel veljati novembra 2021,

–  ob upoštevanju poročila EIB o izvajanju politike preglednosti skupine EIB za leto 2021, objavljenega 7. novembra 2022,

–  ob upoštevanju politike skupine EIB o žvižgaštvu, objavljene 24. novembra 2021,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2022 z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022)0108),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih na zasedanju 15. decembra 2022,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi T‑299/20(1),

–  ob upoštevanju pripomb Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice iz avgusta 2021 o osnutku okvira skupine EIB za okoljsko in socialno trajnostnost,

–  ob upoštevanju zadev 1065/2020/PB, 1251/2020/PB in 1252/2020/PB v zvezi z EIB, o katerih je evropska varuhinja človekovih pravic sprejela odločitev 21. aprila 2022, ter zadeve, 1016/2021/KR, o kateri je odločitev sprejela 27. julija 2022,

–  ob upoštevanju poročila o inšpekcijskem pregledu evropske varuhinje človekovih pravic z dne 6. decembra 2022 v zadevi OI/1/2021/KR o tem, kako Komisija obravnava pojav „vrtljivih vrat“ v zvezi s svojimi (nekdanjimi) uslužbenci,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0212/2023),

A.  ker skupino EIB sestavljata Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad (EIF) ter je največja večstranska finančna institucija na svetu, katere glavna naloga je povečati potencial Evrope na področju delovnih mest in rasti; ker je EIB hkrati eden največjih ponudnikov podnebnega financiranja, ki deluje na mednarodnih kapitalskih trgih in strankam ponuja konkurenčne pogoje ter ugodne pogoje za podporo politikam in projektom EU;

B.  ker Listina EU o temeljnih pravicah zavezuje EIB, načela človekovih pravic pa morajo biti vključena v njene postopke in standarde primerne skrbnosti, vključno z javno dostopnimi ocenami na podlagi napovedi; ker lahko naložbe EIB podprejo socialni sektor, tudi na področju zdravja, stanovanj in izobraževanja ter boja proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti;

C.  ker so ključne prednostne naloge EIB zagotoviti financiranje projektov za spodbujanje evropskega povezovanja ter spodbujati in podpirati politike EU v EU in zunaj nje, na primer s trajnostnimi naložbami v podnebje in okolje, razvoj, inovacije ter znanja in spretnosti, mala in srednja podjetja, infrastrukturo in kohezijo;

D.  ker EIB v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) tesno sodeluje z drugimi institucijami EU ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami za financiranje razvoja, da bi dosegla svoje cilje in podprla politike EU v več kot 140 državah po vsem svetu, in sicer z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva in instrumenti za delitev tveganja, pa tudi s svetovalnimi storitvami;

E.  ker mora EIB s pogodbo prispevati k povezovanju EU, ekonomski in socialni koheziji, regionalnemu razvoju ter uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga ter odpraviti neenakosti z izboljšanjem pogojev za dostop do delovnih mest, priložnosti za izobraževanje, javne infrastrukture in storitev ter zagotavljanjem zdravega in trajnostnega okolja;

F.  ker ima EIB ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja ter se je zavezala, da bo uskladila vse dejavnosti EIB s Pariškim sporazumom in povečala letno financiranje podnebnih ukrepov in okoljske trajnosti na več kot 50 % vseh posojil do leta 2025;

G.  ker je mehanizem za pravični prehod del načrta EIB za podnebno banko;

H.  ker EIB prispeva k izvajanju političnih in gospodarskih ciljev EU in podpira prednostne naloge zunanjega delovanja Unije v vseh regijah po svetu, vključno s politično občutljivimi državami v regijah vzhodnega in sredozemskega sosedstva, Zahodnega Balkana, Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

I.  ker je EIB največji večstranski posojilodajalec v regijah sosedstva EU in svoje dejavnosti izvaja zunaj EU prek svoje podružnice EIB Global z mrežo skoraj 30 zunanjih pisarn v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji;

J.  ker si je EIB močno prizadevala, da bi po izbruhu pandemije covida-19 ponudila dodatno podporo in ustanovila vseevropski jamstveni sklad za zagotavljanje kapitala za mala in srednja podjetja;

K.  ker od svetovne finančne krize obstaja stalna vrzel v produktivnih naložbah med Evropo in ZDA v višini 1,5 do 2 odstotni točki BDP, predvsem zaradi večjih naložb ZDA v stroje, opremo in inovacije, zlasti v opremo informacijske in komunikacijske tehnologije (v storitvenem sektorju) ter intelektualno lastnino (v javnem in obrambnem sektorju), EIB pa naj bi prispevala k zmanjšanju te vrzeli;

L.  ker je treba glede na energetsko krizo ter posledice pandemije in druge vidike mednarodnih razmer pravočasno začeti izvajati sklop usmerjenih ukrepov za povečanje naložb in zaščito gospodarstev pred morebitnimi negativnimi učinki zaostrovanja monetarne politike;

M.  ker bi bilo treba stalno spremljati razvoj najboljše prakse v zvezi s politiko delovanja in vodenjem EIB ter z dobrim upravljanjem in preglednostjo;

N.  ker si EU ne more privoščiti, da bi odložila sprejetje ukrepov, potrebnih za obravnavo dolgoročnih, strukturnih izzivov, kot so vedno manjši delež delovno aktivnih prebivalcev, podnebne spremembe, digitalizacija in inovacije;

O.  ker poslovni model EIB zahteva najvišje standarde integritete, preglednosti, odgovornosti in dobrega upravljanja in ker je treba sprejeti in nenehno posodabljati ustrezne ukrepe za boj proti vsem oblikam goljufij, pranja denarja, financiranja terorizma in organiziranega kriminala ter škodljivih davčnih praks, pa tudi za obravnavanje prepovedanega ravnanja, opredeljenega v njeni politiki za boj proti goljufijam, ki je bila nedavno revidirana; ker lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskujeta zadeve v zvezi z goljufijami, korupcijo in drugimi kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom EU, v EIB;

Finančne operacije in uspešnost EIB

1.  ugotavlja, da je 31. decembra 2022 skupna bilanca stanja skupine EIB znašala 547,3 milijarde EUR, kar je 20,7 milijarde EUR manj kot 31. decembra 2021, ko je enakovredni znesek znašal 568,0 milijard EUR;

2.  se zaveda pomena glavnih rezultatov, ki jih je skupina EIB dosegla v letu 2022, ko je dosegla skupno financiranje v višini 72,5 milijarde EUR (vključno z lastnimi viri in viri tretjih strani, v primerjavi s 93,6 milijarde EUR leta 2021 in 74,7 milijarde EUR leta 2020), ki bo pripomoglo k sprostitvi naložb v realno gospodarstvo v znesku okoli 260 milijard EUR; ugotavlja, da sta cilja za leti 2023 (80,4 milijarde EUR) in 2024 (82,2 milijarde EUR) še višja; opaža, da so bila finančna sredstva v letu 2022 razporejena med glavne prednostne naloge, kot sledi: 17,93 milijarde EUR za inovacije, digitalni in človeški kapital, 20,86 milijarde EUR za trajnostno energijo in naravne vire, 17,31 milijarde EUR za trajnostna mesta in regije ter 16,35 milijarde EUR za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

3.  ugotavlja, da je splošna raven uspešnosti EIB v letu 2022 ostala visoka in da je portfelj posojil še naprej dobro deloval, pri čemer je delež oslabljenih posojil konec leta 2022 znašal le 0,4 % (v primerjavi z 0,3 % oziroma 0,4 % ob koncu leta 2021 oziroma 2020), sporočeni neto dobiček pa je 31. decembra 2022 znašal 1,1 milijarde EUR (v primerjavi z 2,5 milijarde EUR, 1,7 milijarde EUR oziroma 2,4 milijarde EUR v letih 2021, 2020 oziroma 2019); poudarja, da se dobiček ohranja za podporo dejavnostim EIB in da je zaradi stalne dobičkonosnosti banke z leti nastala znatna rezerva, s čimer so se lastna sredstva EIB povečala s 76,1 milijarde EUR konec leta 2021 na 77,2 milijarde EUR konec leta 2022;

4.  ugotavlja, da bo s podporo skupine EIB na podlagi gospodarskega modela, ki sta ga skupaj razvila oddelek EIB za ekonomijo in Skupno raziskovalno središče Komisije, do leta 2026 ustvarjenih približno 950.000 novih delovnih mest v EU-27, vpliv tega na gospodarstvo EU pa bo znašal +1,07 odstotne točke BDP;

5.  pozdravlja svetovalno vlogo banke, zlasti v regijah, ki združujejo ogljično intenzivno proizvodnjo in socialno-ekonomsko nestabilnost, ter podpira prilagoditvene ukrepe, ki izrecno obravnavajo potrebe skupin prebivalstva, ki so najbolj ranljive za vplive podnebnih sprememb;

6.  ugotavlja, da so leta 2022 nova posojila banke znašala 65,15 milijarde EUR, kar je blizu rezultatom prejšnjih let (65,4 milijarde EUR leta 2021, 66,1 milijarde EUR leta 2020 in 63,3 milijarde EUR leta 2019);

7.  poudarja, da je bil leta 2022 največji delež finančnih sredstev dodeljen v Italijo, Francijo in Španijo;

8.  ugotavlja, da je EIB leta 2022 izdala 19,9 milijarde EUR v obveznicah podnebne ozaveščenosti in trajnostne ozaveščenosti, s čimer je ponovno potrdila svojo vodilno vlogo na svetovnih trgih zelenih in trajnostnih obveznic, potem ko je v letih 2021 in 2020 izdala 11,5 milijarde EUR oziroma 10,5 milijarde EUR enakovredne izdaje trajnostnih dolžniških produktov; ugotavlja, da je EIB v svojem skupnem financiranju povečala delež financiranja za trajnostnost (iz obveznic podnebne ozaveščenosti in trajnostne ozaveščenosti) na 45 % v letu 2022 v primerjavi z 21 % oziroma 15 % v letih 2021 in 2020;

9.  se zaveda, da naj bi v obdobju 2021–2027 jamstvo InvestEU v višini 26,2 milijarde EUR z rezervacijami iz večletnega finančnega okvira in instrumenta NextGenerationEU mobiliziralo več kot 372 milijard EUR dodatnih zasebnih in javnih naložb v Evropi, zlasti za trajnostno infrastrukturo, raziskave, inovacije, digitalizacijo, podporo za mala in srednja podjetja, socialne naložbe ter znanja in spretnosti;

10.  pozdravlja, da je bil 7. marca 2022 s Komisijo podpisan sporazum InvestEU, s čimer sta EIB in EIF postala prva izvajalska partnerja, ki sta podpisala sporazum o jamstvu; želi spomniti, da je program InvestEU naslednik Evropskega sklada za strateške naložbe in se uporablja v večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027, pri čemer je EIB ključni izvajalski partner, tako da je EIB odgovorna za upravljanje 75 % celotnega proračuna mandata;

11.  pozdravlja, da je svet direktorjev odobril operativni načrt skupine EIB za obdobje 2023–2025, objavljen 2. februarja 2023, ki potrjuje usklajenost EIB s političnimi prednostnimi nalogami EU in njeno zavezo, da bo okrepila svoje ambicije za digitalni in zeleni prehod;

12.  pozdravlja, da so bili od sprejetja operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2022–2024 uvedeni kazalniki uspešnosti z dodano vrednostjo za nove odobritve, potem ko je bil leta 2021 uveden okvir za merjenje dodatnosti in učinka; razume, da dejavnosti EIF niso obravnavane v okviru tega okvira, vendar ugotavlja, da zahteve glede dodatnosti veljajo za mandate, ki jih upravlja EIF, vključno z jamstvenimi produkti InvestEU in EIF;

13.  ceni delo, ki ga je opravila ocenjevalna funkcija skupine EIB, ki spodbuja odgovornost z ocenami uspešnosti in rezultatov skupine na podlagi dokazov ter prispeva k izmenjavi znanja, prispeva k odločitvam skupine o politikah, strategijah, produktih, projektih in organizacijskih zadevah ter izboljšuje uspešnost; je seznanjen z ocenami lastniškega in pollastniškega kapitala ter dolžniške podpore, pri čemer poudarja, da razpoložljivost takšnega financiranja odpravlja ustrezne tržne vrzeli in znatno prispeva v smislu obsega, razvoja trga in najboljših praks; poudarja, da ima zagotavljanje stabilnega in predvidljivega financiranja v celotnem gospodarskem ciklu stabilen učinek na trg, tudi v času krize;

14.  ugotavlja, da je bila leta 2022 izplačana več kot 1 milijarda EUR podpore EIB za letalstvo in vesolje ter kibernetsko varnost, s čimer so bili preseženi cilji; meni, da ima EIB strateško vlogo pri podpiranju evropskega obrambnega financiranja v sektorjih z dvojno rabo; ugotavlja, da bo nova strateška evropska varnostna pobuda EIB zagotovila do 6 milijard EUR finančnih sredstev, ki bodo na voljo do leta 2027; pozdravlja dejstvo, da naj bi EIB dodatno okrepila institucionalna partnerstva s Komisijo (zlasti generalnim direktoratom za obrambno industrijo in vesolje), Agencijo EU za vesoljski program, Evropsko obrambno agencijo in Natom;

15.  ugotavlja, da se je glede na izzive, ki jih prinašata okrevanje po pandemiji covida-19 in ruska agresija proti Ukrajini, vrzel med državami članicami v smislu njihovih gospodarskih razmer in zmogljivosti povečala; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se najbolj prizadete regije in države prilagodijo novim okoliščinam, tako da nihče ne bo zapostavljen;

16.  poziva banko, naj še naprej igra pomembno vlogo pri odpravljanju naložbenih vrzeli v sektorjih, kot so socialna stanovanja, male gospodarske javne službe, javni prevoz, trajnostni promet, dostopnost za invalide in izobraževanje, hkrati pa zagotovi dodatnost in dopolnjevanje z drugimi javnimi sredstvi in komercialnimi posojilodajalci;

17.  poudarja, da so naložbe v mala in srednja podjetja, izobraževanje, raziskave in razvoj, učinkovito upravljanje in lokalno infrastrukturo med najboljšimi načini za spodbujanje rasti;

18.  poziva EIB, naj poveča financiranje, da bi spodbudila tehnološki prehod, malim in srednjim podjetjem zagotovila sredstva za dolgoročne raziskave in inovacije, podprla razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih dejanskim potrebam trga dela, ter spodbujala naložbe v digitalna znanja in spretnosti zaposlenih in podjetnikov, digitalno infrastrukturo in krepitev zmogljivosti za digitalizacijo;

19.  pozdravlja, da so tri glavne bonitetne agencije (Fitch, Moody’s in S&P) ocenile EIB z oceno AAA in „stabilnimi“ obeti; ponovno poudarja, da je bonitetna ocena banke AAA potrebna za zagotovitev virov financiranja na trgu po preferenčnih obrestnih merah in jo je treba zato ohraniti;

Podpora EIB na ključnih področjih politike – kohezija, infrastruktura, digitalizacija, MSP, inovacije ter znanja in spretnosti

20.  ugotavlja, da je prispevek skupine EIB k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v okviru sedanje kohezijske politike EU za obdobje načrtovanja 2021–2027 še naprej v pomoč državam in regijam v EU, v katerih je razvoj neenakomeren; opozarja na dejstvo, da so gospodarske posledice zaradi kriz, s katerimi se soočajo države EU, povzročile še večje razlike tako med državami članicami kot znotraj njihovih regij, zaradi česar je še pomembneje zagotoviti, da se bodo najbolj prizadete regije in države prilagodile novim razmeram in da se prepreči njihov zaostanek; pozdravlja odločitev banke, da bo od leta 2023 začela spremljati ključni kazalnik uspešnosti pri dajanju posojil manj razvitim regijam, za katerega je cilj leta 2023 21 %, namen pa je do leta 2025 doseči 23 % celotnega financiranja EU; ponovno poziva k pravični in pregledni geografski porazdelitvi projektov ter naložb, ki bi morale biti osredotočene na manj razvite regije, zlasti v zdravstvenem sektorju, v zvezi z inovacijami, digitalizacijo in infrastrukturo, da bi spodbudili vključujočo rast in gospodarsko, socialno ter teritorialno konvergenco in kohezijo; s tem v zvezi ugotavlja, da je v dokumentu EIB o kohezijski usmeritvi za obdobje 2021–2027 predvideno povečanje financiranja skupine EIB v zvezi s kohezijo na približno 40 % financiranja v EU za leto 2022 (ki bo doseglo 45 % do leta 2025), od tega pa bi bilo treba 20 % nameniti manj razvitim regijam; se zaveda, da skupina EIB pri spodbujanju socialne vključenosti in razvoja, enakih možnosti in poštenih delovnih pogojev podpira ustrezne socialne politike EU in evropski steber socialnih pravic; ugotavlja, da je bila skoraj polovica posojil EIB v EU leta 2022 (46 %) odobrenih za projekte v kohezijskih regijah, na katerih temelji podpora banke za enakomerno rast in konvergenco v celotni EU; poziva EIB, naj dejavneje obravnava ponavljajoče se pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam in državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile finančne dejavnosti EIB;

21.  meni, da so inovacije gonilo konkurenčnosti, blažitve podnebnih sprememb in gospodarskega in družbenega razvoja ter da še vedno obstaja velika strukturna vrzel pri naložbah EU v inovacije in digitalizacijo; spodbuja EIB, naj podpre digitalno preobrazbo, ohrani strateško avtonomijo na digitalnem področju in spodbuja projekte digitalne infrastrukture, ki bodo vključeni v standarde in protokole, ki podpirajo varnost in odpornost omrežja, interoperabilnost ter odprt, pluralen in varen internet; poziva banko, naj spodbuja avtonomijo Evrope na področju novih tehnologij ter podpre tehnološke spremembe evropskih podjetij, ki bodo imele pomemben pozitiven učinek na ustvarjanje delovnih mest, hkrati pa pospeši digitalizacijo; poleg tega poziva banko, naj podpre krepitev zmogljivosti kibernetske varnosti v EU, da bi Evropa postala odpornejša in odzivnejša na kibernetske grožnje, hkrati pa naj okrepi obstoječe mehanizme sodelovanja ter zaščiti kritične subjekte in bistvene storitve, kot so bolnišnice in javne službe;

22.  se zaveda, da ukrepi EIB povezujejo podnebje, inovacije in razvoj, ter priznava, da so inovacije in tehnologija ključni dejavniki za prehod na gospodarstvo z neto ničelnimi stopnjami emisij; meni, da bi morala EIB, če želi doseči ambiciozne podnebne in digitalne cilje, ohraniti svojo strategijo, s katero podpira dejavnosti, ki temeljijo na znanju in imajo visoko tveganje ter bodo ustvarile večjo dodatnost, večje prevzemanje tveganja preko „posebnih dejavnosti“ pa bo omogočilo banki, da doseže še nove stranke in sektorje ter razvije produkte, ki ustrezajo spreminjanju dinamike trga in spreminjajočim se potrebam trga;

23.  poudarja, da je mehanizem za pravični prehod ključni del evropskega zelenega dogovora ter da obravnava socialne in gospodarske učinke prehoda na podnebno nevtralnost; ugotavlja, da prispevek skupine EIB k mehanizmu za pravičen prehod zagotavlja pomembno povezavo med medsektorskima političnima ciljema, podnebnimi ukrepi in kohezijo; poudarja vlogo, ki jo ima EIB pri podpiranju gospodarstva EU prek mehanizma za pravični prehod; poudarja, da EIB podpira vse tri stebre mehanizma za pravični prehod; se zaveda, da dejavnost EIB za vse tri stebre temelji na povpraševanju; pozdravlja, da je bil septembra 2022 podpisan sporazum med Komisijo in EIB o instrumentu za posojila v javnem sektorju, tretjem stebru mehanizma za pravični prehod, s katerim se bodo financirale javne naložbe v vrednosti 10 milijard EUR posojil EIB v regijah, ki trpijo največ posledic zaradi zelenega prehoda EU; poziva EIB, naj potencialnim upravičencem iz najbolj prizadetih območij zagotovi svetovalno podporo za pripravo in izvajanje projektov;

24.  poudarja, kako pomembna so MSP za evropsko gospodarstvo in poudarja, da 23 milijonov MSP v Uniji predstavlja 99 % vseh podjetij in več kot polovico BDP Unije ter ima ključno vlogo pri ustvarjanju vrednosti v vseh gospodarskih sektorjih in zagotavlja dve tretjini vseh delovnih mest; meni, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri vključujočem prehodu na podnebno nevtralnost, digitalni preobrazbi evropske industrije in konkurenčnosti podjetnikov EU; ugotavlja, da se je treba izogniti kakršnim koli pretiranim novim zahtevam, ki bi ustvarile več birokracije za mala in srednja podjetja;

25.  pozdravlja, da je EIB leta 2022 financirala naložbe v skupni vrednosti 16,35 milijarde EUR za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poudarja, da je leta 2022 finančno podporo skupine EIB izkoristilo 430.000 MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, s čimer je bilo zagotovljenih 5,3 milijona delovnih mest;

26.  poudarja vlogo Evropskega jamstvenega sklada (ESPG) pri podpori podjetjem, zlasti evropskim malim in srednjim podjetjem, in ugotavlja, da so upravni organi EIB do 31. decembra 2022 odobrili projekte v skupni vrednosti 23,54 milijarde EUR (v primerjavi s 23,2 milijarde EUR v letu 2021), od katerih je bilo 11,07 milijarde EUR financiranih s strani EIB, 12,47 milijarde EUR pa iz Evropskega investicijskega sklada, in da je bil znesek sklenjenih posojil konec leta 2022 20,9 milijarde EUR (EIB v deležu 10,3 milijarde EUR, Evropski investicijski sklad pa v deležu 10,6 milijarde EUR); poudarja, da naj bi se s tem ukrepom zbrale naložbe v skupni vrednosti 187,3 milijarde EUR (v primerjavi s skupno vrednostjo 174,4 milijarde EUR 31. decembra 2021); se zaveda, da je ta instrument začasne narave in da je bilo obdobje dodeljevanja produktov ESPG podaljšano le do 31. decembra 2022, v okviru ukrepov za podporo okrevanju Unije po pandemiji covida-19, ter izraža pohvalo v zvezi s pravočasnostjo prispevkov ESPG za ublažitev ekonomskih posledic pandemije za podjetja; je seznanjen s pomisleki, izraženimi v zvezi s pomanjkanjem preglednosti pri uporabi ESPG (zlasti pri postopku odločanja, pravočasni objavi financiranih projektov in določitvi končnih prejemnikov); pozdravlja, da je bila ocena ESPG vključena v delovni program oddelka EIB za vrednotenje za leto 2024 in pričakuje, da bo zagotovil izčrpno analizo dejanske dodane vrednosti in učinka uporabe sredstev ESPG;

27.  meni, da je treba za obravnavo glavnih strukturnih naložbenih vrzeli odpraviti finančne in nefinančne naložbene ovire in obsežno uporabo ter usklajevanje virov in zmogljivosti, v povezavi z izgradnjo tehničnih in upravnih zmogljivosti ter zmanjšanjem regulativnih ovir; poziva, naj se pred odobritvijo projektov okrepita tehnična pomoč in finančno strokovno znanje lokalnih in regionalnih organov, da bi zlasti v regijah z nizko naložbeno zmogljivostjo izboljšali dostop do financiranja EIB;

28.  priznava, da usmerjanje in izvajanje preobrazbenih naložb s sredstvi iz Mehanizma za okrevanje in odpornost zahteva izboljšanje tehničnih in upravnih zmogljivosti; ugotavlja, da so bile v operativni analizi EIB kot glavne težave, ki ovirajo naložbene projekte, opredeljene razdrobljenost trga ob nacionalnih mejah, razdrobljenost zakonodaje, omejena zmogljivost nosilcev javnega sektorja in nacionalne proračunske omejitve; poziva skupino EIB, naj podpre okrepitev upravnih zmogljivosti na podlagi svojih operativnih izkušenj;

29.  poziva skupino EIB, naj prispeva k zagotavljanju jasnosti in ohranjanju spodbud za pospešitev preobrazbe Evrope, okrepi spodbujevalni učinek javnih naložb za privabljanje naložb zasebnega sektorja, olajša dostop do finančnih instrumentov za absorbiranje tveganj, da bi pomagala zaščititi strateške naložbe zasebnega sektorja, zmanjša nepotrebne upravne ovire in obravnava pomanjkanje tehničnih znanj in spretnosti, zlasti za podjetja in občine v kohezijskih regijah, ter za bolj zapletene zelene in digitalne cilje;

30.  poudarja, da se kmetje v EU soočajo z vedno večjimi izzivi, kot so potreba po prilagajanju ciljem evropskega zelenega dogovora ter motnje zaradi posledic energetske krize, naraščajoče inflacije in vojne v Ukrajini; poudarja, da so kmetijski, gozdarski in ribiški sektor glavna gonila rasti in razvoja na podeželju; poziva EIB, naj zagotovi boljšo pomoč za podporo tem pomembnim sektorjem;

31.  znova poziva EIB, naj v fazi priprave vseh projektov izvaja potrebno skrbnost, da bo lahko dosledno upoštevala in spoštovala človekove pravice in domorodne skupnosti, prav tako pa naj oblikuje jasno strategijo na področju človekovih pravic, ki bo zajemala tveganja in ocene učinka v zvezi s človekovimi pravicami;

EIB, podnebje in okolje

32.  meni, da bi morali biti vsi finančni tokovi EIB v celoti skladni z neto ničelnimi emisijami najpozneje do leta 2050 in z ambicioznejšim podnebnim ciljem EU za leto 2030; opozarja, da mora biti podnebni prehod vključujoč in pravičen, da morajo biti zelene naložbe izvedljive, od EIB pa se pričakuje, da bo svoja posojila, finančne instrumente, tehnično pomoč in svetovalne storitve uporabila za podpiranje posameznikov in podjetij, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo;

33.  je zaskrbljen, ker so naložbe za omejevanje podnebnih sprememb, ki se sicer povečujejo, še vedno precej nižje, kot je potrebno za uresničitev evropskega cilja ničelne stopnje neto emisij do leta 2050; ugotavlja, da je treba glede na analize EIB, čeprav so se podnebne naložbe EU po padcu med pandemijo povečale, raven teh izdatkov znatno povečati, da bi Unija lahko izpolnila svoje cilje, pri čemer je treba v primerjavi z obdobjem 2010–2020 za 55 % do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za dodatnih 356 milijard EUR na leto, da bi dosegli 1 bilijon EUR naložb in uspeli zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030;

34.  ugotavlja, da se je leta 2022 zeleno financiranje EIB povečalo na 36,5 milijarde EUR (58 % vsega financiranja) in tako precej pred letom 2025 preseglo cilj, da bi vsaj 50 % vsega financiranja usmerili v podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost; ugotavlja, da je EIB v zadnjih dveh letih že podprla 222 milijard EUR takšnih naložb, in spodbuja skupino EIB, naj si še naprej prizadeva za uresničitev svojega cilja, da bo v tem desetletju podprla 1 bilijon EUR zelenega financiranja;

35.  obžaluje zmanjšano moč EU na področju zelenih tehnologij, kjer se je predhodno uveljavila kot vodilna; meni, da mora EU povečati svoje naložbe v najsodobnejše tehnologije, kot so vodikove tehnologije, in okrepiti svoja prizadevanja na področju trajnostne mobilnosti, pametnih omrežij, vetrne in sončne energije ter shranjevanja energije;

36.  ugotavlja, da je skupina EIB leta 2022 podpisala rekordni znesek novih financiranj za obnovljive vire energije, učinkovitost, shranjevanje in omrežja, pri čemer je skupno financiranje EIB za projekte trajnostne energije v EU znašalo 17,06 milijarde EUR, kar je največ doslej;

37.  ceni napoved EIB na 27. konferenci OZN o podnebnih spremembah (COP27), ki je potekala od 6. do 18. novembra 2022 v Šarm el Šejku v Egiptu, da bo skupina EIB podprla načrt Komisije REPowerEU z dodatnimi 30 milijardami EUR posojil in lastniškega financiranja do leta 2027, ki bodo namenjena predvsem obnovljivim virom energije, energetski učinkovitosti, omrežjem in shranjevanju, infrastrukturi za polnjenje električnih vozil in prelomnim tehnologijam, kot je nizkoogljični vodik;

38.  pozdravlja sveženj ciljno usmerjenega financiranja, ki ga je svet direktorjev EIB odobril 26. oktobra 2022, s katerim naj bi do leta 2027 mobilizirali do 115 milijard EUR novih naložb in tako znatno prispevali k cilju REPowerEU glede odprave odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, v povezavi s stalno podporo EIB energetskemu sektorju v EU, ki je v zadnjem desetletju v povprečju znašala približno 10 milijard EUR;

39.  poudarja, da okoljska in socialna politika skupine EIB krepi zavezanost spodbujanju in izvajanju ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti in svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, okoljski in socialni standardi EIB pa zagotavljajo, da financirani projekti ne škodujejo bistveno biotski raznovrstnosti in ekosistemom; pozdravlja prehod s pristopa „brez neto izgube“ na pristop „brez izgube“ biotske raznovrstnosti, kar je v skladu s politikami EU;

EIB in energetska varnost

40.  poudarja, da sta ruska nezakonita, neupravičena in neizzvana ruska vojna agresija proti Ukrajini in energetska kriza še zaostrili obstoječe omejitve ponudbe in da posledice višjih cen energije presegajo neposreden učinek na gospodinjstva in podjetja, saj povečujejo inflacijo in zmanjšujejo povpraševanje, stroške pa nosijo evropska gospodinjstva, podjetja in vlade;

41.  izraža hvaležnost, ker je EIB obsodila invazijo ruskih vojaških enot na Ukrajino; ugotavlja, da je EIB od začetka invazije ob podpori Komisije mobilizirala in izplačala 1,7 milijarde EUR nujne pomoči Ukrajini;

42.  se zaveda, da je sposobnost evropskih gospodarstev, da absorbirajo nove šoke, zapletena zaradi fiskalnih posledic pandemije; priznava, da je močna fiskalna politika, sprejeta v odgovor na pandemijo v letih 2020 in 2021, gospodinjstva in podjetja obvarovala pred veliko izgubo dohodka in da so ti ukrepi zaščitili proizvodno zmogljivost gospodarstva na način, ki mu je omogočil hitro okrevanje po odpravi omejitev zaradi covida-19; poudarja, da je z navedeno fiskalno podporo bil prerazporejen velik delež neto bogastva iz javnega v zasebni sektor in da imajo vlade po teh ukrepih manj možnosti za kakršen koli fiskalni manever, da bi omilile učinek visokih cen energije na gospodinjstva in podjetja;

43.  opozarja, da ima lahko EIB pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja industrijskih zmogljivosti EU, s tem da ustvarja prave pogoje za naložbe, da se zagotovi zanesljivost oskrbe v celotni vrednostni verigi, in s tem, da prispeva k prihodnjemu vodilnemu položaju evropske industrije, s čimer se krepi geopolitična vloga EU;

44.  ugotavlja, da je skupina EIB v zadnjem desetletju preusmerila več kot 100 milijonov v energetski sektor EU in izvedla naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, omrežja in učinkovitost; ugotavlja, da se trenutno zagotavlja podpora za pomoč državam članicam pri odzivanju na krizo, ki jo je povzročilo nenadno zmanjšanje ruske oskrbe s plinom;

45.  je seznanjen z odločitvijo sveta direktorjev EIB iz oktobra 2022, da s povečanjem obsega financiranja skupine EIB za čisto energijo podpre cilj REPowerEU o odpravi odvisnosti Evrope od uvoza ruskih fosilnih goriv; na podlagi te odločitve bo do leta 2027 vloženih dodatnih 30 milijard EUR; meni, da ta odločitev ne bi smela voditi do trajne omilitve podnebnih meril, ki jih morajo podjetja izpolniti, da bi bila upravičena do podpore; opozarja, da je cilj okvira PATH zagotoviti, da bodo financirani projekti usklajeni s Pariškim sporazumom in da bodo izvajalci izpolnjevali obveznosti, tako da bodo razogljičili svoje splošne poslovne dejavnosti in povečali odpornost na podnebne spremembe v skladu s časovnim načrtom EIB za podnebno banko; vztraja, da je treba okrepiti naložbe z dodano vrednostjo EU, tako da se podprejo projekti transnacionalnega sodelovanja na področju proizvodnje energije in energetske infrastrukture;

46.  poudarja, da bi bilo treba vse naložbe za reševanje energetske krize, skupaj z naložbami v zeleni in digitalni prehod, izvajati učinkovito in pregledno;

Dejavnosti Evropskega investicijskega sklada

47.  ugotavlja, da je Evropski investicijski sklad del skupine Evropske investicijske banke in da je njegova glavna naloga podpirati evropska mikro, mala in srednja podjetja, tako da jim pomaga pri dostopu do financiranja; se zaveda, da Evropski investicijski sklad oblikuje in razvija tvegani kapital in kapital za rast, jamstva in mikrofinančne instrumente, ki so posebej namenjeni temu segmentu trga, ter da sklad tako prispeva k uresničevanju ključnih ciljev politik EU, kot so konkurenčnost in rast, inovacije in digitalizacija, socialni učinki, znanja in spretnosti ter človeški kapital, podnebni ukrepi in okoljska trajnost;

48.  ugotavlja, da se je z najnovejšim programom financiranja Evropskega investicijskega sklada obseg sredstev povečal z 9,2 milijarde EUR v letu 2022 na 13,0 milijarde EUR v letu 2023 in 13,5 milijarde EUR v letih 2023 in 2024; razume, da namerava Evropski investicijski sklad v letih 2022 in 2023 izkoristiti polno zmogljivost mandata InvestEU, ki je bil dodeljen na začetku programskega obdobja, tako da bo do konca leta 2023 odobril 60 % proračuna InvestEU, ki ga podpira instrument NextGenerationEU, in dokončal ustrezne sklenitve posojil do konca leta 2024;

49.  ugotavlja, da je bilo leta 2022 30 % finančne podpore Evropskega investicijskega sklada usmerjene v trajnostnost in zeleno preobrazbo, v skladu s ciljem časovnega načrta skupine EIB za podnebno banko, 21 % – približno 2 milijardi EUR – pa je bilo usmerjenih v doseganje horizontalnih ciljev podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti; poudarja, da je Evropski investicijski sklad podpiral inovativna podjetja na področju kmetijske tehnologije, modrega gospodarstva, krožnosti in trajnostne mobilnosti, tradicionalnim podjetjem in posameznikom pa pomagal financirati njihove podnebne naložbe;

50.  poudarja, da je Evropski investicijski sklad leta 2022 zagotovil več kot 9 milijard EUR sredstev za mala podjetja in zelene projekte, da bi mobiliziral približno 97 milijard EUR naložb v podporo podnebni nevtralnosti, digitalnemu prehodu industrij EU in konkurenčnosti podjetnikov v EU;

51.  ugotavlja, da je tudi Evropski investicijski sklad ohranil svoj poudarek na cilju horizontalne kohezije, predvsem s programi skupnih naložb v zvezi s platformo Evropskega investicijskega sklada in nacionalnih institucij za promocijo za lastniški kapital ter preusmeritvijo 39 % financiranja k subjektom v kohezijskih regijah v EU;

Učinek zunaj EU

52.  se zaveda, da skupina EIB pri svojih dejavnostih zunaj EU podpira cilje in prednostne naloge zunanjega delovanja EU ter svoje strokovno znanje in izkušnje usmerja v prednostna področja zunaj EU, kot so podnebni ukrepi, zdravje in digitalizacija, vrednote EU in načela dobrega upravljanja;

53.  poziva, naj EU še bolj izkoristi potencial EIB za krepitev strateške avtonomije EU, zlasti na področju energije in surovin, ter naj v odnosih z državami, ki niso članice EU, spodbuja prednostne naloge svoje zunanje politike, in sicer v popolni skladnosti s postopkom potrebne skrbnosti z okoljskega in socialnega vidika, pa tudi s tesnim usklajevanjem med Komisijo, ESZD ter delegacijami EU, da se olajšajo razprave in sodelovanje z ustreznimi akterji na terenu ter opredelijo projekti, ki najbolje izpolnjujejo cilje razvojne učinkovitosti;

54.  ceni, da so se po ustanovitvi EIB Global prizadevanja povečala, vendar spodbuja EIB, naj bo bolj proaktivna pri širjenju splošne komunikacije in prepoznavnosti EU, zlasti kar zadeva njeno delo na svetovnem jugu; opozarja pa, da prizadevanja za prepoznavnost ne smejo iti tako daleč, da bi večji projekti izrinili lokalne projekte, in poudarja, da je treba v zadostni meri vključiti lokalne akterje;

55.  pozdravlja, da je 1. januarja 2022 začela operativno delovati enota EIB Global, ki je bila ustanovljena na podlagi sklepa sveta direktorjev EIB iz septembra 2021 ter je pooblaščena za opravljanje vseh dejavnosti EIB v regiji širitve, državah vzhodnega in južnega sosedstva EU, podsaharski Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Karibih in Pacifiku; razume, da naj bi bila enota EIB Global glavna finančna veja Ekipe Evropa, ki deluje zunaj EU in združuje zmogljivosti EIB, držav članic EU in drugih naložbenih institucij, ki delujejo usklajeno z EU; v zvezi s tem pozdravlja odprtje pisarn EIB v Pretoriji, Kijevu in Beogradu, kar bo EIB Global pomagalo pri izvajanju njene naloge; meni, da bo EIB Global bistveno prispevala k ciljem krepitve strateške avtonomije EU in izboljšanja večstranskega sodelovanja;

56.  ponovno zahteva, naj se EIB Global osredotoči na pravično in trajnostno agendo v državah prejemnicah, hkrati pa pokaže jasen razvoj;

57.  toplo pozdravlja prizadevanja in delovanje EIB v državah Zahodnega Balkana ter njene naložbe v višini 835,2 milijona EUR v letu 2022 prek EIB Global, s čimer prispeva h gospodarskemu in naložbenemu načrtu EU za regijo; ugotavlja, da je bilo več kot 80 % podpisanih naložb v letu 2022 namenjenih okoljsko trajnostnim projektom; pozdravlja dejstvo, da naložbe EIB v podporo trajnostnemu zelenemu in digitalnemu prehodu lokalnih gospodarstev v regiji od leta 2020 znašajo 2,5 milijarde EUR; spodbuja EIB Global, naj še naprej zagotavlja dostop do financiranja pod ugodnimi pogoji za podjetja na Zahodnem Balkanu, ki vlagajo v pospešitev digitalne preobrazbe in izvajanja digitalne infrastrukture, razširitev telekomunikacijskega omrežja 5G, trajnostni razvoj mest, pospešitev energetskega prehoda in zagotavljanje energijske učinkovitosti, vključno s projekti na področju energije iz obnovljivih virov in podnebno nevtralnimi projekti; pozdravlja uvedbo jamstva za odpornost malih in srednjih podjetij v okviru instrumenta za razvoj podjetij in inovacije na Zahodnem Balkanu, da bi približno 4000 malim podjetjem v regiji omogočili dostop do financiranja pod ugodnimi pogoji; poudarja pomen postopka proračunskega nadzora, saj je po mnenju Evropskega računskega sodišča finančna podpora EU v višini približno 700 milijonov EUR za spodbujanje pravne države na Zahodnem Balkanu med letoma 2014 in 2020 le malo vplivala na temeljne reforme;

58.  je seznanjen s prizadevanji EIB v zvezi s postopkom potrebne skrbnosti za socialne in okoljske standarde njenih operacij; spodbuja EIB, naj še naprej krepi smiselno posvetovanje z lokalnim prebivalstvom med izvajanjem projektov, vključi trdne mehanizme odgovornosti za prizadete skupnosti ter pozorno spremlja pomanjkljivosti svojega sodelovanja in vloge posrednikov v projektih, ki so negativno vplivali na lokalno prebivalstvo v državah v razvoju, ter o tem poroča;

59.  pričakuje, da bodo EIB Global in njeni mehanizmi usklajevanja z drugimi razvojnimi finančnimi institucijami popolnoma pregledni; v zvezi s tem pozdravlja redne izmenjave z Evropskim parlamentom v Bruslju in nedavno v Luxembourgu ter stalni odprti dialog, ki ga ima banka z vsemi deležniki, zlasti z organizacijami civilne družbe in lokalnimi akterji;

60.  spodbuja EIB, naj še naprej dejavno sodeluje pri razvijanju metod in praks za načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje na ravni držav, skupaj z delegacijami EU ter nacionalnimi in lokalnimi akterji, ter s sofinanciranjem z razvojnimi finančnimi institucijami;

61.  pozdravlja hitro ukrepanje EIB v podporo Ukrajini takoj po izbruhu ruske vojaške agresije, saj je v zelo težkih razmerah leta 2022 izplačala 1,7 milijarde EUR; ugotavlja, da je treba izplačati še 540 milijonov EUR zaradi napredovanja konkretnih projektov na terenu; spodbuja EIB, naj v skladu z mandatom, ki ga je 15. decembra 2022 prejela od Evropskega sveta, prek pobude EU za Ukrajino zagotavlja svoj prispevek za preživetje ukrajinskega gospodarstva in podpiranje prizadevanj za obnovo te države;

62.  poziva EIB, naj zagotovi stroge pogojevanje v zvezi s finančno pomočjo Ukrajini, vključno z jasnim in celovitim nadzorom nad porabo sredstev EU za obnovo in humanitarno pomoč; v zvezi s tem opozarja, da je potreben sistematičen pristop EU, da bi izboljšali usklajevanje izplačil sredstev in okrepili spremljanje porabe;

63.  se zaveda, da so v skladu z odlokom predsednika Ukrajine št. 64/2022 od 24. februarja 2022 vojaške uprave odgovorne za izvajanje pooblastil ustreznih lokalnih državnih uprav, tudi na ozemljih, ki niso več zasedena, za reševanje vprašanj, povezanih s pripravo, odobritvijo, spreminjanjem in izvajanjem lokalnega proračuna, za upravljanje premoženja v javni lasti zadevnih teritorialnih skupnosti ter – za krajša obdobja – za sprejemanje odločitev o razvoju zemljišč in uporabi naravnih virov lokalnega pomena; meni, da imajo v sedanjih razmerah nacionalni upravni in revizijski organi omejena sredstva in pooblastila za zagotavljanje standardne ravni preglednosti in ustreznega nadzora nad uporabljenimi finančnimi sredstvi; poziva EIB, naj zagotovi udeležbo lokalnega prebivalstva in demokratično izvoljenih predstavnikov lokalne samouprave ter poveča nadzor nad izvedbenimi dejavnostmi in izvaja močno nadzorno vlogo v zvezi z dodeljenimi sredstvi, da se preprečijo njihovo nezakonito prisvajanje ali zlorabe sredstev; poziva EIB, naj v Ukrajini ustanovi lastne skupine za spremljanje in revizijo, ki bodo zagotovile točnost revizijskih podatkov v zvezi z vsemi projekti, ki jih financira EU;

64.  poziva EIB, naj usklajuje in nadzira usklajevanje v zvezi s sredstvi iz pobude EU za Ukrajino s Komisijo, Svetovno banko in drugimi v okviru platforme G7 za usklajevanje med donatorji za Ukrajino ter ukrajinskimi regionalnimi in občinskimi organi, da bi omogočili izvajanje sodelovalnega pristopa k izpolnjevanju nujnih potreb Ukrajine;

65.  ugotavlja, da je EIB Global poleg podpore za Ukrajino v letu 2022 odobrila še 9,1 milijarde EUR novega financiranja, s čimer se je skupni obseg dejavnosti te podružnice EIB, ki je bila ustanovljena januarja 2022 za povečanje operacij zunaj EU, povzpel na 10,8 milijarde EUR;

66.  pozdravlja finančno in tehnično podporo, ki jo je EIB namenila Republiki Moldaviji, pri čemer je upoštevala njeno energetsko odvisnost in ranljivost v sedanjih geopolitičnih razmerah; poziva EIB, naj Moldavijo še naprej podpira pri pospeševanju pristopa k EU in pri njenemu napredku v smeri dolgoročne energetske neodvisnosti in diverzifikacije;

67.  spodbuja EIB Global, naj si prizadeva za večjo lokalno prisotnost s prilagajanjem proizvodov in poslovnih modelov lokalnim potrebam ter tesneje sodeluje s partnerskimi institucijami, da bi okrepili razvojni učinek EU v Ekipi Evropa pod okriljem Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa;

68.  pozdravlja prvi finančni sporazum, ki sta ga podpisala EIB in Mednarodni sklad Združenih narodov za razvoj kmetijstva (IFAD), ki bo IFAD zagotovil 500 milijonov EUR v podporo njegovemu programu za izboljšanje prehranske varnosti in zmanjšanje revščine na podeželju ter za pomoč malim kmetom pri prilagajanju na podnebne spremembe;

69.  opozarja na različna stališča držav članic o tem, kako zagotoviti potrebno financiranje in kritje iz proračuna EU, da bi omogočili nadaljnje delovanje banke v Ukrajini, ki bi se lahko ustavilo, če se ne bo našla rešitev; pozdravlja pobudo EIB „EU za Ukrajino“, katere cilj je pomagati pri obnovi infrastrukture ter podpreti prednostne naložbene potrebe in podjetja; spodbuja države članice, naj poskrbijo, da bo državi še naprej zagotovljena trdna podpora v skladu z njenimi potrebami; poziva k stalni in temeljiti analizi finančnih potreb za obnovo in trajnostni razvoj Ukrajine, pri čemer je treba dati prednost lokalnim potrebam, vključno z vplivom vojne na okolje;

70.  spodbuja EIB (EIB Global), naj na podlagi vzpostavitve svojega prvega regionalnega vozlišča v Keniji dodatno okrepi svojo prisotnost na tem področju v državah, ki niso članice EU, pri čemer naj po možnosti združi vire in okrepi sodelovanje z drugimi evropskimi in neevropskimi akterji, zlasti razvojnimi finančnimi institucijami; poziva h konkretnemu in močnemu razvojnemu mandatu EIB Global, ki bo temeljil na zmanjšanju neenakosti in izkoreninjenju revščine ter bo podpiral cilje trajnostnega razvoja; podpira povečanje jamstev, dodeljenih EIB iz proračuna EU, da bi banka lahko razširila svoje dejavnosti na svetovnem jugu;

71.  spodbuja nadaljnje sodelovanje in prilagoditev delovnih metod in orodij EIB, zlasti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), z ozirom na potrebe po naložbah v Afriki, da bi se olajšale obsežne naložbe v prihodnosti, hkrati pa ohranila podpora EU za manjše lokalne projekte, s čimer bi v končni fazi prispevali k doseganju ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

72.  poziva EIB, naj tesneje sodeluje z Afriško razvojno banko in oceni morebitne prednosti ustanovitve skupne podružnice; poudarja, da je treba financirati dolgoročne naložbe, ki spodbujajo trajnostni razvoj; spodbuja vzpostavitev skupnih projektnih in svetovalnih vozlišč, da bi ponudili učinkovite kontaktne točke za lokalne akterje in izboljšali lokalno odgovornost za skupne razvojne projekte ter tako čim bolj povečali razvojni učinek in učinkovitost; v zvezi s tem poziva, naj se podpre razvoj lokalnega zasebnega sektorja v Afriki, zlasti s financiranjem afriških mikro, malih in srednjih podjetij; prav tako spodbuja tesnejše sodelovanje z drugimi regionalnimi razvojnimi bankami;

Ukrepi EIB v zvezi s pandemijo covida-19

73.  ugotavlja, da si je EIB v letu 2022 še naprej prizadevala podpirati ukrepe za spopadanje s pandemijo; poudarja, da je EIB leta 2022 zagotovila 5,1 milijarde EUR za projekte na področju zdravja in bioloških znanosti, ki so koristili približno 980 milijonom ljudi po vsem svetu; ceni podporo EIB svetovni pobudi za cepljenje COVAX, mednarodnemu instrumentu za zagotavljanje pravičnega in splošnega dostopa do cepiv proti covidu-19, pri čemer je EIB do marca 2022 zagotovila skupaj 900 milijonov EUR, nato pa aprila 2022 obljubila dodatno milijardo EUR za podporo instrumentu COVAX;

74.  ugotavlja, da pandemija covida-19 ni negativno vplivala na kakovost portfelja posojil EIB zaradi njene strategije za obvladovanje kreditnega tveganja in dejstva, da EIB kljub splošni negotovosti na svetovnih finančnih trgih še naprej ohranja trden likvidnostni položaj;

75.  ugotavlja, da je skupina EIB v zvezi s pandemijo dokazala svojo prožnost pri zagotavljanju finančnih rešitev za krizne razmere in svojo zmožnost, da z instrumentom NextGenerationEU in nacionalno podporo za javne naložbe dopolnjuje obsežen, dolgoročnejši odziv EU;

Skladnost, preglednost in odgovornost EIB

76.  ugotavlja, da je pritožbeni odbor EIB za javna naročila v skladu z dobrimi praksami drugih mednarodnih finančnih institucij specializiran in neodvisen odbor, pooblaščen za obravnavo pritožb v zvezi z javnimi naročili, ki izpodbijajo odločitve banke v postopkih javnega naročanja za projekte zunaj EU, ki jih financira EIB; ugotavlja, da je ta odbor v letu 2022 prejel 18 pritožb v zvezi z javnimi naročili (leta 2021 je prejel 23 takšnih pritožb, leta 2020 pa 31), od teh 18 pritožb je bilo 13 pritožb o javnih naročilih vloženih pred sklepom banke o nenasprotovanju (takšnih pritožb je bilo 18 leta 2021), in da jih je sekretariat pritožbenega odbora posredoval službam banke, pristojnim za ustrezne projekte, da bi jih nadalje spremljale, preostalih pet pritožb v zvezi z javnimi naročili (enako število kot leta 2021) pa je bilo pritožbenemu odboru predloženih po tem, ko banka ni nasprotovala oddaji naročil, te pritožbe pa so bile pregledane in v zvezi z njimi so bile sprejete odločitve; ugotavlja, da je pritožbeni odbor za javna naročila glasoval za nenasprotovanje banke v primeru dveh pritožb, v preostalih treh primerih pa za to, da se nenasprotovanje banke umakne;

77.  ceni, da imajo pritožbeni odbor za javna naročila, oddelek za preiskave in oddelek za pritožbeni mehanizem v okviru generalnega inšpektorata dopolnilne vloge, ki omogočajo sodelovanje in komunikacijo, da bi zajeli vse morebitne obtožbe o prepovedanem ravnanju in pritožbe, povezane z javnimi naročili oziroma z drugimi zadevami; ugotavlja, da je mehanizem EIB za pritožbe v letu 2022 zabeležil 54 novih primerov (v primerjavi s 64 leta 2021 in 77 leta 2020), obravnaval 97 primerov (v primerjavi s 107 leta 2021 in 137 leta 2020) ter zaključil 53 zadev (v primerjavi s 64 leta 2021 in 94 leta 2020); ugotavlja, da se je 68 % pritožb, evidentiranih v letu 2022, nanašalo na okoljski in socialni učinek, 20 % pa na zadeve, povezane z upravljanjem in vodenjem EIB;

78.  poziva EIB, naj poskrbi, da bo mehanizem za pritožbe dostopen, učinkovit in neodvisen, da bi odkrili in odpravili morebitne kršitve človekovih pravic v projektih, povezanih z EIB; ugotavlja, da je oddelek EIB za preiskave v letu 2022 prejel 180 obtožb (v primerjavi s 174 leta 2021in 183 leta 2020), zaključil 147 takih primerov (v primerjavi z 204 leta 2021 in 195 leta 2020) ter izdal 36 priporočil in mnenj (45 leta 2021 in 52 leta 2020); poudarja, da je bilo uradu OLAF prijavljenih 42 primerov, od katerih jih je bilo 11 posredovanih tudi Evropskemu javnemu tožilstvu; ugotavlja, da se je število primerov, v katerih so se obtožbe po preiskavi pokazale za utemeljene, še naprej zmanjševalo (17 utemeljenih primerov v 70 preiskavah, začetih leta 2022, v primerjavi s 17 utemeljenimi primeri v 67 preiskavah, začetih leta 2021, in 37 utemeljenimi primeri v 91 preiskavah, začetih leta 2020);

79.  se strinja z revizijskim odborom EIB, da je treba okrepiti spremljanje, upravljanje in nadzor operativnih in tehnoloških tveganj, vključno s kibernetskimi in drugimi nefinančnimi tveganji;

80.  ugotavlja, da so EIB, Komisija in Evropsko računsko sodišče 11. novembra 2021 podaljšali tristranski sporazum; obžaluje, da revidirani sporazum ne ponuja obsežne rešitve, h kateri je pozval Parlament; vendar pozdravlja, da novi sporazum omogoča večji dostop do revidiranih dokumentov EIB in njihovo večjo racionalizacijo ter pojasnjuje časovni okvir za prejemanje potrebne revizijske dokumentacije, njeno obliko in pravila o zaupnosti, varstvu podatkov, metodah zbiranja dokazov in dostopu do informacij; ponovno poudarja, da bi moralo imeti Računsko sodišče popoln dostop do vseh informacij v zvezi z operacijami EIB, katerih edini namen je izvajanje politik EU;

81.  poudarja, da potrebujemo reden, strukturiran dialog med Evropskim parlamentom in EIB, ki bi ga lahko okrepili z medinstitucionalnim sporazumom med Parlamentom in EIB, da bi izboljšali dostop do dokumentov in podatkov EIB pod pogoji, ki bi zagotovili zaupnost in po potrebi skladnost z zakonskimi zahtevami; je seznanjen z odločitvami evropske varuhinje človekovih pravic o praksi EIB glede razkrivanja okoljskih informacij (v zvezi s projekti, ki jih financira neposredno, kot v zadevi 1065/2020/PB, ali prek posrednikov, kot v zadevi 1251/2020/PB), ki bi morale izpolnjevati obveznosti glede preglednosti, določene v Aarhuški konvenciji v zvezi s sistematično in dejavno objavo ter razkritjem na zahtevo; ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic predlagala spremembe v smislu celovitosti vsebine, pravočasnosti objave in prepoznavnosti informacij ter zahtev glede zaupnosti; razume, da se je EIB strinjala le z izvajanjem nekaterih predlogov evropske varuhinje človekovih pravic; se strinja z mnenjem evropske varuhinje človekovih pravic, da bi bilo v javnem interesu, da EIB v celoti izvede predlagane spremembe;

82.  poziva Računsko sodišče, naj v celoti nadzira operacije, podprte z jamstvi iz proračuna EU, vključno z operacijami EIB, in o njih redno poroča, obenem pa odpravi vse pomanjkljivosti v svojih delovnih metodah, ki mu trenutno preprečujejo, da bi to storilo;

83.  pozdravlja politike in prakse EIB ter njeno preglednost in poziva k nadaljnjim izboljšavam, zlasti z izvajanjem priporočil evropske varuhinje človekovih pravic, naj „sprejme več ukrepov za preglednost, da bi javnosti omogočila lažje razumevanje morebitnega vpliva projektov, ki jih financira, na okolje“;

84.  pozdravlja, da je bil v skladu z napovedjo iz leta 2021 vzpostavljen nov sistem za nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil in mnenj, ki jih izda preiskovalni oddelek EIB, ter poročanje o tem; ponovno zahteva, naj se v prihodnjih letnih poročilih navedejo finančni učinki primerov, ki jih ta oddelek preiskuje, in naj pri tem ne gre zgolj za opis študij primerov, da bi zagotovili dragocene vpoglede, ki bodo omogočili oceno obsega zaščite finančnih interesov; opozarja, kako pomembno je, da EIB pri odločanju o tem, ali je preiskava primerna za ta namen, zagotovi jasno oceno finančnih in operativnih tveganj ter tveganj izgube ugleda;

85.  znova izraža obžalovanje, da EIB še vedno ne želi razkriti vseh podrobnosti o dejanskem lastništvu svojih strank; ponovno poziva k večji preglednosti v zvezi z operacijami EIB prek finančnih posrednikov, kot so komercialne banke in investicijski skladi, v ustreznem zakonodajnem okviru, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov, ter k opredelitvi standardnih zahtev glede poročanja, ki lahko zagotovijo ustrezno raven podatkov in informacij; poziva EIB, naj vključi pogodbene klavzule o obveznih razkritjih finančnih posrednikov o posojilnih dejavnostih;

86.  poziva EIB, naj uporabi sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev ter naj pri odobritvi naložb, kritih s financiranjem iz proračuna EU, upošteva odločitve o izključitvi vseh oseb ali subjektov, ki zaprosijo za sredstva EU, so zanje izbrani ali ta sredstva prejemajo;

87.  je seznanjen s posodobljenimi kodeksi ravnanja za upravni odbor in svet direktorjev EIB iz avgusta 2021; pozdravlja uvedbo daljšega obdobja mirovanja za člane upravnega odbora (24 mesecev namesto 12) in za člane sveta direktorjev (12 mesecev namesto šest); obžaluje pa, da ne vsebuje določbe o izključitvi podpredsednikov iz nadzora in sprejemanja odločitev, ko gre za operacije v njihovih matičnih državah, in vztraja, da je treba to pomanjkljivost odpraviti pri naslednji reviziji; je seznanjen s sklepi in odločitvijo evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 1016/2021/KR o tem, kako je EIB obravnavala prošnjo nekdanjega podpredsednika, da se v treh mesecih po prenehanju mandata zaposli v energetskem in komunalnem podjetju, ki je prejelo posojila EIB; je zaskrbljen zaradi tveganja nasprotij interesov in neustreznosti ukrepov, ki jih je EIB sprejela za ublažitev tveganja v tem primeru; pozdravlja, da je EIB revidirala kodeks ravnanja za člane svojega upravnega odbora, v katerem so bili obravnavani nekateri pomisleki glede tveganja nasprotij interesov pri prihodnji zaposlitvi članov ali nekdanjih članov; ponovno poziva, naj se pri naslednji reviziji kodeksa ravnanja upravnega odbora obravnavajo preostale pomanjkljivosti v zvezi z izogibanjem nasprotjem interesov; poziva evropsko varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja izvajanje novega kodeksa ravnanja upravnega odbora;

88.  razume, da EIB ukrepa na podlagi priporočil, ki jih je urad OLAF podal ob zaključku več preiskav, osredotočenih na dodatke za izobraževanje, ki so bili neupravičeno odobreni uslužbencem EIB; pričakuje, da bodo neupravičena plačila v celoti povrnjena, in ponovno zahteva, naj EIB poroča Parlamentu o rezultatih svojih popravnih ukrepov;

89.  je seznanjen z ukrepi, ki jih je EIB v zadnjih letih sprejela za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov med zaposlenimi, zlasti na vodstveni ravni in ravni višjih uradnikov; spodbuja banko, naj si še naprej prizadeva za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v svoji organizaciji; ugotavlja, da so v EIB ob koncu leta 2022 ženske zasedale 44,5 % delovnih mest izvršne kategorije (D/6; E/5; F/4) ter da so v tej skupini predstavljale 35,6 % zaposlenih na ravni višjih uradnikov (6/D) in 44,3 % zaposlenih na ravni uradnikov (5/E), na ravni analitikov/nižjih uradnikov (F/4) pa je bilo 64,4 % žensk; ugotavlja, da je bilo konec leta 2022 med vodstvenimi uslužbenci 33 % žensk (30,6 % na ravni skupine EIB), s čimer je bil dosežen cilj iz strategije za raznolikost in vključevanje za obdobje 2018–2021;

90.  ponovno poziva banko, naj premosti razliko v plačah med upravnimi in poklicnimi kategorijami zaposlenih; poudarja, da sedanje razmere in naraščajoči življenjski stroški v Luksemburgu pomenijo velik pritisk na upravno osebje in bi lahko dolgoročno negativno vplivali na dobro počutje zaposlenih in konkurenčnost EIB pri privabljanju najbolje usposobljenega osebja;

91.  je zaskrbljen, ker se poroča o nepreglednih notranjih postopkih imenovanja med vodstvenim osebjem na sedežu in v zunanjih pisarnah; poziva banko, naj zagotovi, da se bodo vsi postopki zaposlovanja in notranje mobilnosti izvajali v skladu z najvišjimi standardi preglednosti in etičnimi standardi;

92.  razume, da EIB napreduje v notranji razpravi o novem pristopu do raznolikosti, pravičnosti, vključevanja in pripadnosti, ki bo nadomestil strategijo za obdobje 2018–2021, in banko spodbuja, naj ga nemudoma sprejme; ponovno poziva EIB, naj zagotovi ustrezno geografsko zastopanost, tudi na srednjih in višjih vodstvenih položajih, in jo poziva, naj vsako leto objavi razčlenitev zaposlenih na srednjih in višjih vodstvenih položajih po spolu in državljanstvu;

93.  znova poudarja, da je potrebna večja preglednost, kadar se projekti izvajajo prek finančnih posrednikov; opozarja, kako pomembna je preglednost tudi pri notranjih postopkih odločanja ter vplivu projektov, ki ga imajo med izvajanjem na okolje in človekove pravice;

94.  je seznanjen s preiskavo, ki jo je evropska varuhinja človekovih pravic začela marca 2023 o preglednosti, pravočasni objavi informacij in sodelovanju javnosti pri odločanju EIB o okoljskih in socialnih zadevah; opozarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic aprila 2022 izdala jasna priporočila, naj EIB sprejme ambicioznejšo politiko razkrivanja, kar pa še vedno ni bilo izvedeno;

95.  pozdravlja strategijo skupine EIB o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk ter njen akcijski načrt za enakost spolov; priznava, da sta enakost spolov in zlasti krepitev ekonomskega položaja žensk del poslovnega modela EIB; poziva EIB, naj še naprej vključuje načelo enakosti spolov v vse svoje operacije, da bi spodbudila enakost spolov in vključujoč razvoj;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil Parlamenta

96.  poziva EIB, naj še naprej poroča o trenutnem stanju in statusu predhodnih priporočil, ki jih je Parlament podal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

o
o   o

97.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Svet in svet direktorjev EIB pa poziva, naj razpravljata o stališčih, ki jih je v njej predstavil Parlament.

(1) Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 30. marca 2022, KF proti Evropski investicijski banki, T-299/20, ECLI:EU:T:2022:171.