Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2023/2034(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0215/2023

Predložena besedila :

A9-0215/2023

Razprave :

PV 12/07/2023 - 20
CRE 12/07/2023 - 20

Glasovanja :

PV 13/07/2023 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2023)0292

Sprejeta besedila
PDF 201kWORD 63k
Četrtek, 13. julij 2023 - Strasbourg
Priporočila za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji
P9_TA(2023)0292A9-0215/2023

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. julija 2023 o priporočilih za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji (2023/2034(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije(1) in svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2022 o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah(5),

–  ob upoštevanju ukrepov za krepitev integritete, neodvisnosti in odgovornosti, ki jih je 8. februarja 2023 sprejela konferenca predsednikov,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 14. februarja 2023 o spremembi sklepa z dne 10. marca 2022 o ustanovitvi Posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE 2), ter o prilagoditvi njegovega imena in pristojnosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2023 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2023 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi zahtev Parlamenta za okrepitev integritete evropskih institucij(8),

–  ob upoštevanju Uredbe št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo(9),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (2005/684/ES, Euratom)(10),

–  ob upoštevanju členov 54 in 207 Poslovnika,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 14. junija 2023 o novih pravilih, ki urejajo udeležbo zastopnikov interesov na dogodkih in prireditvah v prostorih Parlamenta,

–  ob upoštevanju poročila Posebnega odbora o tujem vmešavanju v demokratične procese v EU, tudi o dezinformacijah, ter za večjo integriteto, preglednost in odgovornost v Evropskem parlamentu (ING2) (A9-0215/2023),

A.  ker so tekoče preiskave, ki jih vodijo belgijske oblasti, razkrile sume izjemo zaskrbljujočega sistema korupcije, pranja denarja in sodelovanja v hudodelski združbi, pri katerih so doslej udeleženi trije sedanji in en nekdanji poslanec Evropskega parlamenta, vsi pripadniki iste politične skupine v Parlamentu, ter en akreditirani parlamentarni pomočnik; ker so ti sumi povezani z vplivom iz Katarja in Maroka; ker obstajajo domneve, da so morda vpletene tudi druge države, kot je Mavretanija;

B.  ker je zaupanje državljanov v integriteto in neodvisnost evropskih institucij temelj evropskega političnega sistema, ki je pred volitvami še posebej ranljiv; ker lahko morebitno spodkopavanje zaupanja državljanov v institucije EU s strani tujih akterjev vpliva na demokratično delovanje EU; ker ima korupcija znatne finančne posledice ter resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe;

C.  ker so poskusi vmešavanja močno razširjen pojav, proti kateremu se je treba kar najodločneje boriti; ker si morajo institucije EU prizadevati za preglednost, odgovornost in integriteto, da bi okrepile odpornost demokracije EU;

D.  ker pravica do dobrega upravljanja zajema pravico vsakega posameznika, da institucije EU njegove zadeve uredijo nepristransko, pravično in v razumnem roku; ker morajo imeti institucije, organi in agencije Unije pri opravljanju svojega dela podporo v odprti, učinkoviti in neodvisni evropski upravi;

E.  ker morajo poslanci Evropskega parlamenta ravnati izključno v javnem interesu ter opravljati svoje delo z integriteto, odprtostjo, skrbnostjo, poštenostjo, odgovornostjo in spoštovanjem ugleda Parlamenta ter brez nedovoljenega vpliva zastopnikov interesov; ker morajo biti poslanci Evropskega parlamenta neodvisni in svobodno uveljavljati svoje glasovalne pravice;

F.  ker se je Parlament hitro odzval na sume, da je v korupcijo vključenih več poslancev in uslužbencev Evropskega parlamenta, tudi s polnim sodelovanjem z belgijskimi organi; ker je obseg škandala pokazal številne vrzeli v pravilih Parlamenta o integriteti in preglednosti ter njihovem izvajanju; ker je potrebna ambicioznost, da se hitro uvedejo bistvene reforme notranjih postopkov in metod dela Parlamenta ter se institucije EU spodbudijo k izvajanju veliko strožjega regulativnega okvira;

G.  ker posvetovalni odbor o ravnanju poslancev, sestavljen iz petih poslancev Evropskega parlamenta, spremlja kodeks ravnanja poslancev glede finančnih interesov in navzkrižij interesov; ker se je izkazalo, da so metode dela in pristojnosti posvetovalnega odbora nezadostne; ker kljub temu, da je bilo v letnih poročilih posvetovalnega odbora o ravnanju poslancev dokumentiranih vsaj 26 kršitev, ni bila nikoli izrečena finančna kazen zaradi kršitve kodeksa ravnanja poslancev; ker je konferenca predsednikov sprejela smernice za poslance Evropskega parlamenta o stikih s predstavniki tretjih držav;

H.  ker sumi korupcije, povezani s Katarjem in Marokom, presegajo Parlament in vključujejo tudi druge institucije EU, pa tudi nacionalne politike in vplivne osebe v nekaterih državah članicah, kot so raziskovalci;

I.  ker države, kot so Katar, Maroko, Kitajska, Rusija, Združeni arabski emirati, Srbija in Turčija, veliko vlagajo v lobistična prizadevanja v Bruslju; ker so nekatere skrajne organizacije iz Katarja in Turčije zaprosile za evropska sredstva;

J.  ker obstaja sum, da so Združeni arabski emirati poskušali vplivati na evropske odločevalce; ker je bil denar, ki je izviral iz Združenih arabskih emiratov, vsaj enkrat posojen nacionalni politični stranki;

K.  ker so nekatere tuje države iskale neobičajne načine za vmešavanje v zadeve EU z uporabo najnovejših metod, ki jih omogoča sodobni tehnološki razvoj, pa tudi z ekonomskim in energetskim pritiskom ter nezakonitim financiranjem;

L.  ker je tujim interesnim skupinam zajem elite olajšan z neomejenim pojavom „vrtljivih vrat“ med evropskimi institucijami in avtokratskimi državami, pri čemer obstaja visoko tveganje za vmešavanje, ki je v nasprotju z interesi in vrednotami EU; ker so ukrepi za zmanjšanje zajema elite nezadostni in nekdanjim poslancem evropskega parlamenta ali nekdanjim višjim javnim uslužbencem ne preprečujejo dela za vlade ali subjekte iz držav z visokim tveganjem;

M.  ker vmešavanje v institucije EU in nacionalne institucije poteka že vrsto let, vendar so se obseg, intenzivnost in potencialna nevarnost tega vmešavanja močno povečali v mesecih pred vojno agresijo Rusije proti Ukrajini in med njo; ker po podatkih Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) obsežna ruska invazija na Ukrajino prevladuje pri ugotovljenih dejavnostih tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja;

N.  ker se diplomatski kanali Rusije in Kitajske redno uporabljajo za omogočanje in multipliciranje operacij tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, ki se uporabljajo za širok razpon tem; ker si Rusija s širjenjem laži o svoji vojni agresiji sistematično prizadeva, da bi spodkopala in razdelila mednarodno podporo Ukrajini ter zasejala dvom o tem, kdo je agresor;

O.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 9. marca 2022 Rusijo in Kitajsko opredelil kot glavna vira tujega vmešavanja v Evropi; ker si Rusija prizadeva za stik s političnimi strankami, vidnimi osebnostmi in gibanji, da bi jih uporabila kot akterje v institucijah EU in nacionalnem diskurzu za legitimizacijo ruskih stališč in posredniških vlad, lobiranje za odpravo sankcij in ublažitev posledic svoje mednarodne osamitve ter spodkopavanje ideje resnice in objektivne resničnosti; ker so skupine s podporo Kremlja izvedle kibernetski napad na spletno mesto Parlamenta po sprejetju resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem(11);

P.  ker je več političnih strank, zastopanih v Parlamentu, iskalo finančno podporo zunaj Evrope, tudi v Rusiji; ker je Rusija v skladu s pregledom obveščevalnih podatkov ZDA od leta 2014 več sto milijonov eurov skrivaj usmerila k tujim političnim strankam in kandidatom v več kot 20 državah, da bi vplivala na politične dogodke zunaj svojih meja; ker sile, povezane s Kremljem, uporabljajo navidezne družbe, možganske truste in druga sredstva za vplivanje na politično dogajanje; ker so rusko politično financiranje včasih nadzirali ruski vladni uradniki in zakonodajalci ter so ga izvrševali vladni organi; ker Rusija uporablja kriptovalute, gotovino in darila, da bi vplivala na politično dogajanje v drugih državah;

Q.  ker so skrajno desne stranke iz Avstrije, Francije in Italije podpisale sporazume o sodelovanju s stranko Enotna Rusija predsednika Vladimirja Putina in se soočajo z medijskimi domnevami, da so pripravljene sprejeti rusko politično financiranje; ker naj bi imele tudi druge evropske skrajno desničarske stranke v državah, kot so Nemčija, Madžarska in Združeno kraljestvo, tesne stike s Kremljem in naj bi sodelovale pri navideznem opazovanju volitev, ki jih je obvladoval Kremelj, na primer v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine pod rusko okupacijo, da bi spremljale in legitimizirale volitve, ki jih je priredila Rusija;

R.  ker je zaradi ugotovitev o rednih tesnih stikih ruskih uradnikov in predstavnikov skupine katalonskih separatistov v Španiji ter med ruskimi uradniki in največjim zasebnim donatorjem za kampanjo za brexit „Vote Leave“ (glasujte za izstop) potrebna poglobljena preiskava; ker so te dejavnosti del širše strategije Rusije, da izrabi vsako priložnost za manipuliranje z informacijami, da bi spodbudila destabilizacijo;

S.  ker imajo nekateri uslužbenci Parlamenta še vedno znane povezave z ruskimi organi; ker to stanje pomeni očitno nevarnost zlonamernega tujega vmešavanja; ker je hči člana ožjega Putinovega kroga delala v Parlamentu kot pripravnica pri poslancu;

T.  ker je Azerbajdžan izvedel obsežne operacije vplivanja, ki vključujejo utemeljene sume korupcije, proti članom parlamentarne skupščine Sveta Evrope; ker je Azerbajdžan uspel preprečiti preverjanje svojih volitev in oprati svoj sloves glede stanja človekovih pravic;

U.  ker je se s poslanci Evropskega parlamenta srečujejo člani organizacije Ljudski mudžahidi, za kar uporabljajo agresivne in dvomljive prakse, med drugim s prikrivanjem svoje dejanske pripadnosti, Human Rights Watch pa Ljudske mudžahide obtožuje ustrahovanja, mučenja in včasih tudi umorov pripadnikov iranske diaspore; ker je ta organizacija poslance Evropskega parlamenta vključila kot sopodpisnike pisem, ki jih niso podpisali, ali imenovali kot sogostitelje konferenc, ki jih nikoli niso podprli; ker so se te osebe registrirale z več kot 45 različnimi psevdonimi, kot so „MEK“, „NCRI“, „ISJ“, „APA“, da bi zavedli poslance Evropskega parlamenta in register za preglednost;

V.  ker je možnost zastopnikov interesov, da v razpravi izmenjajo svoja stališča z odločevalci v Parlamentu, bistven del evropske demokracije, vendar so neprimerni načini vplivanja, podkupovanje in druga kazniva dejanja nesprejemljivi; ker nekatere organizacije, ki se osredotočajo na splošna politična vprašanja in lobirajo v Parlamentu, prejemajo sredstva z izvorom zunaj EU, tudi iz Rusije in od skrajno desnih skupin v ZDA, ter poskušajo vplivati na evropski način življenja in demokratične procese; ker korupcija javnih predstavnikov ogroža demokratična načela in bi morala zanjo veljati ničelna toleranca;

W.  ker morajo vse institucije EU, ki gojijo odnose z državami nečlanicami EU in vodijo zunanjo politiko EU, dodeliti dodatne vire in povečati prizadevanja za boj proti tujemu vmešavanju v demokratične procese v partnerskih državah EU, vključno z okrepitvijo strateškega komuniciranja;

X.  ker je treba okrepiti sodelovanje med evropskimi institucijami in državami članicami, v katerih se te nahajajo, v boju proti vmešavanju, vključno s korupcijo; ker morajo te države članice sprejeti ustrezno zakonodajo za boj proti tem pojavom; ker je sodelovanje med obveščevalnimi službami, policijo in pravosodnimi organi v tem okviru bistveno in ga je treba okrepiti;

Y.  ker so institucije EU že uvedle etične standarde, a so zelo razdrobljeni in sledijo izključno samoregulativnemu pristopu; ker bi lahko z ustanovitvijo neodvisnega organa za etiko prispevali k večjemu zaupanju v institucije EU in njihovi demokratični legitimnosti; ker institucije EU z notranjim spremljanjem in mehanizmi za opozarjanje niso zaznale korupcije in tujega vmešavanja;

Z.  ker je bil register EU za preglednost izboljšan z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021(12), s katerim so bili določeni visoki standardi preglednega in etičnega zastopanja interesov v EU; ker register, čeprav uradno še ni obvezen, omogoča, da številni sestanki ostanejo nepregledni, in je bilo ugotovljeno, da še vedno vsebuje številne netočne vnose; ker register povečuje preglednost tujega vpliva, ne more pa ustaviti tujega vmešavanja; ker vse plačane zunanje dejavnosti ne povzročajo navzkrižja interesov; ker mora Parlament v skladu z ukrepi, ki so bili nedavno uvedeni z medinstitucionalnim sporazumom o registru za preglednost, pokazati več prizadevanja za to, da bi se ustrezno izvajali, izvrševali in nadzirali vsi standardi preglednosti; ker področje uporabe registra ne zajema nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta ali predstavnikov držav nečlanic EU; ker register najpozneje do julija 2025 ne bo predmet pregleda;

AA.  ker bi bilo lahko obvezno razkrivanje navzkrižij interesov potencialno orodje za krepitev integritete Parlamenta;

AB.  ker zlasti represivne vlade po vsem svetu vse pogosteje uporabljajo tehnologijo usmerjenega nadzora za sledenje političnim nasprotnikom ali spremljanje kritikov režima; ker so med glavnimi tarčami običajno ranljive skupine, kot so zagovorniki človekovih pravic, aktivisti civilne družbe, novinarji in politični nasprotniki, tudi v EU; ker je treba nabor orodij EU okrepiti in ga bolje prilagoditi izzivom, ki jih globalna vohunska programska oprema in orodja za nadzor predstavljajo institucijam EU in posameznikom;

AC.  ker so prizadevanja Posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE 1), in njegovega naslednika, Posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah, ter za večjo integriteto, preglednost in odgovornost v Evropskem parlamentu (INGE 2), pokazala, da obstajajo akterji, ki se poskušajo vmešavati v evropske zadeve, in razkrila strategije, ki jih uporabljajo; ker sta oba posebna odbora podala pomembne in celovite predloge, kako obravnavati zlonamerno vmešavanje; ker je potrebna večja jasnost glede tujega vmešavanja na ravni EU s strani tujih uradnikov ali zastopnikov interesov;

AD.  ker bi lahko z okrepitvijo zahtev glede preglednosti za zastopnike interesov in subjekte, kot so lobistične in svetovalne agencije, fundacije, nevladne organizacije ali možganski trusti, sledili tujemu vmešavanju; ker zahteve ne bi smele stigmatizirati zakonitega tujega financiranja;

AE.  ker morajo za zastopnike interesov, kot so lobistične in svetovalne agencije, fundacije, nevladne organizacije in možganski trusti, veljati pravila o nadzoru, potrebni skrbnosti in preglednosti, zlasti v zvezi s financiranjem, s sorazmernimi merili in nezapletenimi postopki, zlasti za male subjekte in male nevladne organizacije;

AF.  ker je treba resolucije v zvezi z državami nečlanicami EU, tudi nujne resolucije iz člena 132 Poslovnika ter samoiniciativna poročila o posameznih državah ali posameznih regijah, sprejemati v skladu s smernicami in pristojnostmi Parlamenta ter ne bi smele biti nikoli zlorabljene, tj. uporabljene za drug namen kot za nujno potrebo po zaščiti temeljnih pravic in svoboščin tistih, ki se soočajo z neposredno grožnjo v državah nečlanicah EU; ker morajo nujne resolucije ostati bistveno orodje politike človekovih pravic Parlamenta;

AG.  ker morajo biti občutljiva glasovanja o sporazumih o trgovini in sodelovanju predmet posebnega nadzora, saj lahko pritegnejo posebno pozornost strank v pogajanjih;

Uvod

1.  močno obsoja domnevne poskuse Katarja in Maroka, da bi na poslance, nekdanje poslance in uslužbence Evropskega parlamenta vplivala s koruptivnimi dejanji, ki pomenijo resno tuje vmešavanje v demokratične procese EU; ponovno izraža globoko presunjenost in obsoja domnevna dejanja korupcije, pranja denarja in sodelovanja v hudodelski združbi treh poslancev Parlamenta, enega nekdanjega poslanca in enega akreditiranega parlamentarnega pomočnika v zameno za vpliv na odločitve Parlamenta; izraža ničelno toleranco do korupcije v kakršni koli obliki; poudarja, da domnevno kaznivo ravnanje in nameni poslancev Parlamenta in akreditiranega parlamentarnega pomočnika niso reprezentativni za Parlament kot celoto, saj velika večina poslancev spoštuje veljavna pravila in ukrepe za njihovo izvrševanje ter je v celoti predana službi za državljane EU;

2.  vztraja, da se morajo Parlament in druge institucije EU zaradi obširnih tekočih preiskav odzvati z odločnimi in takojšnjimi ukrepi za boj v korist demokracije, preglednosti, integritete in odgovornosti ter proti korupciji; ponovno poudarja, da so sedanja prizadevanja za okrepitev veljavnih pravil, da se zagotovita preprečevanje in pripravljenost ter okrepijo preglednost in odgovornost Parlamenta in vseh institucij EU ter boj proti korupciji, izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja državljanov in zagotavljanje ustreznega delovanja demokratičnih institucij ter pričajo o resni predanosti poslancev Parlamenta zaščiti in obrambi evropske demokracije;

3.  se zavezuje, da si bo na vseh ravneh prizadeval za krepitev pravil in kulture integritete, preglednosti in odgovornosti v Parlamentu, ter poziva k odločnejšim ukrepom pri obravnavanju vseh morebitnih navzkrižij interesov, vključno s temeljitim ocenjevanjem njihovega izvajanja; ugotavlja, da je bistvenega pomena, da institucije delujejo pregledno in se izogibajo vsem navzkrižjem interesov, da bi ohranile zaupanje državljanov v svoje delo in v Unijo na splošno; meni, da je izjemno pomembno zagotoviti, da se pravila o preglednosti in odgovornosti, vključno s kodeksom ravnanja za poslance Evropskega parlamenta, v celoti izvajajo in še izboljšajo;

4.  potrjuje, da morajo biti države članice in institucije EU solidarne, da bi se lahko učinkovito borile proti tovrstnim dejavnostim; poziva k spremembi člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da bo zajet problem zlonamernega tujega vmešavanja; poziva države članice, naj po potrebi pregledajo svojo zakonodajo, da bi se učinkoviteje spopadale s tujim vmešavanjem, vključno v demokratične procese v institucijah EU;

5.  meni, da bi se morala pravila v zvezi s poslanci in nekdanjimi poslanci Parlamenta, uslužbenci političnih skupin, akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in uradniki Parlamenta in drugih evropskih institucij zgledovati po najvišjih standardih preglednosti, integritete in odgovornosti; vztraja, da je treba morebitne vrzeli v pravilih in postopkih institucij, ki omogočajo nezakonito ravnanje, sistematično odkrivati in povsem odpraviti; poudarja, da je treba pregledati nekatere sedanje mehanizme, da bi preprečili navzkrižja interesov, okrepili preglednost, preprečevali in odkrivali tuje vmešavanje in korupcijo ter odvračali od njiju;

6.  poziva k hitremu dokončanju revizije kodeksa ravnanja poslancev Evropskega parlamenta, da bi uvedli nova pravila o žvižgačih, ki so v skladu z evropskimi standardi, določenimi v direktivi o zaščiti žvižgačev; meni, da je bistveno spremeniti člen 3 kodeksa ravnanja za poslance Parlamenta, da se pojasnijo pravila o navzkrižjih interesov in obveznosti poslancev, da jih odpravijo; poziva k spremembi člena 4 kodeksa ravnanja za poslance, da se uvedejo dodatne zahteve po informacijah v izjavah poslancev o finančnih interesih; ponovno izraža mnenje, da bi prijava premoženja s strani poslancev Parlamenta pred začetkom in po koncu njihovega mandata zagotovila dodatno zaščito v boju proti korupciji, ki bi sledila dobrim praksam v številnih državah članicah; meni, da bi morala biti prijava premoženja dostopna samo ustreznim organom, brez poseganja v nacionalne predpise;

7.  pozdravlja in v celoti podpira 14 točk za reformo pravil in postopkov Parlamenta, ki jih je potrdila konferenca predsednikov Parlamenta po predlogu predsednice Roberte Metsola; poziva, naj se te točke čim prej prenesejo v konkretne ukrepe; ugotavlja, da so ti predlogi pomemben prvi korak k procesu notranje reforme Parlamenta; je zavezan temu, da bo pri ambicioznih internih reformah v zvezi s poslanci Evropskega parlamenta upoštevana svoboda mandata, določena v členu 2 Sklepa Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta; meni, da mora biti svoboda mandata uravnotežena z obveznostmi Unije, da „spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij“ in načela, da ima „[v]sak državljan […] pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije“, da se „[o]dločitve […] sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani“ ter da „[i]nstitucije, organi, uradi in agencije Unije […] pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja“ (člena 9 in člena 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člen 15(1) PDEU);

8.  opozarja, da so tako institucije EU na splošno kot tudi institucije držav članic tarče tujega političnega vmešavanja, poskusov vohunjenja in napeljevanja h korupciji, kot je poudarjeno v delu odborov INGE 1 in INGE 2; opozarja, da sedanje geopolitične razmere ne zamenjujejo že obstoječih groženj evropski demokraciji, temveč jih širijo; poziva upravo in poslance Evropskega parlamenta, naj bodo še posebno pazljivi in naj se borijo proti vsem poskusom vmešavanja v priprave na evropske volitve leta 2024;

9.  poziva ESZD in delegacije EU v državah nečlanicah EU, naj dodatno okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti dezinformacijam in propagandi, ki so povezane z vplivanjem na skupno zunanjo in varnostno politiko EU (SZVP) ter vlogo Parlamenta v njej; ponovno opozarja, da je proaktivno strateško komuniciranje ključno za boj proti nedovoljenemu tujemu vplivu v EU in njegovo odpravo; v zvezi s tem poudarja pomen krepitve medinstitucionalnih odnosov in sodelovanja; opozarja, da imajo ESZD in njene delegacije tudi velik potencial za zbiranje informacij o geopolitičnih ciljih EU; v zvezi s tem pozdravlja redne informativne predstavitve ESZD za poslance Evropskega parlamenta, meni, da je še veliko prostora za izboljšave, ter poziva, naj se informativne predstavitve opravljajo pogosteje in bolj poglobljeno;

Krepitev varnostne kulture v Parlamentu za učinkovitejši boj proti tujemu vmešavanju

10.  poudarja, da je treba okrepiti varnostno kulturo v Parlamentu; opozarja, da je Parlament, tako kot vse druge evropske institucije, zaradi vpliva, ki ga imajo njegova stališča na širši svet, redna tarča poskusov vmešavanja; zato poziva k obveznemu, ustreznemu in rednemu usposabljanju o varnosti, vmešavanju, etičnih standardih, skladnosti s predpisi in integriteti za vse poslance Parlamenta in njihove pisarne ter vse uslužbence Parlamenta, da se jih ozavesti, da so lahko tarče tujih državnih in nedržavnih akterjev; ugotavlja, da bi moralo to usposabljanje vključevati vidik digitalne varnosti;

11.  priporoča ustrezno varnostno preverjanje za uradnike Parlamenta in uslužbence političnih skupin ter oceno, kdaj je potrebno varnostno preverjanje za akreditirane parlamentarne pomočnike, kadar se ukvarjajo z zunanjimi zadevami, varnostjo, obrambo ali trgovino, kakršnega imajo na generalnem sekretariatu Sveta EU; zato poziva k ustreznemu sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi službami, da bi zagotovili hitro izvajanje varnostnega preverjanja; poziva nacionalne organe, naj se držijo postopkov in skupnega časovnega okvira, kadar morajo varnostno preveriti poslance in uslužbence Parlamenta, pa tudi druge osebe, povezane z institucijami EU;

12.  poziva službe Parlamenta, politične skupine in poslanske pisarne, naj raziščejo možnosti za preverjanje glede morebitne ranljivosti za neevropski vpliv na podlagi odprtih virov za pripravnike, akreditirane parlamentarne pomočnike, uslužbence političnih skupin, uslužbence Parlamenta in zunanje sodelavce, pri čemer naj uporabijo jasno opredeljena merila, preden ti začnejo opravljati svoje naloge, po potrebi pa tudi v času opravljanja nalog; opozarja, da bi bilo treba preverjanje standardizirati, da se preverijo trditve, ki so jih kandidati navedli v svojih življenjepisih;

13.  opozarja, da se za pravilno in varno delovanje Parlamenta najemajo zasebni izvajalci, ki skrbijo za vzdrževanje njegovih stavb, informacijskih sistemov in kamer; poziva upravo Parlamenta, naj vsa podjetja iz držav zunaj EU v zasebni ali državni lasti, pa tudi vse ponudnike, ki jih je katera koli institucija EU ali država članica označila kot potencialno tvegane za varnost, izključi iz takih pogodb, če obstaja razlog za sum, da bi lahko Parlament izpostavili varnostnim tveganjem ali ne bi ustrezno varovali osebnih podatkov; v zvezi s tem poziva, naj se posebna pozornost nameni podjetjem v lasti podjetij ali držav zunaj EU, kot sta Rusija in Kitajska;

14.  poziva službe Parlamenta, naj vzpostavijo učinkovite sisteme spremljanja in nadzora za ugotavljanje tujega vmešavanja, obenem pa spoštujejo svobodo mandata poslancev Parlamenta ter poslancem in uslužbencem Parlamenta ponudijo pregled elektronskih naprav, da bi se odkrilo morebitno zlonamerno orodje za nadzor;

15.  meni, da bi bilo treba vstop obiskovalcev, vključno s predstavniki tretjih držav, lobisti in nevladnimi organizacijami, v stavbe Parlamenta strožje nadzirati; poziva generalnega sekretarja Parlamenta, naj hitro poda nove predloge v zvezi s tem; poziva k omejitvi vstopa za vse predstavnike in lobiste iz držav nečlanic EU ter nevladne organizacije, ki zlorabljajo svoj privilegirani dostop;

16.  opozarja, da morajo vsi obiskovalci v prostorih Parlamenta imeti spremstvo, razen na območjih, ki so namenjena obiskovalcem; poziva, naj se v primeru kršitve strogo izvajajo ustrezni omejevalni ukrepi, kot je začasna preprečitev uslužbencu Parlamenta ali poslanski pisarni, ki je take kršitve že storila, da dovoli vstop obiskovalcem; se zavezuje, da bo izvajal sklep predsedstva, da se vzpostavi dnevnik vstopov, ki bo skladen z okvirom EU o varstvu podatkov, za vse obiskovalce Parlamenta, starejše od 18 let, in v katerega se bodo vnašali podatki, kot so datum, ura in namen obiska, vključno z identifikacijo poslancev Parlamenta, uslužbencev poslancev, uslužbencev skupin ali upravnih enot, s katerimi se je obiskovalec srečal, njihovimi kontaktnimi podatki in navedbo osebe, ki je odgovorna zanje med obiskom, vključno z možnostjo, da si odgovornost za obiskovalce deli več različnih poslanskih pisarn; meni, da se ti pogoji za vstop ne bi smeli uporabljati za uslužbence drugih institucij, organov in agencij EU ali novinarje, za katere velja posebna ureditev za vstop v Parlament; poziva k temeljiti presoji v zvezi z izdajo izkaznic za vstop družinskih članov; poziva k pregledu meril za izdajo na podlagi ustreznih dokumentov; poziva, naj se družinski člani, ki imajo izkaznice za vstop in so starejši od 18 let, vpišejo v dnevnik vstopov;

17.  pozdravlja reformo pravil o vstopu nekdanjih poslancev Parlamenta in nekdanjih uslužbencev, zlasti predlog za novo dnevno izkaznico za vstop, ki bo nadomestila sedanje izkaznice, in poziva Parlament k razmisleku o umiku prejšnjih izkaznic za vstop, ki so bile dodeljene nekdanjim uslužbencem; pričakuje takojšen pregled člena 123 poslovnika, ki mu bo sledila sprememba člena 6 njegovega kodeksa ravnanja; meni, da nekdanji poslanci Parlamenta ne bi smeli imeti pravice, da dovolijo vstop drugim osebam; meni, da bi morala enaka določba veljati za nekdanje uslužbence;

18.  je seznanjen, da je imelo tuje vmešavanje in drug nezakonit vpliv včasih obliko ponujanja dobro plačanih položajev nekdanjim poslancem Parlamenta; ugotavlja, da bi morale institucije EU strožje obravnavati morebitne primere „vrtljivih vrat“, da bi se preprečila navzkrižje interesov in škodovanje ugledu; poziva k okrepitvi varoval pred resnim zlonamernim vmešavanjem s pojavom „vrtljivih vrat“ s strani tretjih držav z visokim tveganjem; poziva, naj Komisija vprašanje zajema elite obravnava v svojih letnih poročilih o stanju pravne države;

19.  priporoča institucijam in agencijam ter drugim organom EU, naj proaktivno spremljajo poklicne dejavnosti svojih uslužbencev, da bi okrepili svoje notranje postopke in preverjanja morebitnih pojavov „vrtljivih vrat“ v duhu priporočil Evropskega računskega sodišča iz leta 2021(13);

20.  navaja, da so potrebne nadaljnje naložbe v trdno varnostno strukturo v Parlamentu; v zvezi s tem poziva k celoviti in poglobljeni reviziji varnostnih ukrepov Parlamenta, ki jo bo opravil neodvisen organ; opozarja, da so potrebne večje naložbe v informacijsko infrastrukturo Parlamenta; meni, da so taka prizadevanja nujna za odpornost Parlamenta za tuje vmešavanje;

21.  poudarja, da je treba celovito pregledati vso tehnologijo, ki se uporablja v institucijah, da bi izključili ponudnike iz avtokratskih držav, zlasti Rusije in Kitajske;

22.  poziva k več ukrepom za to, da zunanji akterji ne bodo zlorabljali imena Parlamenta, da bi ustvarili lažno podobo legitimnosti, kot se je zgodilo z lažno revijo EU z naslovom EP Today; poziva k reformi pravil, ki zahtevajo, da poslanci Parlamenta uporabljajo logotip Parlamenta, kadar organizirajo dogodek v prostorih Parlamenta, saj slednji nima nobenega nadzora nad vsebino teh dogodkov in je s to prakso mogoče nenamerno zagotoviti določeno legitimnost dvomljivim izjavam ali povabljencem;

Odnosi z državami in subjekti zunaj EU: uradne misije (med drugim za opazovanje volitev), potovanja in prijateljske skupine

23.  poziva, naj se določijo in uporabljajo objektivna merila za opredelitev držav s tveganjem za izvajanje operacij tujega vmešavanja ter se kot del teh meril oceni: (a) obstoj programa za krajo intelektualne lastnine, usmerjen v Unijo in njene države članice; (b) obstoj zakonodaje, ki nedržavne akterje spodbuja, naj se ukvarjajo z obveščevalnimi dejavnostmi; (c) sistematično kršenje človekovih pravic; (d) obstoj revizionistične politike glede sedanjega mednarodnega pravnega reda; (e) ekstrateritorialna uporaba avtoritarne ideologije in (f) odkritje dejavnosti vmešavanja ali navzkrižij interesov v evropskih institucijah; poziva, naj register EU za preglednost posebej spremlja registrirane zastopnike interesov iz držav, ki se na podlagi teh objektivnih meril štejejo za tvegane;

24.  poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta s Parlamentom kot sozakonodajalcem, da bi izboljšali nabor orodij Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije ter omogočili učinkovito sledenje donacijam do končnega plačnika in tako preprečili izogibanje pravilom o donacijah z uporabo posrednikov; poziva zlasti, naj se organ pooblasti za pridobivanje informacij neposredno od donatorjev in njihovih bančnih institucij ter naj se vzpostavi sistem potisnih obvestil, ki bi jih finančnoobveščevalne enote v državah članicah pošiljale organu v primeru odkritja sumljive transakcije;

25.  ugotavlja, da bi bilo treba Organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije zagotoviti več osebja in virov, da bi izboljšali njegovo nadzorno zmogljivost in spodbujali sodelovanje z državami članicami pri opozarjanju na morebitne primere nezakonitega financiranja; priporoča, naj Organ uporablja podatke, ki jih zagotavljajo zelo velike spletne platforme, v knjižnicah oglasov in, kmalu, v evropskem registru za politične oglase, da bi odkrival nezakonito financiranje in kampanje za vplivanje;

26.  poudarja pomen spodbujanja popolne preglednosti v zvezi s prihodki in odhodki nacionalnih strank za volilne kampanje v Evropski parlament; v zvezi s tem poziva k sprejetju pravil o političnih kampanjah in financiranju političnih strank, tudi iz držav nečlanic EU; meni, da je treba zagotoviti ustrezno javno financiranje političnih strank, omejitve zasebnega financiranja in prepoved donacij iz držav nečlanice EU, da se omeji tveganje tujega vmešavanja prek političnih strank;

27.  poudarja, da je mogoče misije v države nečlanice EU izkoristiti kot priložnost za nedovoljeno vplivanje na poslance Evropskega parlamenta; opozarja, da bi se morali poslanci pred vsako misijo udeležiti obveznih varnostnih predstavitev o tveganjih tujega vmešavanja, ki bi bile prilagojene ciljni državi; meni, da bi morali morebitni pripravljalni dokumenti in sestanki za misije vključevati tudi opozorila glede zahtev po integriteti; poudarja, da je treba poslance in osebje Parlamenta bolje zaščititi pred kibernetskimi napadi in vdori, kadar potujejo na misije v države nečlanice EU;

28.  pozdravlja, da je konferenca predsednikov 13. aprila 2023 sprejela smernice o odnosih s predstavniki nekaterih držav nečlanic EU, v skladu s katerimi so uradni stiki v nekaterih primerih omejeni; v zvezi s tem meni, da je izjemno pomembno zagotoviti izvajanje ukrepov za preglednost, določenih v teh smernicah, zlasti z evidentiranjem vseh stikov s predstavniki držav nečlanic EU; vendar poziva k splošnejšim prijavam v primerih, ko bi imenovanje posameznikov ali organizacij lahko ogrozilo življenja posameznikov;

29.  poudarja, da glavno odgovornost imenovanja poslancev Evropskega parlamenta za naloge in njihovo pošiljanje na misije nosijo politične skupine Parlamenta; predlaga okrepitev pravil o uradnih misijah, ki se izvajajo v imenu Parlamenta, zlasti:

   (a) le predsedniku uradne misije bi moralo biti dovoljeno javno govoriti v imenu celega Parlamenta, da bi zagovarjal stališča, ki jih je sprejel Parlament, pri tem pa poslancem Parlamenta vedno zagotavljal pravico, da govorijo v svojem osebnem imenu;
   (b) med misijo in zlasti med uradnimi sestanki s tujimi predstavniki in morebitnimi intervjuji bi morali drugi poslanci Evropskega parlamenta dosledno in vedno zagotavljati, da jasno navedejo in javno pojasnijo, da ne govorijo v imenu Parlamenta, če izražajo stališča, ki se razlikujejo od stališč, ki jih je sprejel Parlament na nedavnih glasovanjih; predsednik misije bi moral poslance Parlamenta, ki ne bi spoštovali tega pravila, opomniti na red, v primeru resne kršitve ali ponavljajočih se kršitev tega pravila pa bi jim lahko prepovedali udeležbo na misijah;

30.  ponovno poudarja, da so misije za opazovanje volitev pomembne za zagotavljanje ustreznih informacij in izdajanje posebnih priporočil, da bi volilni sistem postal odpornejši in da bi pomagali preprečevati tuje vmešavanje v volilne procese; meni, da bi moral Parlament prepovedati nepooblaščeno, neuradno opazovanje volitev s strani posameznih poslancev; poudarja, da bi morali poslanci Evropskega parlamenta sodelovati samo v misijah za opazovanje volitev, ki jih določi in odobri konferenca predsednikov; opozarja na postopek skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev v primerih posameznih neuradnih opazovanj volitev s strani poslancev Evropskega parlamenta (sprejet 13. decembra 2018), ki omogoča izključitev poslancev iz uradnih delegacij Parlamenta za opazovanje volitev za čas trajanja mandata; poziva upravo Parlamenta, naj sprejme strožje sankcije, vključno z visokimi globami in drugimi omejevalnimi ukrepi, proti poslancem, ki sodelujejo na neuradnih misijah za opazovanje volitev, pa tudi tistim, ki med sodelovanjem v odobrenih misijah Parlamenta za opazovanje volitev ne spoštujejo dosledno veljavnih pravil; meni, da bi se morale misije za opazovanje volitev dodatno osredotočiti na dejansko vmešavanje ali poskuse vmešavanja pred dnevom volitev, zlasti kadar to vmešavanje poteka prek spleta ali družbenih medijev;

31.  vztraja, da so individualna potovanja evropskih poslancev sestavni del njihove svobode mandata; ponovno poziva k obveznim pravilom glede preglednosti za potovanja poslancev Evropskega parlamenta, ki jih plačajo tuje države in subjekti, z zahtevami o tem, katere podrobnosti je treba navesti, vključno z imenom plačilnega posrednika, seznamom izdatkov in razlogi za potovanje; opozarja, da se taka potovanja ne smejo šteti za uradne delegacije Parlamenta, in poziva poslance Evropskega parlamenta, ki sodelujejo pri takšnih potovanjih, naj preprečijo vsakršno nejasnost v zvezi s tem, ter poziva k strogim sankcijam, če tega ne storijo; meni, da se lahko misije, ki jih poslanci Evropskega parlamenta opravijo kot poročevalci, vedno štejejo za uradne; poziva k ukrepom za zagotavljanje, da stroške potovanja v države nečlanice EU, povezane z mandatom, krije Parlament;

32.  ponovno poziva k strožjim pravilom o potovanjih uradnikov, ki jih plačajo tuje države in subjekti; meni, da bi bilo treba podobna pravila pripraviti za akreditirane parlamentarne pomočnike ali uslužbence političnih skupin;

33.  predlaga, da se vrednost daril poslancem Evropskega parlamenta omeji na 100 EUR; spodbuja strožje spremljanje vseh vabil, daril in potovanj, ki jih prejmejo poslanci in uslužbenci Parlamenta, kadar so ta povezana z državami nečlanicami EU;

34.  meni, da mora Parlament v zvezi z državami nečlanicami EU dati nedvoumno prednost delu svojih uradnih delegacij za odnose s temi državami; opozarja, da bi bilo treba prepovedati vse dejavnosti ali sestanke neuradnih skupin poslancev Evropskega parlamenta, ki bi jih lahko zamenjali za uradne dejavnosti Parlamenta; poziva k prepovedi prijateljskih skupin z državami nečlanicami EU, za katere že obstajajo uradne delegacije Parlamenta, hkrati pa priznava, da bi morale prijateljske skupine še naprej obstajati v posameznih primerih za dejavnosti v zvezi z nekaterimi ozemlji, ki nimajo suverenosti, preganjanimi manjšinami ali partnerji, za katere ni vzpostavljena uradna delegacija; poudarja, da bi morale države nečlanice EU s Parlamentom komunicirati prek Odbora za zunanje zadeve, obstoječih uradnih delegacij Parlamenta, drugih odborov in skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev, kot je potrebno; poudarja, da bi morale biti nekatere izjeme med drugim pogojene z uradnimi izjavami, ki bi bile zabeležene v registru za preglednost za medskupine in druge neformalne skupine, ki jih vzdržujejo kvestorji, te izjave pa bi vsebovale imena vseh sodelujočih poslancev Evropskega parlamenta in deležnikov ter podrobnosti o vseh sestankih; meni, da morajo prijateljske skupine prijaviti vsako finančno pomoč ali podporo v naravi, ki jo prejmejo, vključno s točnimi zneski sredstev in pomoči, ki so jih zagotovile tretje osebe; v zvezi s tem meni, da je treba spremeniti člen 35 Poslovnika; vztraja, da je treba člen 176 Poslovnika spremeniti tako, da bo omogočal učinkovito sankcioniranje kršitev; obenem poudarja, da morajo Parlament in njegovi poslanci zagotoviti, da parlamentarne delegacije delujejo zadovoljivo, zlasti tako, da spoštujejo stališča Parlamenta, kot so bila sprejeta na njegovih plenarnih zasedanjih; v zvezi s tem poziva k nujnemu vključevanju parlamentarnih delegacij, njihove vloge in obsega njihovega delovanja ter k temu, naj te delegacije vedno ravnajo povsem v skladu z drugimi organi Parlamenta, ki so vključeni v določanje zunanjega delovanja Evropske unije;

35.  poziva poslance Evropskega parlamenta, naj bodo pozorni na nekatere subjekte, ki pod pretvezo obravnavanja splošnih političnih vprašanj delujejo kot nosilci vpliva in neprijavljenega vmešavanja tujih držav;

Integriteta dela Parlamenta

36.  opozarja na pomen nujnih resolucij kot del ukrepov Parlamenta za zaščito človekovih pravic po vsem svetu; obsoja kakršne koli poskuse poseganja vanje; priznava, da je treba ohraniti njihovo nujnost, vendar predlaga, da se za njihovo pripravo omogoči primerno časovno obdobje, da se zagotovi ustrezna zaščita pred zunanjimi vplivi; ponovno poudarja, da je treba njihovo področje uporabe dosledno upoštevati; poudarja, da se ne sme spodkopavati moči in vpliva nujnih resolucij Parlamenta o človekovih pravicah;

37.  meni, da tuje vmešavanje ali poskus takega vmešavanja ne sme ostati brez posledic za državo, ki je zanj odgovorna; namerava odložiti vsak zakonodajni ali nezakonodajni predlog o sodelovanju z državnimi organi take države za obdobje, ki je sorazmerno z resnostjo vmešavanja; v okviru letnega proračunskega postopka namerava začasno prekiniti vse financiranje iz programov Unije za državne organe take države, pri tem pa ohraniti financiranje organizacij civilne družbe in neodvisnih medijev ter humanitarne pomoči; meni, da bi moral parlamentarni Odbor za zunanje zadeve veleposlanika take države v EU povabiti na izmenjavo stališč pred tem odborom;

38.  priporoča, naj resolucije, o katerih glasuje Parlament, spremlja priloga s seznamom posameznikov ali institucij, s katerimi so se srečali poročevalci in poročevalci v senci, razen posameznikov, katerih varnost bi bila zaradi navedbe ogrožena, njihova identiteta pa se sporoči organu, ki je pooblaščen za to in ki mora te informacije ustrezno varovati; zato priporoča uvedbo obveznosti, da poslanci Evropskega parlamenta, ki pripravljajo poročila ali mnenja, tem priložijo seznam, v katerem predstavijo obseg zunanjega strokovnega znanja in mnenj, ki jih je poročevalec prejel;

39.  meni, da bi bilo treba uvesti obveznost za vse poslance Evropskega parlamenta, da objavijo vse načrtovane sestanke s tretjimi stranmi (zastopniki interesov); poudarja, da mora biti postopek razkritja čim enostavnejši in čim hitrejši, pri čemer je treba ohraniti celovitost postopka; meni, da bi bilo treba člen 11 Poslovnika spremeniti tako, da bi vključeval opredelitvi „načrtovanega sestanka“ in „dejavne vloge“; meni, da bi bilo treba obveznosti iz tega člena razširiti na vse poslance Parlamenta; vendar poudarja, da bi bilo treba posodobiti sistem prijavljanja teh srečanj, zlasti ker pododbori še vedno niso upoštevani; poziva tudi k vključitvi delegacij Parlamenta v ta sistem; meni, da bi bilo treba sprejeti podobna pravila za sestanke, ki se jih udeležujejo uradniki Parlamenta, akreditirani parlamentarni pomočniki in uslužbenci političnih skupin; obžaluje, da nekateri poslanci Parlamenta, ki bi to morali narediti, svojih sestankov z zastopniki interesov ne prijavljajo;

40.  poziva k strožjemu izvajanju in izvrševanju sedanjih določb Medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost v Parlamentu ter nadzoru nad spoštovanjem teh določb; poziva, naj se od poslancev Evropskega parlamenta in njihovih pisarn zahteva, da prijavijo sestanke z diplomatskimi predstavniki držav nečlanic EU in zastopniki interesov, ki spadajo na področje uporabe registra EU za preglednost, pri čemer bi bile izjeme dovoljene v primerih, ko bi bilo zaradi poimenovanja posameznikov ali organizacij ogroženo življenje ali varnost posameznikov; poudarja, da morajo biti te prijave kar najbolj jasne in dostopne javnosti; meni, da bi bilo treba v primeru, da taka prijava ni podana, uporabiti sankcije;

41.  vztraja pri obvezni prijavi udeležbe na kateri koli konferenci ali dogodku, ki ga organizira ali financira tuj subjekt, vključno s tujimi državami, zasebnimi podjetji, nevladnimi organizacijami in možganskimi trusti;

42.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da so nekateri poslanci Evropskega parlamenta člani političnih strank, ki so prejele finančno podporo subjektov izven EU, vključno z ruskimi, in da je ta podpora očitno vplivala na njihova politična stališča;

43.  ponovno poudarja, da bi morali poslanci Evropskega parlamenta, njihovo osebje in osebje političnih skupin kritično oceniti predloge sprememb, ki so jih napisale tretje strani, in jih ne vlagati sistematično;

44.  poziva, naj se medinstitucionalni pogovori o reviziji Medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost začnejo pred rokom julija 2025; poziva k reviziji Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(14), da bi ocenili, kako je mogoče načeli preglednosti in integritete vključiti med skupne zaveze in cilje zakonodajnega postopka;

45.  odločno vztraja, da je treba zagotoviti preglednost z vpisom v register EU za preglednost v zvezi s sredstvi, ki jih prejmejo zastopniki interesov, kot so nevladne organizacije, možganski trusti in svetovalne službe, ki želijo sodelovati s Parlamentom, zlasti če zaprosijo za podporo ali sponzoriranje s strani poslancev Parlamenta pri organizaciji sestankov v prostorih Parlamenta, če so povabljeni na predstavitve, izmenjave stališč ali druge predvidene dejavnosti ali če sodelujejo v študiji ali raziskavi v imenu Parlamenta; v zvezi s tem pozdravlja predlog za strožjo kontrolo zastopnikov interesov, kot je pogoj, da so navedeni v registru za preglednost, da bi lahko bili govorniki na sejah odborov; spodbuja sprejetje posebnih določb za zastopnike interesov, katerih dejavnosti ne spadajo na področje uporabe registra za preglednost, kot so predstavniki držav nečlanic EU z diplomatskim statusom; poziva, naj se posebna pozornost nameni merilom sorazmernosti in potrebi po izogibanju zapletenim postopkom;

46.  poziva k oceni, ali so bili sedanji registracijski zavezanci v registru EU za preglednost predmet tujega vpliva in ali so dejansko upoštevali kodeks ravnanja; poziva, naj se v letno poročilo o delovanju registra vključi poglavje o incidentih, povezanih s tveganjem za tuje vmešavanje;

47.  vztraja, da je treba register EU za preglednost okrepiti s povečanjem njegovega proračuna in osebja, da bo lahko temeljiteje preverjal informacije, ki jih posredujejo prosilci in registracijski zavezanci; poziva k razmisleku o razširitvi njegovega področja uporabe, da se določijo dodatne obveznosti za registracijske zavezance in strožji ukrepi za obravnavanje kršitev kodeksa ravnanja;

48.  meni, da je ustrezno, da parlament razpravlja o načinih izboljšanja preglednosti in ukrepov za boj proti korupciji za zastopnike interesov, ki si prizadevajo za vplivanje na zakonodajne predloge ali resolucije, tudi z dogovarjanjem o sestankih s poslanci Parlamenta, njihovimi pisarnami ali uslužbenci političnih skupin; opozarja, da bi to lahko vključevalo strožje ukrepe glede vpisa zastopnikov interesov v register za preglednost;

49.  opozarja, da register za preglednost (Priloga II) zahteva, da nevladne organizacije sporočijo svoje glavne vire financiranja po kategorijah, medtem ko to ne velja za komercialne zastopnike interesov ali njihove posrednike, ki morajo predložiti zgolj oceno letnih stroškov lobiranja; poziva, naj se opravi celovit finančni pregled vseh interesnih skupin, nevladnih organizacij in svetovalnih podjetij, preden se jih vpiše v register za preglednost, ter pregled vseh trenutno vpisanih zastopnikov interesov; zahteva tudi, da te organizacije zagotovijo preglednost glede sestave svojih upravnih organov in podajo izjavo, da delujejo v skladu z ustreznimi pravnimi obveznostmi, zlasti glede financiranja in računovodstva; poziva vse svetovalne agencije, ki se želijo vpisati, naj zagotovijo preglednost strukture svojih strank; zahteva, da se pripravi jasna pravna opredelitev zastopnikov interesov in statusa nevladne organizacije, veljavna za vse organizacije, ki se želijo uvrstiti v register za preglednost in postati upravičene do financiranja EU; poudarja, da morajo nevladne organizacije, ki prejemajo denar tretjih strani, za katere se vpis v register za preglednost ne zahteva, razkriti svoje vire financiranja z zagotovitvijo istih podatkov kot vsi običajni registracijski zavezanci; poudarja, da je treba pri ukrepih, ki od nevladnih organizacij zahtevajo, da razkrijejo vse svoje vire financiranja, upoštevati položaj nevladnih organizacij, ki delujejo v državah z avtoritarnimi in neliberalnimi režimi, zlasti če bi lahko razkritje teh informacij ogrozilo te organizacije in njihovo delo zaradi uporabe represivne zakonodaje, kot so zakoni o tujih agentih in podobno;

50.  je seznanjen, da je bilo v okviru nedavnega korupcijskega škandala delo dveh nevladnih organizacij zlorabljeno za financiranje nezakonitih dejavnosti in vplivanje na odločanje Parlamenta v imenu tretjih oseb;

51.  poziva k okrepljenim pregledom zastopnikov interesov in drugih ustreznih deležnikov, ki tesno sodelujejo s Parlamentom ali drugimi institucijami EU, in nadzoru nad njimi, da se ugotovijo nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti, vključno z dejavnostmi proti vrednotam EU, kot so opredeljene v členu 2 PEU, in kršitvami obveznosti v zvezi z njihovim vpisom v register za preglednost; poziva, naj se pogodbe v primeru takih kršitev začasno ali dokončno prekinejo ali se skrajša njihovo trajanje, sredstva pa izterjajo;

52.  ponovno opozarja, da bi bilo treba sedanje ukrepe EU proti ruskim TV kanalom izvajati v celoti, da bi se učinkoviteje borili proti ruski propagandi;

53.  je zaskrbljen zaradi vmešavanja islamističnih organizacij, ki se zgledujejo po tujih državah;

54.  poziva k nujnemu izvajanju ukrepov iz poročila odbora INGE 1, v katerem je bilo že priporočeno, naj institucije EU reformirajo register za preglednost, tudi z uvedbo strožjih pravil glede preglednosti, na primer za potovanja, ki jih tuje države in subjekti ponudijo uradnikom institucij EU, s povečanjem preglednosti in odgovornosti prijateljskih skupin, beleženjem tujega financiranja za lobiranje v zvezi z EU ter zagotovitvijo vpisa, ki bo omogočil ugotavljanje financiranja s strani tujih vlad; poziva države članice, naj harmonizirajo zakonodajo o tujem vmešavanju in prepovedo tuje donacije političnim strankam in fundacijam;

55.  ponovno izraža zavezo k uvedbi šestmesečnega obdobja mirovanja za nekdanje poslance Evropskega parlamenta; poudarja, da bi se moralo to obdobje začeti takoj po koncu njihovega mandata; meni, da bi moral prihodnji organ EU za etiko spremljati spoštovanje tega obdobja mirovanja;

56.  poziva službe Parlamenta, naj vzpostavijo sistem spremljanja in pravila za preklic dostopa nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta, če bi po obdobju mirovanja v Parlamentu lobirali v imenu držav z visokim tveganjem, uporabljali znanje, pridobljeno v obdobju, ko so bili javni uradniki, v nasprotju z interesi Unije in javnim interesom ali celo sodelovali v operacijah svetovnega vplivanja ali vmešavanja;

57.  meni, da morajo poslanci Evropskega parlamenta zagotoviti večjo preglednost v zvezi z morebitnim postranskim delom, ki ga opravljajo, ter uporabljati spremenjena in natančnejša pravila o razkrivanju zneskov dodatnega zaslužka, položaja, na katerem je bil zaslužen, in strank, v imenu katerih poslanec opravlja plačano delo; ponovno poziva k strožjim pravilom za poslance Evropskega parlamenta, ki opravljajo plačano postransko delo, s posebnim poudarkom na omejitvi dejavnosti v imenu organizacij ali posameznikov, zajetih s področjem uporabe registra za preglednost; se zavezuje, da bo uvedel prepoved opravljanja plačanega postranskega dela poslancev Evropskega parlamenta za države nečlanice EU z visokim tveganjem ali odvisne subjekte v času poslanskega mandata; ponovno poziva, naj se poslancem prepove opravljanje plačanega postranskega dela v imenu organizacij ali subjektov, vključenih v področje uporabe registra za preglednost, da bi preprečili morebitna navzkrižja interesov pri opravljanju njihovega mandata; meni, da bi moral biti Statut poslancev Evropskega parlamenta predmet zakonodajne revizije, posebej osredotočene na postransko delo; meni, da mora Parlament zagotavljati večjo preglednost v zvezi s tem; poziva, naj bodo prijave postranskega dela poslancev Parlamenta predmet institucionalnih preverjanj in podprte z ustreznimi dokumenti, kot že velja v nekaterih državah članicah;

58.  poziva k izvrševanju pravil, ki prepovedujejo vse dejavnosti, ki ogrožajo uradne dejavnosti Parlamenta, zlasti če te dejavnosti vključujejo interakcijo z državami nečlanicami EU; ugotavlja, da lahko poslanci Evropskega parlamenta svobodno zasedajo položaje v organizacijah s sedežem zunaj EU, ki ne spadajo na področje uporabe registra za preglednost, ali delajo za države nečlanice EU ali v njihovem imenu, razen izjem, ki so navedene drugod v tej resoluciji, ter hkrati vztraja, da morajo poslanci razkriti znesek postranskega zaslužka, položaj, na katerem so ga zaslužili, in stranke, v imenu katerih delajo proti plačilu, v skladu z ustreznimi spremembami kodeksa ravnanja;

59.  podpira prenovo svojega spletnega mesta, da bi bile informacije, ki so na njem na voljo, lažje dostopne javnosti; poziva, naj se na njegovem spletnem mestu vzpostavi uporabniku prijazen sistem, ki bo omogočal filtriranje besedil, o katerih je potekalo glasovanje, in rezultatov glasovanja po skupinah in poslancih Evropskega parlamenta za vsako poimensko glasovanje; poziva k razkritju zakonodajne sledi predlaganih besedil in predlogov sprememb; ponovno opozarja na svoje evidence preglednosti in prizadevanja, da bi bili dokumenti, ne glede na medij, zlahka dostopni vsem državljanom, ter poudarja, da bi morali biti na voljo v odprti, uporabniku prijazni in strojno berljivi obliki;

60.  vztraja, da bi morale vse institucije EU, ki sodelujejo v trialogih, omogočiti neposreden dostop do dokumentov v skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001(15), razen če bi z razkritjem resno ogrozile postopek odločanja; poudarja, da je Splošno sodišče v nedavni sodbi v zadevi T-163/21(16) ugotovilo, da mora biti dostop do zakonodajnih dokumentov kar najširši; poziva Svet, naj v celoti spoštuje to sodbo; poziva vse institucije EU, naj v celoti spoštujejo sodbo Splošnega sodišča v zadevi T‑540/15(17), kar zadeva dostop do dokumentov s trialogov;

61.  meni, da bi morali dokumenti, ki naj bi bili neposredno dostopni prek javnega registra Parlamenta, vključevati pripravljalne zakonodajne dokumente, kot so politični in tehnični dokumenti s trialogov, vključno z vsemi različicami skupnega dokumenta s stolpci, na katerega se sklicuje kodeks ravnanja, za pogajanja v okviru rednega zakonodajnega postopka;

62.  pozdravlja odločitev, da se uvede obvezno usposabljanje o žvižgačih za vodje uslužbencev parlamenta in akreditirane parlamentarne pomočnike; poziva k odločnejšim ukrepom za boljšo zaščito žvižgačev med uslužbenci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, zlasti s spremembo člena 22c Uredbe št. 31 (EGS), 11 (ESAE) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi EU), da se ga uskladi s standardi, določenimi v Direktivi (EU) 2019/1937 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o zaščiti žvižgačev), in z ustrezno revizijo notranjih pravil Parlamenta o izvajanju člena 22c kadrovskih predpisov;

63.  poudarja, da bi kodifikacija pravil dobrega upravljanja, s katero bi določili ključne vidike upravnega postopka, kot so uradna obvestila, pravica do izjave in pravica vsakega posameznika do dostopa do lastnega spisa, okrepila preglednost, integriteto in odgovornost institucij EU, pozitivno prispevala k njim ter zmanjšala dovzetnost teh institucij za korupcijo;

Sodelovanje z drugimi institucijami EU in nacionalnimi institucijami

64.  pozdravlja napovedani sveženj Komisije o obrambi demokracije, vključno z direktivo, namenjeno uvedbi skupnih standardov preglednosti in odgovornosti za storitve zastopanja interesov, vodene ali plačane izven EU, ki bo prispeval k pravilnemu delovanju notranjega trga in ščitil demokratično območje EU pred prikritim zunanjim vmešavanjem; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj opravi ustrezno oceno učinka v skladu z obveznostmi, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje, preden predloži nova priporočila in zakonodajne predloge;

65.  pozdravlja napoved Komisije, da bo kot del svežnja za obrambo demokracije predlagala direktivo o preglednosti za zastopnike interesov, ki delujejo v imenu držav nečlanic EU, s čim naj bi vzpostavila harmonizirane zahteve glede preglednosti za opravljanje storitev zunaj EU; pozdravlja tudi dopolnilno priporočilo o varnih in odpornih volitvah ter priporočilo o večji podpori organizacijam civilne družbe in sodelovanju z njimi; pričakuje, da bo predlog zagotovil enake konkurenčne pogoje za zastopanje interesov v EU in skladnost z mednarodnim pravom in pravom človekovih pravic, zlasti glede uveljavljanja državljanskih svoboščin;

66.  pozdravlja načrtovani protikorupcijski sveženj Komisije, vključno s predlogom za posodobitev pravil EU o boju proti korupciji z uporabo kazenskega prava;

67.  pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi novega sistema sankcij za huda dejanja korupcije po vsem svetu;

68.  ponovno poziva k hitri ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko in se zavezuje, da bo medinstitucionalna pogajanja zaključil do konca leta 2023; opozarja, da mora vsak tak organ spoštovati ločitev pristojnosti med institucijami; meni, da bi morale pristojnosti tega organa vključevati nadzor, za vsak primer posebej, namer poslancev in nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta, da bodo v času svojega mandata ali po njem delali za vlado države nečlanice EU ali subjekt, ki ga nadzira vlada države nečlanice EU, ter meni, da bi morale biti te pristojnosti posvetovalne narave; poziva poslance, naj podpirajo vrednote in standarde Parlamenta ter naj po koncu svojega mandata ne sprejmejo zaposlitve pri avtoritarnih, nedemokratičnih vladah ali povezanih subjektih v državni lasti;

69.  obžaluje zamudo Komisije pri predložitvi predloga o ustanovitvi neodvisnega medinstitucionalnega organa EU za etiko in da je predlog premalo ambiciozno zastavljen; poziva institucije, naj se hitro dogovorijo o pogojih njegove ustanovitve, da bi zagotovili večjo skladnost v zvezi z etičnimi obveznostmi med različnimi poslovniki in kodeksi ravnanja institucij; opozarja, da je treba pojasniti in jasno sporočiti pravila, ki veljajo za sodelovanje nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta v dejavnostih lobiranja, ki spadajo v okvir registra za preglednost; opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno izvajanje standardov javnih funkcij, ki so določeni v kodeksu ravnanja za poslance Parlamenta, in drugih pravil, ki so jih sprejeli Parlament in njegovi organi, s preiskovanjem kršitev in nalaganjem sankcij; vztraja, da mora biti organ za etiko ustanovljen na jasni pravni podlagi in da bi moral čim prej začeti z delom; poudarja, da bi moral imeti organ za etiko ustrezna preiskovalna pooblastila, vključno z možnostjo, da ukrepa na lastno pobudo, in pooblastilo, da zahteva upravne dokumente, pri tem pa spoštuje imuniteto poslancev Evropskega parlamenta in njihovo svobodo mandata ter zagotavlja veljavna postopkovna jamstva; meni, da je odprt za široko sodelovanje, vendar si bo v sodelovanju s Komisijo prizadeval, da druge institucije ne bodo zavlačevale s pogajanji;

70.  ponavlja, da namerava poslancem Evropskega parlamenta enostransko zagotoviti hiter, enostaven in sistematičen dostop do nasvetov posvetovalnega odbora o ravnanju poslancev glede morebitnih navzkrižij interesov; se zavezuje k reformi posvetovalnega odbora; zato poziva k izboljšanju kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta, da se zagotovi učinkovitejši in preglednejši sistem za poslance in nekdanje poslance, ki delajo za zunanje interese, v primeru, da se ugotovi, da poslanci ne spoštujejo pravil in obveznosti; predlaga, da bi lahko imel posvetovalni odbor tudi proaktivno vlogo, vključno z možnostjo ukrepanja na lastno pobudo; meni, da bi moral imeti posvetovalni odbor možnost neposrednega obravnavanja pritožb;

71.  opozarja na ustrezno delo evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s tem in meni, da bi bilo lahko v prihodnosti koristno dodatno sodelovanje med Parlamentom in varuhinjo;

72.  poziva države članice in vse institucije EU, naj okrepijo sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT), ter poudarja, da mora zlasti okrepiti lastno sodelovanje s temi organi; poudarja, da bi bilo treba področje delovanja EJT razširiti na celotno Unijo, s čimer bi olajšali njegovo sodelovanje z drugimi institucijami in zagotovili boljši pregon zadev v državah, ki trenutno ne sodelujejo v EJT;

73.  se zavezuje, da bo uvedel obvezno izjavo o neobstoju navzkrižja interesov za poročevalce in poročevalce v senci;

74.  potrjuje, da je politična odločitev o navzkrižju interesov pri kandidatih za komisarje pred njihovimi predstavitvami še vedno v demokratični in institucionalni pristojnosti parlamentarnega odbora za pravne zadeve;

75.  poziva sekretariat registra za preglednost, naj v skladu s sklepom Sveta z dne 3. junija 2022 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, in zaradi nezakonite ruske vojne agresije proti Ukrajini prepove vse subjekte, ki so neposredno ali posredno povezani z vlado Ruske federacije; poziva k nadaljnjemu razmisleku o pristopih, ki se bodo uporabljali za subjekte, povezane z Ljudsko republiko Kitajsko in drugimi državami, ki se ukvarjajo ali se zdi, da se nameravajo ukvarjati z zlonamernim tujim vmešavanjem v evropske zadeve; je seznanjen, da se je konferenca predsednikov odločila, da kitajski diplomati in predstavniki vlade ne bodo povabljeni v Parlament; poziva k spremembi registra EU za preglednost, da se določijo sankcije za primer, da registracijski zavezanec neposredno ali kot posrednik zastopa interese vlad, odvisnih subjektov ali družb v strateških sektorjih držav, ki so se po navedbah že vmešavale v demokratične procese EU;

76.  ugotavlja, da so se veljavne smernice za nevladne organizacije in druge deležnike, ki niso zajeti v registru za preglednost, izkazale za nezadostne; poudarja, da je treba pred vpisom v register za preglednost opraviti temeljito preverjanje, da se razkrijejo vsi viri financiranja; ugotavlja, da morajo biti sredstva iz skladov EU sledljiva od neposrednega prejemnika do končnega upravičenca, če so posredovana vzdolž verige; poziva k reviziji smernic za vpis v register za preglednost, da se vključi zahteva po razkritju vseh prihodkov in odhodkov, vključno s prenosom sredstev z ene nevladne organizacije ali deležnika na drugega;

77.  poziva, naj se pogoji, ki urejajo uveljavljanje poslanske imunitete evropskih poslancev, uskladijo med različnimi državami članicami; v zvezi s tem poziva k pregledu Protokola št. 7 k PEU in PDEU o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

78.  je odločen okrepiti svoj dialog in sodelovanje z obveščevalnimi službami, pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona treh držav članic, v katerih se nahaja, da bi zagotovili varnost in integriteto Parlamenta ter ga zaščitili pred poskusi vmešavanja držav nečlanic EU; v zvezi s tem poziva varnostne službe držav članic, naj sistematično obveščajo pristojne evropske organe in varnostne službe držav članic, v katerih se nahaja Parlament, o vseh informacijah v zvezi s tujim vmešavanjem v demokratične procese v Uniji, ki jih pridobijo;

79.  poziva institucije EU, naj si prizadevajo za strožje notranje predpise med državami članicami glede uporabe, servisiranja in nabave vohunske programske opreme in orodij za nadzor ter ocenijo vohunsko programsko opremo in orodja za nadzor, ki se trenutno uporabljajo; ugotavlja, da bi morala EU uporabiti obstoječe regulativne ukrepe za uveljavljanje pravne odgovornosti zlonamernih mednarodnih subjektov v panogah komercialne vohunske programske opreme in nadzornih tehnologij;

80.  vztraja, da mora na podlagi tega poročila pregledati seznam dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta, ki se kaznujejo; poziva, naj se uvedejo ustrezna opozorila in opomniki za poslance, ki ne ravnajo v skladu s predpisi, po razumnem časovnem roku pa naj se naložijo primerne kazni; ugotavlja zlasti, da je treba pregledati člen 176 Poslovnika, da se omogoči naložitev kazni za druge kršitve poleg motenja plenarnega zasedanja; meni, da bi bilo treba uporabiti dodatne sankcije, če je poslanec Evropskega parlamenta spoznan za krivega namerne storitve kaznivega dejanja pri opravljanju svojih dolžnosti;

81.  poziva k reviziji člena 42c kadrovskih predpisov o dopustu v interesu službe, ki omogoča nepregledno zgodnjo upokojitev nekaterih uslužbencev institucij EU;

o
o   o

82.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 86, 6.3.2018, str. 126.
(2) UL C 440, 30.12.2015, str. 17.
(3) UL C 337, 20.9.2018, str. 120.
(4) UL C 347, 9.9.2022, str. 61.
(5) UL C 177, 17.5.2023, str. 109.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0030.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0055.
(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0054.
(9) UL P 45, 14.6.1962, str. 1385.
(10) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.
(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2022 o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem (UL C 167, 11.5.2023, str. 18).
(12) Medinstitucionalni sporazum z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (UL L 207, 11.6.2021, str. 1).
(13) Kot je navedeno v poročilu z dne 27. oktobra 2022 z naslovom Letno poročilo o agencijah EU za proračunsko leto 2021.
(14) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(15) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(16) Sodba Splošnega sodišča z dne 25. januarja 2023, De Capitani/Svet, T-163/21, ECLI:EU:T:2023:15.
(17) Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018, Emilio de Capitani/Evropski parlament, T-540/15, ECLI:EU:T:2018:167.

Zadnja posodobitev: 20. december 2023Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov