Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2022/0344(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0238/2023

Predložena besedila :

A9-0238/2023

Razprave :

PV 11/09/2023 - 18
CRE 11/09/2023 - 18

Glasovanja :

PV 12/09/2023 - 6.7
CRE 12/09/2023 - 6.7
Obrazložitev glasovanja
PV 24/04/2024 - 15.15
CRE 24/04/2024 - 15.15

Sprejeta besedila :

P9_TA(2023)0302
P9_TA(2024)0358

Sprejeta besedila
PDF 354kWORD 140k
Torek, 12. september 2023 - Strasbourg
Površinske vode in onesnaževala podzemne vode
P9_TA(2023)0302A9-0238/2023

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. septembra 2023, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ter Direktive 2008/105/ES o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike (COM(2022)0540 – C9-0361/2022 – 2022/0344(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)   Voda ni tržni proizvod kot vsak drugi, temveč skupna dobrina in dediščina, ki jo je treba varovati in z njo ustrezno ravnati, da bi ohranili ekosisteme in zagotovili univerzalni dostop do čiste vode.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 a (novo)
(-1a)   Generalna skupščina OZN je 28. julija 2010 priznala pravico do varne in čiste vode ter sanitarnih storitev za človekovo pravico, ki je bistvena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Po uspehu evropske državljanske pobude iz leta 2014 z naslovom „Pravica do vode“ je Komisija leta 2018 sprejela predlog za revizijo direktive o pitni vodi, ustrezna spremenjena direktiva pa je začela veljati 12. januarja 2021. Ta direktiva določa obveznost držav članic, da izboljšajo dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, pri čemer se med drugim opirajo na pridobljeno znanje in ukrepe, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES. Države članice bi morale zagotoviti tudi učinkovito uveljavljanje pravice do čiste vode in sanitarne oskrbe, tako da izboljšajo kakovost površinske in podzemne vode.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična toksičnost v vodnih organizmih, kopičenje onesnaževal v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Določitev okoljskih standardov kakovosti prispeva k uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov.
(1)  Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična toksičnost v vodnih organizmih, kopičenje onesnaževal v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Določitev okoljskih standardov kakovosti prispeva k uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov kot enega prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programa1a.
_________________
1a Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Po podatkih Evropske agencije za okolje je približno 90 % površine teles podzemne vode v dobrem količinskem stanju, približno 75 % površine teles podzemne vode je v dobrem kemijskem stanju, 40 % teles površinske vode je v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju, 38 % teles površinske vode pa je v dobrem kemijskem stanju, pri tem pa Evropska agencija za okolje v poročilu z dne 4. decembra 2019 z naslovom The European environment – state and outlook 2020: Knowledge for transition to a sustainable Europe (Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020: znanje za prehod na trajnostno Evropo) ugotavlja, da se je z zmanjšanjem onesnaževanja izboljšala kakovost vode, vendar Unija še zdaleč ni dosegla dobrega ekološkega stanja za vsa vodna telesa do leta 2020.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)   Pri preverjanju primernosti okvirne direktive o vodah leta 2019 (v nadaljnjem besedilu: preverjanje primernosti) je bilo v oceni ugotovljeno, da bo imel naslednji krog programov ukrepov ključno vlogo pri doseganju potrebnega napredka pri uresničevanju okoljskih ciljev iz Direktive 2000/60/ES do leta 2027, in navedeno, da je trenutno več kot polovica vseh evropskih vodnih teles izvzetih na podlagi Direktive 2000/60/ES, zaradi česar so izzivi za države članice pri doseganju okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi še toliko večji. Poleg tega je bilo pri preverjanju primernosti ugotovljeno, da okoljski cilji še niso v celoti doseženi predvsem zaradi nezadostnih finančnih sredstev, počasnega izvajanja ter nezadostnega vključevanja okoljskih ciljev v sektorske politike, in ne zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 c (novo)
(1c)   Zaradi geografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov so nekatere populacije, vključno z domorodnimi ljudstvi, bolj občutljive na onesnaženje vode. Pričakuje se, da bo rudarski sektor v Evropski uniji rasel, da bi zagotovil razvoj neto ničelne industrije. Kot je navedeno v poročilu št. 9/2021 Evropske agencije za okolje1a, rudarski sektor neposredno vpliva na kakovost in količino vode. Zato je treba bolje izvajati obstoječe zakonodajne okvire ter načrtovati in nadzorovati rabo in odvajanje vode tudi v rudarstvu.
_________________
1a Drivers of and pressures arising from selected key water management challenges : A European overview (Gonilni dejavniki in pritiski, povezani z izbranimi ključnimi izzivi upravljanja voda: evropski pregled), poročilo št. 9/2021, Evropska agencija za okolje
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 d (novo)
(1d)  Številna ozemlja v Uniji se srečujejo z velikim in čedalje večjim pomanjkanjem vode. V zadnjih letih hude in vztrajne suše, zlasti v sredozemskih regijah, ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in povzročajo resno zmanjšanje zalog površinske in podzemne vode1a .
__________________
1a https://www.oecd.org/agriculture/topics/water-and-agriculture/
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 e (novo)
(1e)  Voda je javna dobrina v korist vseh, ki jo je treba kot bistveni naravni vir, ki je nenadomestljiv in nujno potreben za življenje, skrbno obravnavati v njeni socialni, ekonomski in okoljski razsežnosti. Podnebne spremembe, vključno z vse pogostejšimi naravnimi nesrečami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ter zmanjšanje biotske raznovrstnosti negativno vplivajo na kakovost in količino vode, kar ustvarja pritisk na sektorje, ki so odvisni od njene razpoložljivosti, zlasti na kmetijstvo.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 f (novo)
(1f)  Evropska agencija za okolje (EEA) je v poročilu iz leta 2018 z naslovom European waters – assessment of status and pressures (Evropske vode – ocena stanja in obremenitev) nekatere kmetijske prakse opredelila kot ovire za doseganje dobrega kemijskega stanja podzemne vode v Uniji, ki povzročajo onesnaževanje z nitrati in pesticidi, vendar je bilo ugotovljeno, da v zadnjih desetletjih v Uniji uporaba mineralnih gnojil in presežkov hranil stalno upada1a. Drugi pomembni viri onesnaževanja so izpusti, ki niso povezani s kanalizacijskim sistemom, onesnažena območja ali opuščena industrijska območja.
__________________
1a https://www.eea.europa.eu/publications/state-of-water
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 g (novo)
(1g)  Dobro stanje vodnih teles in učinkovito upravljanje vodnih virov sta prednostni nalogi za kmetijstvo, saj so kmetje pri izvajanju svojih dejavnosti odvisni od vode in imajo tako utemeljen interes za trajnostno rabo teh virov.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 h (novo)
(1h)  Da bi olajšali prehod na bolj trajnosten in produktiven kmetijski sektor, ki bo odporen na pomanjkanje vode, bi bilo treba kmete spodbuditi k izboljšanju upravljanja z vodo ter posodobitvi namakalnih sistemov in tehnik.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 i (novo)
(1i)  Uporaba pesticidov lahko močno vpliva na kakovost in količino vode, ki je na voljo za uporabo v kmetijstvu, pri čemer to negativno vpliva na vodno in kopensko biotsko raznovrstnost. Zato je primerno spremljati vpliv pesticidov in njihovih metabolitov na vodna telesa ter njihovo ekotoksikološko usodo v teh telesih.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 j (novo)
(1j)  Bistveno je upoštevati dosedanje dosežke v sektorjih, kot je kmetijstvo, kjer je bilo fitosanitarno kontaminacijo že mogoče zmanjšati za 14 % v primerjavi z obdobjem 2015–2017 in za 26 % v primeru najbolj škodljivih onesnaževal. Podatki zato kažejo stalno zmanjševanje uporabe in tveganja kemikalij, pri čemer je leto 2020 drugo leto zapored, v katerem se je znatno zmanjšala uporaba pesticidov, zlasti najnevarnejših1a.
__________________
1a https://food.ec.europa.eu/plants/pesticides/sustainable-use-pesticides/farm-fork-targets-progress/eu-trends_sl
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 k (novo)
(1k)  Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža tudi kmetijstvo, saj se zaradi njega zmanjšuje razpoložljivost vode, primerne za namakanje posevkov, in dodatno zaostruje pomanjkanje vode. Unija in države članice bi zato morale povečati podporo raziskavam in inovacijam za hitro uvedbo rešitev za boj proti pomanjkanju in onesnaževanju površinskih in podzemnih voda, vključno z digitalizacijo, preciznim kmetijstvom, optimiziranim namakanjem in modernizacijo namakanja ter krožno uporabo virov, da bi zagotovili izboljšano upravljanje voda, ki bo odporno na podnebne spremembe, ter bolj ciljno uporabo pesticidov in gnojil za posevke, manj onesnažujoče in varnejše alternative kmetijskim vložkom, sorte, ki so odpornejše in učinkoviteje izkoriščajo hranilne snovi, ter večjo uporabo očiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu. S tem bi morali prispevati k doseganju trajnostnega in odpornega prehranskega sistema Unije ter hkrati zmanjšati razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva in potrebo po odvzemu za potrebe kmetijstva.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Unija bi morala pri prizadevanjih za doseganje visoke ravni varstva okolja in pri izvajanju akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje upoštevati raznolike razmere v različnih regijah Unije, vpliv na prehransko varnost, proizvodnjo hrane in cenovno dostopnost hrane ter tudi zdravo in trajnostno prehrano.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Cilja doseganja „dobrega stanja vodnih teles“ in zagotavljanja razpoložljivosti vode sta medsektorska, vendar prizadevanja za njuno uresničevanje pogosto niso dovolj usklajena. Dobro upravljanje voda bi moralo biti vključeno v vse politike Unije v zvezi s sektorji, v katerih se porablja voda.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  V preverjanju primernosti je bilo poudarjeno, da je treba cilje v zvezi z vodo bolje vključevati v kmetijsko politiko. Z novo skupno kmetijsko politiko (SKP) so bili uvedeni ukrepi za bolj trajnostno upravljanje voda. Za večjo skladnost med kmetijsko in vodno politiko bi morale države članice v celoti izkoristiti priložnosti, ki so na voljo v novi SKP, in vprašanja o vodi celovito vključiti v svoje strateške načrte, vključno z uporabo sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS), ter spodbujati razvoj svetovalnih storitev za promocijo primerov dobre prakse v zvezi z upravljanjem voda.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta45 določa okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Del tega okvira je, da se med tistimi snovmi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije opredelijo prednostne snovi. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta46 določa okoljske standarde kakovosti (OSK) na ravni Unije za 45 prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES in osem drugih onesnaževal, ki so bila že urejena na ravni Unije, preden je bila z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 uvedena Priloga X. Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta48 določa standarde kakovosti podzemne vode za nitrate in aktivne snovi v pesticidih na ravni Unije ter merila za določitev nacionalnih vrednosti praga za druga onesnaževala podzemne vode. Določa tudi minimalni seznam 12 onesnaževal in njihove kazalce, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi teh nacionalnih vrednosti praga. Standardi kakovosti podzemne vode so določeni v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES.
(4)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta45 določa okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Del tega okvira je, da se med tistimi snovmi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije opredelijo prednostne snovi. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa okoljske standarde kakovosti (OSK) na ravni Unije za 45 prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES in osem drugih onesnaževal, ki so bila že urejena na ravni Unije, preden je bila z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 uvedena Priloga X. Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta48 določa standarde kakovosti podzemne vode za nitrate in aktivne snovi v pesticidih na ravni Unije ter merila za določitev nacionalnih vrednosti praga za druga onesnaževala podzemne vode. Določa tudi minimalni seznam 12 onesnaževal in njihove kazalce, za katere morajo države članice določiti te nacionalne vrednosti praga. Standardi kakovosti podzemne vode so določeni v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES.
_________________
_________________
45 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
45 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
46 Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).
46 Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).
47 Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
47 Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
48 Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).
48 Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Države članice bi morale poskrbeti, da se odpravi ali postopno opusti onesnaževanje z izpusti, emisijami ali uhajanjem prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po tem, ko je bila prednostna snov uvrščena med nevarne snovi v delu A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta časovni okvir bi moral veljati ne glede na uporabo strožjih rokov v drugi veljavni zakonodaji Unije.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Snovi se upoštevajo za uvrstitev na seznam v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES ali v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2006/118/ES na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo za ljudi in vodno okolje. Ključne sestavine te ocene so poznavanje koncentracij snovi v okolju, vključno z informacijami, zbranimi pri spremljanju nadzornega seznama, in (eko)toksikologije snovi ter njihove obstojnosti, bioakumulacije, rakotvornosti, mutagenosti, reproduktivne toksičnosti in potenciala endokrinega motilca.
(5)  Snovi se upoštevajo za uvrstitev na seznam v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES ali v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2006/118/ES na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo za ljudi in vodno okolje. Ključne sestavine te ocene so poznavanje koncentracij snovi v okolju, vključno z informacijami, zbranimi pri spremljanju nadzornega seznama, in (eko)toksikologije snovi ter njihove obstojnosti, bioakumulacije, toksičnosti, mobilnosti, rakotvornosti, mutagenosti, reproduktivne toksičnosti in potenciala endokrinega motilca.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Za učinkovito ravnanje z večino onesnaževal v njihovem celotnem življenjskem ciklu je potrebna kombinacija ukrepov za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige, vključno z ustrezno kemično zasnovo, dovoljenjem ali odobritvijo, nadzorom emisij med proizvodnjo in uporabo ali drugimi postopki ter ravnanjem z odpadki. Določitev novih ali strožjih standardov kakovosti v vodnih telesih zato dopolnjuje in je skladna z drugo zakonodajo Unije, ki obravnava ali bi lahko obravnavala problem onesnaževanja v eni ali več navedenih fazah, vključno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta49 , Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta50 , Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta51 , Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta52 , Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta53 , Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta54 , Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta55 ter Direktivo Sveta 91/271/EGS56 .
(7)  Za učinkovito ravnanje z večino onesnaževal v njihovem celotnem življenjskem ciklu je potrebna kombinacija ukrepov za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige, vključno z ustrezno kemično zasnovo, dovoljenjem ali odobritvijo, nadzorom emisij med proizvodnjo in uporabo ali drugimi postopki ter ravnanjem z odpadki. Določitev novih ali strožjih standardov kakovosti v vodnih telesih zato dopolnjuje in je skladna z drugo zakonodajo Unije, ki obravnava ali bi morala obravnavati problem onesnaževanja v eni ali več navedenih fazah, vključno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta49, Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta50, Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta51, Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta52, Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta53, Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta54, Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta5 ter Direktivo Sveta 91/271/EGS56. Države članice bi morale pri oblikovanju svojih programov ukrepov zagotoviti, da imajo ukrepi nadzora pri viru prednost pred ukrepi na koncu proizvodne verige in da so ti ukrepi v skladu z ustrezno sektorsko zakonodajo Unije o onesnaževanju, zato da bi dosegle okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60/ES na najboljši in stroškovno najučinkovitejši možni način. Če obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ni mogoče doseči dobrega stanja vodnih teles, bi bilo treba uporabiti ukrepe na koncu proizvodne verige. Komisija bi morala pripraviti smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige.
_________________
_________________
49 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
49 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
50 Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
50 Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
51 Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
51 Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
52 Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).
52 Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).
53 Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
53 Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
54 Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;
54 Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;
55 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
55 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
56 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
56 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Onesnaževanje vode je predvsem posledica industrijskih in kmetijskih dejavnosti, izpustov odpadne vode in komunalne odpadne vode, vključno z meteorno vodo. Komisija in države članice bi morale pri svojem delovanju dati prednost ukrepom za zmanjšanje onesnaževanja pri viru in te ukrepe izvajati. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost med vso zakonodajo Unije in držav članic v zvezi z emisijami onesnaževal pri viru, da se onesnaženje zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)   Da bo zakonodaja, namenjena preprečevanju onesnaženja površinskih in podzemnih voda, posodobljena glede na hitri razvoj novih kemikalij in kemikalij v razvoju, ki lahko kot onesnaževala pomenijo znatno tveganje za zdravje ljudi in vodno okolje, bi bilo treba okrepiti mehanizme politike za odkrivanje in ocenjevanje takih snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost. V zvezi s tem je treba oblikovati pristop, ki bo omogočal spremljanje in analizo dodatnega števila takšnih snovi ali skupin snovi v okviru nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode. Snovi ali skupine snovi, ki se uvrstijo na nadzorni seznam, bi bilo treba izbrati med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Število takšnih snovi ali skupin snovi, ki jih je treba opazovati in analizirati v skladu z nadzornimi seznami za površinske in podzemne vode, ne bi smelo biti omejeno.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Nova znanstvena spoznanja kažejo na znatno tveganje zaradi številnih drugih onesnaževal, ki jih najdemo v vodnih telesih, poleg tistih, ki so že urejena. Posebna težava v podzemni vodi je bila ugotovljena s prostovoljnim spremljanjem per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) in farmacevtskih izdelkov. PFAS so bile odkrite na več kot 70 % merilnih točk podzemne vode v Uniji in obstoječi nacionalni pragovi so jasno preseženi na precejšnjem številu lokacij, prav tako pa se pogosto pojavljajo tudi farmacevtske snovi. Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati v površinskih vodah so že navedeni kot prednostne snovi, vendar se zdaj priznava, da tudi druge PFAS predstavljajo tveganje. Spremljanje nadzornega seznama v skladu s členom 8b Direktive 2008/105/ES je potrdilo tveganje v površinskih vodah zaradi številnih farmacevtskih snovi, ki jih je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi.
(8)  Nova znanstvena spoznanja kažejo na znatno tveganje zaradi številnih drugih onesnaževal, ki jih najdemo v vodnih telesih, poleg tistih, ki so že urejena. Posebna težava v podzemni vodi je bila ugotovljena s prostovoljnim spremljanjem per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) in farmacevtskih izdelkov. PFAS so bile odkrite na več kot 70 % merilnih točk podzemne vode v Uniji in obstoječi nacionalni pragovi so jasno preseženi na precejšnjem številu lokacij, prav tako pa se pogosto pojavljajo tudi farmacevtske snovi. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam onesnaževal podzemne vode. Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati v površinskih vodah so že navedeni kot prednostne snovi, vendar se zdaj priznava, da tudi druge PFAS predstavljajo tveganje. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi. Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES z določitvijo standarda kakovosti za vsoto PFAS. Spremljanje nadzornega seznama v skladu s členom 8b Direktive 2008/105/ES je tudi potrdilo tveganje v površinskih vodah zaradi številnih farmacevtskih snovi, ki jih je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Glifosat je najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu v Uniji. Kot aktivna snov zbuja resne pomisleke glede vpliva na zdravje ljudi in strupenosti za vodno okolje. Komisija se je decembra 2022 odločila, da odobri začasno podaljšanje dovoljenja za promet z glifosatom za še eno leto, dokler Evropska agencija za varnost hrane ne opravi ponovne ocene aktivne snovi, predvidene za julij 2023. Vendar različne novejše znanstvene študije1a kažejo, da bi bilo treba na podlagi strupenosti glifosata, amino-metil fosfonske kisline (AMPA) in herbicidov na osnovi glifosata za vodno okolje upoštevati okoljski standard kakovosti, nižji od 0,1 μg/l za vsa telesa površinske vode. Glede na tekoče ocene pristojnih regulativnih organov Unije in znanstvene ugotovitve iz ustreznih študij o vplivih glifosata na vodne organizme ter za zagotovitev dobrega kemijskega stanja večine voda Unije na podlagi previdnostnega načela bi bilo treba v zvezi z glifosatom sprejeti skupne in enotne LP-OSK za celinske površinske vode in posebej za druge površinske vode.
_________________
1a Transcriptomic signalling in zebrafish embryos exposed to environmental concentrations of glyphosate (Transkriptomska signalizacija pri zarodkih cebric, izpostavljenih okoljskim koncentracijam glifosata), 2022. Effects of low-concentration glyphosate and aminomethyl phosphonic acid on zebrafish embryo development (Učinki nizkih koncentracij glifosata in amino-metil fosfonske kisline na razvoj zarodkov cebric), 2021. Global transcriptomic profiling demonstrates induction of oxidative stress and compensatory cellular stress responses in brown trout exposed to glyphosate and Roundup (Globalno transkriptomsko profiliranje kaže na sprožitev oksidativnega stresa in kompenzacijskih celičnih odzivov na stres pri potočni postrvi, izpostavljeni glifosatu in pripravku Roundup), 2018.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)   Atrazin je herbicid, ki se uporablja za enoletne širokolistne plevele in enoletne trave v žitih. Uporaba atrazina v fitofarmacevtskih sredstvih ni več dovoljena v Uniji v skladu z Odločbo Komisije 2004/248/ES1a. Dokazano je, da je atrazin endokrini motilec, ki moti razmnoževanje in razvoj ter je lahko vzrok za nastanek raka. Evropska agencija za okolje, ki je med letoma 2013 in 2020 ocenjevala pesticide glede na pragove učinka ali kakovosti, je ugotovila, da so bila preseganja enega ali več pesticidov, zlasti preseganja atrazina in njegovih metabolitov, odkrita na 4 % do 11 % merilnih mest za spremljanje podzemne vode. Glede na njegovo stalno prisotnost v površinskih in podzemnih vodah Unije ter da bi zagotovili, da mejne vrednosti za atrazin ne presežejo skupnih ravni OSK za pesticide in metabolite, bi bilo treba prilagoditi tudi mejno vrednost za atrazin v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES v skladu z mejno vrednostjo za isto snov, določeno v Direktivi (EU) 2020/21841b.
_________________
1a Odločba Komisije 2004/248/ES z dne 10. marca 2004 o nevključitvi atrazina v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o odvzemu dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov (UL L 78, 16.3.2004, str. 53).
1b Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 c (novo)
(8c)   Po mnenju Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja1a in Evropske agencije za zdravila1b je bil generični standard kakovosti 0,1 μg/L in 0,5 µg/L za podzemno vodo, predlagan za posamezne pesticide oziroma za vsoto vseh pesticidov, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/118/ES, določen v osemdesetih letih 20. stoletja na podlagi kemijsko-analitske občutljivosti, ki je bila takrat na voljo. Privzeta vrednost 0,1 μg/L za posamezne pesticide ni dokazano dovolj varna za zdravje ljudi in ekosistem podzemne vode in je v nekaterih primerih bistveno višja od mejnih vrednosti za številne pesticide in fungicide na seznamu prednostnih snovi v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Tudi ob upoštevanju mnenja Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, da nobena mejna vrednost podzemne vode ne sme biti višja od ravni OSK za površinsko vodo, bi morala Komisija pregledati mejne vrednosti za posamezne pesticide in vsoto vseh pesticidov, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti, v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES z uporabo sodobnih metod analize in jih primerjati glede na najboljše razpoložljive toksikološke informacije. Do tega pregleda je treba v skladu s previdnostnim pristopom, ki so ga ponudniki pitne vode navedli v Evropskem memorandumu o podzemni vodi1c, določiti začasne mejne vrednosti na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj.
_________________
1a Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. Prispevek k posvetovanju GD za okolje: Komentar o predlogu Komisije za spremembo okvirne direktive o vodah/direktive o podzemni vodi/direktive o okoljskih standardih kakovosti, marec 2023. Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. Groundwater quality standards for proposed additional pollutants in the annexes to the Groundwater Directive (Standardi kakovosti podzemne vode za predlagana dodatna onesnaževala v prilogah k direktivi o podzemni vodi) (2006/118/ES), julij 2022.
1b Evropska agencija za zdravila: Assessing the toxicological risk to human health and groundwater communities from veterinary pharmaceuticals in groundwater (Ocenjevanje toksikološkega tveganja za zdravje ljudi in skupnosti pri uporabi podzemne vode zaradi veterinarskih farmacevtskih izdelkov v podzemni vodi), znanstvene smernice, april 2018.
1c Evropski memorandum o podzemni vodi: To secure the quality and quantity of drinking water for future generations (Evropski memorandum o podzemni vodi: Zagotoviti kakovost in količino pitne vode za prihodnje generacije), marec 2022.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 d (novo)
(8d)   Bisfenol-A je treba obravnavati kot prednostno nevarno snov in ga dodati na seznam v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Znanstvena poročila kažejo, da so poleg bisfenola-A tudi drugi bisfenoli dokazano potencialni endokrini motilci, mešanice teh bisfenolov pa povzročajo ekotoksikološko tveganje. Glede na to, da te znanstvene ugotovitve vzbujajo pomisleke glede varne uporabe alternativ bisfenolom, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ljudi in okolje, bi morala Komisija določiti parameter za vsoto bisfenolov in ustrezno raven OSK za vsoto bisfenolnih snovi.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 e (novo)
(8e)   Po podatkih Evropske agencije za zdravila1a so ekosistemi podzemne vode bistveno drugačni in so zato lahko bolj občutljivi na stresne dejavnike kot površinski vodni ekosistemi, saj nimajo sposobnosti okrevanja po motnjah. Zato je treba pri določanju mejnih vrednosti podzemne vode uporabiti previdnostni pristop za zaščito zdravja ljudi, ekosistemov podzemne vode in ekosistemov, odvisnih od podzemne vode. Po mnenju Evropske agencije za zdravila bi morale biti zaradi te ranljivosti mejne vrednosti podzemne vode običajno 10-krat nižje od ustreznih mejnih vrednosti površinske vode. Če pa je mogoče ugotoviti resnično tveganje za ekosisteme podzemne vode, bi bilo morda primerno določiti drugačne mejne vrednosti za podzemne vode.
_________________
1a Evropska agencije za zdravila. Assessing the toxicological risk to human health and groundwater communities from veterinary pharmaceuticals in groundwater (Ocenjevanje toksikološkega tveganja za zdravje ljudi in skupnosti pri uporabi podzemne vode zaradi veterinarskih farmacevtskih izdelkov v podzemni vodi), znanstvene smernice, april 2018.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  V skladu z veljavnim pravom Unije morajo države članice opredeliti prizadete in ogrožene vode, določiti območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, pripraviti delovne programe in izvajati ustrezne ukrepe. V zvezi s tem je še vedno treba izboljšati usklajevanje nadzornih ukrepov in sistemov za merjenje kakovosti vode med državami članicami, da bi lahko oblikovali harmonizirane standarde za celotno Unijo, ki bodo omogočali primerljivost med državami članicami, s čimer bi se izognili težavam na področju konkurence v evropskem kmetijskem sektorju, ki povzročajo motnje na notranjem trgu.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Izražena je bila zaskrbljenost zaradi tveganja za razvoj antimikrobične odpornosti zaradi prisotnosti mikroorganizmov, odpornih na antimikrobike, in antimikrobičnih rezistenčnih genov v vodnem okolju, vendar ni bilo izvedenega dovolj spremljanja. Na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode je treba vključiti tudi ustrezne antimikrobične rezistenčne gene in jih spremljati takoj, ko so razvite ustrezne metode spremljanja. To je v skladu z „Evropskim akcijskim načrtom ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom“, ki ga je Komisija sprejela junija 2017, in z evropsko strategijo za zdravila, ki tudi obravnava to vprašanje.
(10)  Po ocenah je leta 2019 za posledicami okužb zaradi protimikrobne odpornosti (AMR) po vsem svetu umrlo med 900.000 in 1,7 milijona ljudi1a. Hkrati je bila izražena zaskrbljenost zaradi tveganja za razvoj antimikrobične odpornosti zaradi prisotnosti mikroorganizmov, odpornih na antimikrobike, in antimikrobičnih rezistenčnih genov v vodnem okolju, vendar ni bilo izvedenega dovolj spremljanja. Na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode je treba vključiti tudi ustrezne antimikrobične rezistenčne gene in jih spremljati takoj, ko so razvite ustrezne metode spremljanja. To je v skladu z „Evropskim akcijskim načrtom ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom“, ki ga je Komisija sprejela junija 2017, in z evropsko strategijo za zdravila, ki tudi obravnava to vprašanje.
_________________
1a “Global burden of bacterial antimicrobial resistance in 2019: a systematic analysis” (Globalno breme antimikrobične odpornosti bakterij v letu 2019: sistematična analiza), Lancet, 19. januar 2022 https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140673621027240?via%3Dihub
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1729 o razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2013/652/EU določa okvir za pridobivanje primerljivih in zanesljivih podatkov o antimikrobični odpornosti v Evropski uniji, tudi s spremljanjem odpadne vode iz klavnic kot potencialnega nosilca bakterij, odpornih proti antibiotikom, in s tem morebitne poti za kontaminacijo okolja. V vodi, ki jo izpuščajo klavnice, so bile odkrite bakterije, odporne proti antibiotikom.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)   Izražena je bila zaskrbljenost glede tveganja, ki ga povzročajo sulfati in ksantati v vodnem okolju. Sulfati ne vplivajo samo na kakovost pitne vode, ampak tudi na materialne cikle ogljika, dušika in fosforja. To med drugim povečuje obremenitev vodnih teles s hranili in s tem rast rastlin in alg ter povečuje oskrbo s hrano za vodne organizme, s tem pa povzroči zmanjšanje kisika v vodi. Sulfati in njihovi razgradni produkti, zlasti sulfidi, imajo lahko pod določenimi pogoji strupen učinek na vodne organizme. Standardni rezultati testov kažejo, da so nekateri ksantati in njihovi razgradni produkti strupeni za vodne nevretenčarje in ribje vrste ter se lahko kopičijo v organizmih. Sulfati so že navedeni kot onesnaževala podzemnih voda, vendar je bilo opravljenega premalo spremljanja. Sulfate je zato treba vključiti na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode. Ksantate je treba vključiti na nadzorni seznam za površinske vode.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 c (novo)
(10c)  Snovi, kot je mikroplastika, pomenijo jasno tveganje za javno zdravje in okolje, pa tudi za osnovne dejavnosti, kot je razvoj kmetijstva. Prisotnost teh snovi in drugih delcev lahko vpliva ne le na vodo, ki jo prejmejo živina in poljščine, temveč tudi na rodovitnost tal, kar ogroža zdravje in dober razvoj sedanjih in prihodnjih pridelkov1a.
__________________
1a https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352186422000724
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Glede na naraščajočo ozaveščenost o pomembnosti zmesi in s tem o spremljanju na podlagi učinkov za določanje kemijskega stanja ter glede na to, da za estrogene snovi že obstajajo dovolj zanesljive metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, bi morale države članice uporabiti take metode za oceno kumulativnih učinkov estrogenih snovi v površinskih vodah v obdobju vsaj dveh let. To bo omogočilo primerjavo rezultatov, ki temeljijo na učinkih, z rezultati, dobljenimi z uporabo konvencionalnih metod za spremljanje treh estrogenih snovi iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta primerjava se bo uporabila za oceno, ali se lahko metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, uporabijo kot zanesljive presejalne metode. Uporaba takih presejalnih metod bi omogočila zajetje učinkov vseh estrogenih snovi s podobnimi učinki in ne samo tistih iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Opredelitev OSK v Direktivi 2000/60/ES bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da lahko v prihodnosti zajema tudi sprožitvene vrednosti, ki bi lahko bile določene za ocenjevanje rezultatov spremljanja, ki temeljijo na učinkih.
(11)  Obstoječe in običajne metode spremljanja za določanje kemijskega stanja vodnih teles so na splošno manj učinkovite pri ugotavljanju učinkov kompleksnih zmesi kemikalij na kakovost vode. Glede na naraščajočo ozaveščenost o pomembnosti zmesi in s tem o spremljanju na podlagi učinkov za določanje kemijskega stanja ter glede na to, da za estrogene snovi že obstajajo dovolj zanesljive metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, bi morale države članice uporabiti take metode za oceno kumulativnih učinkov estrogenih snovi v površinskih vodah v obdobju vsaj dveh let. To bo omogočilo primerjavo rezultatov, ki temeljijo na učinkih, z rezultati, dobljenimi z uporabo konvencionalnih metod za spremljanje treh estrogenih snovi iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta primerjava bi morala biti vključena v poročilo o oceni, ki ga objavi Komisija in v njem oceni, ali metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, zagotavljajo zanesljive in natančne podatke in se lahko uporabijo kot zanesljive presejalne metode. Uporaba takih presejalnih metod bi omogočila zajetje učinkov vseh estrogenih snovi s podobnimi učinki in ne samo tistih iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Direktive 2008/105/ES, da se določi, kako lahko države članice za spremljanje prisotnosti tudi drugih snovi v vodnih telesih uporabijo metode, ki temeljijo na učinku, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti na podlagi učinka v prihodnosti. Opredelitev OSK v Direktivi 2000/60/ES bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da lahko v prihodnosti zajema tudi sprožitvene vrednosti, ki bi lahko bile določene za ocenjevanje rezultatov spremljanja, ki temeljijo na učinkih.
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Določiti bi bilo treba strožje mejne vrednosti, kadar zaradi standardov kakovosti podzemne vode morda ne bi bili doseženi okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES za povezana vodna telesa, kot se zahteva na podlagi Direktive 2006/118/ES. Dodatno bi bilo treba razširiti navedeno zahtevo na podlagi Direktive 2006/118/ES, da bi pred onesnaženjem bolj zaščitili ranljiva območja.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  V oceni zakonodaje Unije o vodah58 (v nadaljnjem besedilu: ocena) je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče pospešiti postopek opredelitve in uvrstitve na seznam onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode, ter določitve ali revizije standardov kakovosti zanje glede na nova znanstvena spoznanja. Če bi navedene naloge izvajala Komisija, namesto da se izvajajo v okviru rednega zakonodajnega postopka, kot je trenutno predvideno v členih 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in členu 10 Direktive 2006/118/ES, bi se lahko izboljšalo delovanje mehanizmov nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode, zlasti z vidika časovnega razporeda in vrstnega reda uvrstitve na seznam, spremljanja in ocenjevanja rezultatov, okrepile bi se lahko povezave med mehanizmom nadzornega seznama in pregledi seznamov onesnaževal, spremembe seznamov onesnaževal pa bi lahko hitreje upoštevale znanstveni napredek. Zaradi tega ter glede na potrebo po takojšnji spremembi seznamov onesnaževal in njihovih OSK ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih spoznanj bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2008/105/ES glede seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK iz dela A navedene priloge ter za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES glede seznama onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti iz navedene priloge. V zvezi s tem bi morala Komisija upoštevati rezultate spremljanja snovi na nadzornih seznamih za površinske in podzemne vode. Zato bi bilo treba črtati člena 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in Prilogo X k navedeni direktivi ter člen 10 Direktive 2006/118/ES.
(12)  V oceni zakonodaje Unije o vodah58 (v nadaljnjem besedilu: ocena) je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče pospešiti postopek opredelitve in uvrstitve na seznam onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode, ter določitve ali revizije standardov kakovosti zanje glede na nova znanstvena spoznanja. Zato bi bilo treba v okviru prihodnjih revizij Priloge I k Direktivi 2008/105/ES v zvezi s seznamom prednostnih snovi in ustreznimi OSK iz dela A navedene priloge in Priloge I k Direktivi 2006/118/ES izboljšati delovanje mehanizmov nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode, zlasti z vidika časovnega razporeda in vrstnega reda uvrstitve na seznam, spremljanja in ocenjevanja rezultatov, okrepiti bi bilo treba povezave med mehanizmom nadzornega seznama in pregledi seznamov onesnaževal, obdobje pregleda za sezname onesnaževal pa bi bilo treba prilagoditi, da bi lahko hitreje upoštevali znanstveni napredek. V zvezi s tem bi morala Komisija upoštevati rezultate spremljanja snovi na nadzornih seznamih za površinske in podzemne vode. Zato bi bilo treba črtati člena 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in Prilogo X k navedeni direktivi ter člen 10 Direktive 2006/118/ES, hkrati pa ohraniti obveznost sprejetja ukrepov za ustavitev ali postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi.
_________________
_________________
58 Commission Staff Working Document – Fitness Check of the Water Framework Directive, Groundwater Directive, Environmental Quality Standards Directive and Floods Directive (SWD(2019) 439 final) (Delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah (SWD(2019) 439 final)).
58 Commission Staff Working Document – Fitness Check of the Water Framework Directive, Groundwater Directive, Environmental Quality Standards Directive and Floods Directive (SWD(2019)0439) (Delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah (SWD(2019)0439)).
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Sklepi preverjanja primernosti na splošno kažejo, da direktive večinoma ustrezajo svojemu namenu, vendar so izboljšave še možne, tudi s pospeševanjem ustreznega izvajanja njihovih ciljev, kar bi lahko dosegli z večjimi finančnimi sredstvi EU. V skladu z oceno je bila na podlagi direktiv doslej na splošno zagotovljena višja raven varstva vodnih teles in obvladovanja tveganja poplav.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Pri izbiri, pregledu snovi in določanju okoljskih standardov kakovosti bi morala vsaka odločitev temeljiti na oceni tveganja ter slediti sorazmernemu, preglednemu in znanstveno utemeljenemu pristopu, pri čemer je treba upoštevati priporočila Evropskega parlamenta, držav članic in ustreznih deležnikov.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Direktiva 2000/60/ES sicer določa pravila, ki so potrebna za povečanje količine in izboljšanje kakovosti vode, vendar je preverjanje primernosti pokazalo, da je počasen napredek pri doseganju ciljev navedene direktive med drugim mogoče pripisati nezadostnim finančnim sredstvom ter regulativni in ekološki zapletenosti, vključno s tem, da se podzemna voda z zamikom odzove na ukrepe, in v povezavi s časovnimi okviri poročanja. Ukrepi s katerimi se izboljšuje stanje vodnih teles z obnovo rek in ekosistemskih storitev, zagotavljajo finančne koristi, ki presegajo stroške, zato bi se lahko z njimi zmanjšali nepotrebni odhodki za države članice. Poleg tega je ocena pokazala pomanjkljivo izvajanje, premajhno področje uporabe in nezadostne ali neustrezne obnovitvene ukrepe, ki zagotavljajo hidrološko in ekološko povezanost1a.
__________________
1a https://www.igb-berlin.de/sites/default/files/media-files/download-files/IGB_Policy_Brief_WFD_2019.pdf
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo dela B Priloge II k Direktivi 2006/118/ES s prilagoditvijo seznama onesnaževal, za katera morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih vrednosti praga.
(15)  Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo dela B Priloge II k Direktivi 2006/118/ES s prilagoditvijo seznama onesnaževal, za katera morajo države članice določiti nacionalne vrednosti praga.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)   Da bi zagotovili ustrezne standarde zaščite za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaženostjo, kot so jame in kraška območja, ki vsebujejo ekosisteme, ki so posebej občutljivi na onesnaženje in so pomemben vir pitne vode, ter za nekdanja industrijska območja in druga območja, na katerih je bilo v preteklosti ugotovljeno onesnaženje, bi morala Komisija objaviti oceno kemijskega stanja takih območij in, če je primerno, podati zakonodajni predlog za ustrezno revizijo Direktive 2006/118/ES.
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Za zagotovitev učinkovitega in skladnega odločanja ter za razvoj sinergij z delom, opravljenim v okviru druge zakonodaje Unije o kemikalijah, bi bilo treba Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) dati stalno in jasno opredeljeno vlogo pri določanju prednostnih snovi, ki se vključijo na nadzorne sezname in sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2008/105/ES ter prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES, ter pri oblikovanju ustreznih znanstveno utemeljenih standardov kakovosti. Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije ECHA bi morala z dajanjem mnenj olajšati opravljanje nekaterih nalog, prenesenih na ECHA. Agencija ECHA bi morala zagotoviti tudi boljše usklajevanje med različnimi deli okoljske zakonodaje s povečanjem preglednosti v zvezi z onesnaževali na nadzornem seznamu ali razvojem vseevropskih ali nacionalnih OSK ali vrednosti praga, in sicer z javno objavo ustreznih znanstvenih poročil.
(21)  Za zagotovitev učinkovitega in skladnega odločanja ter za razvoj sinergij z delom, opravljenim v okviru druge zakonodaje Unije o kemikalijah, bi bilo treba Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) dati stalno in jasno opredeljeno vlogo pri določanju prednostnih snovi, ki se vključijo na nadzorne sezname in sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2008/105/ES ter prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES, ter pri oblikovanju ustreznih znanstveno utemeljenih standardov kakovosti. Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije ECHA bi morala z dajanjem mnenj olajšati opravljanje nekaterih nalog, prenesenih na ECHA. Agencija ECHA bi morala zagotoviti tudi boljše usklajevanje med različnimi deli okoljske zakonodaje s povečanjem preglednosti v zvezi z onesnaževali na nadzornem seznamu ali razvojem vseevropskih ali nacionalnih OSK ali vrednosti praga, in sicer z javno objavo ustreznih znanstvenih poročil. V zvezi z oceno mejnih vrednosti za farmacevtske snovi bi morala agencija ECHA sodelovati z Evropsko agencijo za zdravila (EMA).
Sprememba 44
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)   Zaradi boljšega vključevanja podatkovnih tokov, sporočenih EEA v skladu z zakonodajo Unije o vodah, in zlasti popisov emisij, ki jih zahteva Direktiva 2008/105/ES, s podatkovnimi tokovi, sporočenimi portalu industrijskih emisij v skladu z Direktivo 2010/75/EU in Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta61 , bo poročanje o evidencah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES enostavnejše in učinkovitejše. Hkrati se bo zmanjšalo upravno breme in največja delovna obremenitev pri pripravi načrtov upravljanja povodja. V povezavi z odpravo vmesnega poročanja o napredku programov ukrepov, ki se ni izkazalo za učinkovito, bo to poenostavljeno poročanje državam članicam omogočilo, da si bolj prizadevajo za poročanje o emisijah, ki jih ne zajema zakonodaja o industrijskih emisijah, vendar jih zajema poročanje o emisijah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES.
črtano
_________________
61 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
Sprememba 45
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
(31)  Upoštevati je treba znanstveni in tehnični napredek na področju spremljanja stanja vodnih teles v skladu z zahtevami za spremljanje iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo podatkov in storitev tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov.
(31)  Upoštevati je treba znanstveni in tehnični napredek ter najboljše razpoložljive metode na področju spremljanja stanja vodnih teles v skladu z zahtevami za spremljanje iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo podatkov in storitev tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov.
Sprememba 46
Predlog direktive
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)   Industrijske dejavnosti, povezane z energetskim prehodom, bi lahko povečale škodljive učinke na kakovost vode. Ublažitev takšnih prihodnjih učinkov, kot so spremembe naravnega toka in temperaturnih vzorcev ter onesnaženost vode, zahteva oceno vseh možnih dejavnikov, pa tudi ukrepov, ki jih je treba sprejeti za doseganje in vzdrževanje dobre kakovosti vode. Zato bi morale države članice redno ocenjevati vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obveščati o novougotovljenih grožnjah, da se lahko nadzorni seznam ustrezno posodobi. Ocena bi morala biti zlahka dostopna javnosti, posodobitve pa bi morale biti dovoljene zunaj splošnih ciklov posodabljanja, da se zagotovijo stalne izboljšave ocen kakovosti vode.
Sprememba 47
Predlog direktive
Uvodna izjava 31 b (novo)
(31b)   Komisija se je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru in sporočilu z dne 14. oktobra 2020 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah zavezala, da bo sprejela ukrepe za izboljšanje dostopa do pravnega varstva pred nacionalnimi sodišči v vseh državah članicah za državljane in okoljske nevladne organizacije, ki imajo posebne pomisleke glede skladnosti upravnih aktov, ki vplivajo na okolje, z okoljskim pravom. V tem drugem sporočilu Komisija potrjuje, da je „dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, tako prek Sodišča Evropske unije kot tudi nacionalnih sodišč kot sodišč Unije, pomemben podporni ukrep za pomoč pri zagotavljanju prehoda na podlagi evropskega zelenega dogovora in način za krepitev vloge, ki jo lahko ima civilna družba kot varuh v demokratičnem prostoru“. Te zaveze bi bilo treba uresničiti tudi na podlagi Direktive 2000/60 ES
Sprememba 48
Predlog direktive
Uvodna izjava 31 c (novo)
(31c)  Kot potrjuje sodna praksa Sodišča Evropske unije1a, bi bilo treba okoljskim nevladnim organizacijam in posameznikom, ki so neposredno prizadeti, zagotoviti procesno upravičenje za izpodbijanje odločitve javnega organa, ki krši okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60 ES. Da bi se izboljšal dostop do pravnega varstva v takih zadevah pred nacionalnimi sodišči po vsej Uniji ter da bi se okoljske nevladne organizacije in posamezniki, ki so neposredno prizadeti, lahko sklicevali na nacionalno pravo pri izpodbijanju odločitev, ki kršijo Direktivo 2000/60 ES, bi bilo treba določbe za zagotovitev dostopa do pravnega varstva določiti v Direktivi 2000/60/ES.
__________________
1a Zadeva C-535/18, sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. maja 2020; IL in drugi proti Land Nordrhein-Westfalen. Zadeva C-664/15, sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. decembra 2017; Protect Natur-, Arten- und Landschaftsschutz Umweltorganisation proti Bezirkshauptmannschaft Gmünd.
Sprememba 49
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
(32)  Ob upoštevanju povečanja nepredvidljivih vremenskih dogodkov, zlasti ekstremnih poplav in dolgotrajnih suš, ter znatnih onesnaženj, ki povzročajo ali poslabšajo čezmejno naključno onesnaženje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo takojšnje informacije o takih incidentih drugim potencialno prizadetim državam članicam in učinkovito sodelujejo s potencialno prizadetimi državami članicami, da bi ublažile učinke dogodka ali incidenta. Okrepiti je treba tudi sodelovanje med državami članicami in racionalizirati postopke za čezmejno sodelovanje v primeru bolj strukturnih, tj. nenaključnih in dolgoročnih čezmejnih zadev, ki jih ni mogoče rešiti na ravni držav članic v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Če je potrebna evropska pomoč, lahko pristojni nacionalni organi v skladu s členom 15 Sklepa št. 1313/2013 Evropskega parlamenta in Sveta pošljejo prošnje za pomoč Centru za usklajevanje nujnega odziva Komisije, ki bo usklajeval morebitne ponudbe pomoči in njihovo uporabo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite64 .
(32)  Ob upoštevanju povečanja nepredvidljivih vremenskih dogodkov, zlasti ekstremnih poplav in dolgotrajnih suš, ter znatnih onesnaženj, ki povzročajo ali poslabšajo čezmejno onesnaženje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo takojšnje informacije o takih incidentih drugim potencialno prizadetim državam članicam in učinkovito sodelujejo s potencialno prizadetimi državami članicami, da bi ublažile učinke dogodka ali incidenta. Okrepiti je treba tudi sodelovanje med državami članicami in racionalizirati postopke za čezmejno sodelovanje v primeru bolj strukturnih, tj. nenaključnih in dolgoročnih čezmejnih zadev, ki jih ni mogoče rešiti na ravni držav članic v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Če je potrebna evropska pomoč, lahko pristojni nacionalni organi v skladu s členom 15 Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta pošljejo prošnje za pomoč Centru za usklajevanje nujnega odziva Komisije, ki bo usklajeval morebitne ponudbe pomoči in njihovo uporabo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite64. Ker lahko povodja segajo tudi izven ozemlja Unije, bi zagotavljanje učinkovitega izvajanja ustreznih določb za varstvo voda iz Direktive 2000/60/ES ter ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami prispevalo tudi k doseganju ciljev Direktive 2000/60/ES za ta posebna vodna območja, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES. Poleg tega bi bilo treba kot izredne dogodke obravnavati tudi oborožene konflikte, ki potekajo v neposredni geografski bližini Unije, ker imajo zelo negativen vpliv na okolje, tudi z onesnaženjem zraka, tal in vode. Ker se lahko povodja, ki jih je prizadela vojna, raztezajo znotraj meja Unije, bi si morale Komisija in države članice bolj prizadevati za ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES.
_________________
_________________
64 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
64 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
Sprememba 50
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 a (novo)
(32a)   Evropsko računsko sodišče je v svojem poročilu z dne 19. maja 2021 z naslovom „Načelo ‚onesnaževalec plača‘: nedosledna uporaba v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU“ ugotovilo, da države članice že porabijo približno 100 milijard EUR letno za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter da se bodo ti izdatki predvidoma povečali za več kot 25 %, da bi izpolnili cilje zakonodaje Unije o čiščenju odpadnih voda in pitni vodi, v to vsoto pa niso vključene naložbe v obnovo obstoječe infrastrukture ali doseganje ciljev iz okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah. Poleg tega v Uniji potrošniki v povprečju plačajo približno 70 % stroškov zagotavljanja oskrbe z vodo prek vodarin, preostalih 30 % pa krije država, čeprav obstajajo velike razlike med regijami in državami članicami. Gospodinjstva v Uniji na splošno plačajo največji delež stroškov oskrbe z vodo in čiščenja odpadne vode, čeprav porabijo le 10 % vode, medtem ko gospodarski sektorji, ki najbolj obremenjujejo obnovljive vire sladke vode, najmanj prispevajo h kritju teh stroškov.
Sprememba 51
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 b (novo)
(32b)   Stroški programov spremljanja za določitev stanja površinskih in podzemnih voda se financirajo izključno iz proračunov držav članic. Ti stroški spremljanja se bodo predvidoma še povečali glede na to, da se nenehno spreminja število kemikalij, ugotovljenih v vodnem okolju, da je vedno več onesnaževal v razvoju, ki so se nedavno pojavila v vodnem okolju, da je treba nenehno izboljševati kemijske analitske metode, da bi odkrili ta onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala ter pravilno ocenili njihov učinek na okolje, ter da je treba razviti tudi nove metode spremljanja, da bi bolje ocenili učinke zmesi kemikalij. Za kritje teh stroškov in v skladu z načelom iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da mora plačati povzročitelj obremenitve, je bistveno, da proizvajalci, ki dajejo na trg Unije proizvode, ki vsebujejo snovi, ki dokazano ali potencialno negativno vplivajo na zdravje ljudi in vodno okolje, prevzamejo finančno odgovornost za ukrepe, potrebne za nadzor snovi, ki nastanejo pri njihovih komercialnih dejavnostih in se ugotovijo v površinskih in podzemnih vodah. Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca je verjetno najprimernejši način za dosego tega cilja, saj bi omejil finančno breme za davkoplačevalce, hkrati pa bi spodbujal razvoj okolju prijaznejših proizvodov. Komisija bi morala torej predložiti oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES za prednostne snovi, opredeljene v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES, ter za onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala, vključena v nadzorni seznam v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES. Oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo Direktive 2006/118/ES in Direktive 2008/105/ES.
Sprememba 52
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 c (novo)
(32c)   Spremljanje večjega števila snovi ali skupine snovi pomeni višje stroške, pa tudi, da bo potrebna večja upravna zmogljivost v državah članicah, zlasti v tistih z manj viri. Komisija bi zato morala vzpostaviti skupni evropski skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice, s čimer bi se zmanjšala njihova finančna in upravna bremena. Komisija bi morala opredeliti metode delovanja instrumenta za spremljanje. Uporaba tega instrumenta bi morala biti prostovoljna in ne bi smela posegati v ureditve, ki so jih države članice že vzpostavile.
Sprememba 53
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 d (novo)
(32d)   Dokazi kažejo, da so v vodnem sektorju potrebne naložbe, pri čemer nekatere države članice nujno potrebujejo finančna sredstva EU, da bi izpolnile pravne obveznosti iz Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/105/ES in Direktive 2006/118/ES. Vse države članice morajo povečati svoje odhodke za vsaj 20 %, da bi dosegle standarde glede kakovosti vode EU, skupna finančna vrzel do leta 2030 pa znaša 289 milijard EUR1a. Zato je treba zagotoviti zadostne finančne in kadrovske vire za izvajanje spremljanja in inšpekcijskih pregledov vodnih teles v vseh državah članicah, tudi prek ustreznih strukturnih skladov in programov Unije, pa tudi prek prispevkov zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen.
_________________
1a OECD, 6. okrogla miza o financiranju vode. Na voljo na: https://www.oecd.org/water/6th-Roundtable-on-Financing-Water-in-Europe-Summary-and-Highlights.pdf
Sprememba 54
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)   Države članice bi morale spodbujati sinergije med zahtevami iz ustreznih direktiv, tako kar zadeva zbiranje podatkov kot uporabo digitalnih orodij, kot so tehnologije daljinskega zaznavanja ali opazovanje Zemlje (storitve programa Copernicus).
Sprememba 55
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 b (novo)
(34b)   Pristojni organi bi morali podpirati usposabljanja, programe za razvoj znanj in spretnosti ter naložbe v človeški kapital, da bi podprli učinkovito izvajanje najboljših tehnologij in inovativnih rešitev v okviru direktiv. Informacije bi morale biti dostopne v različnih nacionalnih jezikih, da bi se ustreznim lokalnim akterjem in državljanom po vsej Evropi omogočil boljši dostop do ustreznih podatkov.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del
Direktiva 2000/60/ES
Člen 1 – točka e – alinea 4
(1)  v členu 1 se četrta alinea nadomesti z naslednjim:
(1)  v členu 1, točka (e), se četrta alinea nadomesti z naslednjim:
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Direktiva 2000/60/ES
Člen 2 – odstavek 1 – točka 30a
(30a)  ‚Prednostne nevarne snovi‘ prednostne snovi, ki so označene kot ‚nevarne‘ na podlagi tega, da so v znanstvenih poročilih, ustrezni zakonodaji Unije ali ustreznih mednarodnih sporazumih priznane kot strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih ali da povzročajo enako raven zaskrbljenosti, kadar je ta zaskrbljenost pomembna za vodno okolje.
(30a)  ‚Prednostne nevarne snovi‘ prednostne snovi, ki so označene kot ‚nevarne‘ na podlagi tega, da so v znanstvenih poročilih, ustrezni zakonodaji Unije ali ustreznih mednarodnih sporazumih priznane kot strupene, obstojne in da se lahko kopičijo v organizmih (PBT), ali kot zelo obstojne in da se lahko zelo kopičijo (vPvB), ali kot obstojne, mobilne in strupene (PMT), ali kot zelo obstojne in zelo mobilne (vPvM), ali da povzročajo enako raven zaskrbljenosti, kadar je ta zaskrbljenost pomembna za vodno okolje in za katere je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 4(1), točka (a), točka (iv).
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d
Direktiva 2000/60/ES
Člen 2 – odstavek 1 – točka 35
(35)  ‚Okoljski standard kakovosti‘ koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlini ali organizmih, ki naj ne bi bila presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje, ali sprožitveno vrednost za škodljiv učinek takega onesnaževala ali skupine onesnaževal na zdravje ljudi ali okolje, izmerjeno z ustrezno metodo, ki temelji na učinkih.“;
(35)  ‚Okoljski standard kakovosti‘ koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlini ali organizmih, ki naj ne bi bila presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje, ali sprožitveno vrednost za škodljiv učinek takega onesnaževala ali skupine onesnaževal na zdravje ljudi ali okolje, izmerjeno z ustrezno in znanstveno utemeljeno metodo, ki temelji na učinkih.“;
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 2 – odstavek 1 – točka 37
(da)   točka 37 se nadomesti z naslednjim:
37.  ‚Voda za prehrano ljudi‘ enako kot v Direktivi 80/778/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/83/ES.
"37. ,Voda, namenjena za prehrano ljudi‘ enako kot v Direktivi (EU) 2020/2184.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d b (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 2 – odstavek 1 – točka 40 – pododstavek 1
(db)   v členu 2, točka 40, se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
40.  ,Mejne vrednosti emisij‘ maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali stopnjo emisije, ki se v nobenem časovnem obdobju ali več časovnih obdobjih ne smejo preseči. Mejne vrednosti emisij se lahko določijo tudi za določene skupine, družine ali vrste snovi, zlasti tiste, opredeljene na podlagi člena 16.
„40. ,Mejne vrednosti emisij‘ maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali stopnjo emisije, ki se v nobenem časovnem obdobju ali več časovnih obdobjih ne smejo preseči. Mejne vrednosti emisij se lahko določijo tudi za določene skupine, družine ali vrste snovi, zlasti tiste, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2000/60/ES
Člen 3 – odstavek 4 a
4a.  V primeru izjemnih okoliščin naravnega izvora ali višje sile, zlasti močnih poplav in daljših suš ali obsežnega onesnaževanja, ki bi lahko vplivali na dolvodna vodna telesa v drugih državah članicah, države članice zagotovijo, da so pristojni organi za dolvodna vodna telesa v teh državah članicah, kakor tudi Komisija, takoj obveščeni in da je vzpostavljeno potrebno sodelovanje za preiskovanje vzrokov in obravnavanje posledic izrednih okoliščin ali incidentov.
4a.  V primeru izjemnih okoliščin naravnega izvora ali višje sile, zlasti močnih poplav in daljših suš ali obsežnega onesnaževanja, ki bi lahko vplivali na dolvodna vodna telesa v drugih državah članicah, države članice zagotovijo, da so pristojni organi za dolvodna vodna telesa v teh državah članicah, kakor tudi Komisija, takoj obveščeni in da je vzpostavljeno potrebno sodelovanje za preiskovanje vzrokov in obravnavanje posledic izrednih okoliščin ali incidentov.
Države članice obvestijo tudi vse druge države članice, ki bi jih lahko prizadel zadevni primer onesnaženja.
Da bi še izboljšali sodelovanje in izmenjavo informacij na mednarodnih vodnih območjih se za vsa mednarodna vodna območja vzpostavijo ureditve za obveščanje in odzivanje na izredne razmere.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2000/60/ES
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka iv
(iv)  države članice izvedejo potrebne ukrepe, da postopno zmanjšajo onesnaževanje s prednostnimi snovmi in posebnimi onesnaževali povodij ter ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje prednostnih nevarnih snovi.
(iv)  države članice izvedejo potrebne ukrepe, da postopno zmanjšajo onesnaževanje z izpusti, emisijami in uhajanjem prednostnih snovi in posebnih onesnaževal povodij ter ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po vključitvi prednostne snovi kot nevarne v del A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta časovni okvir se uporablja ne glede na strožje roke v kateri koli drugi zakonodaji Unije, ki se uporablja;
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka ba
Direktiva 2000/60/ES
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – pododstavek 1 a (novo)
(ba)   v točki (c) se doda naslednji pododstavek 1a:
Države članice določijo strožje standarde ali mejne vrednosti, če je to potrebno za ustrezno zaščito območij iz Priloge IV k tej direktivi, vključno s posebnimi ohranitvenimi območji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Programi in ukrepi, povezani s takšnimi mejnimi vrednostmi, se uporabljajo tudi za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka a
Direktiva 2000/60/ES
Člen 8 – odstavek 3
3.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analizo in spremljanje stanja voda v skladu s Prilogo V ter za določitev formatov za poročanje podatkov o spremljanju in stanju v skladu z odstavkom 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z določitvijo tehničnih specifikacij in standardiziranih metod za analizo in spremljanje stanja voda iz Priloge V. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev formatov za poročanje o podatkov o spremljanju in stanju v skladu z odstavkom 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 8 – odstavek 3 a (novo)
(aa)   doda se naslednji odstavek:
„3a. Komisija do [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] objavi celovito oceno možne uporabe (spletnih) sistemov za spremljanje onesnaževanja v realnem času pri meritvah kakovosti vode, vključno z vidiki ekonomske in tehnične izvedljivosti teh sistemov, ki so pomembni za države članice, ter uporabo usklajenih standardov.
Komisija po potrebi sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2), s katerim določi harmonizirane standarde za spletno spremljanje voda.“
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Direktiva 2000/60/ES
Člen 8 – odstavek 4
4.  Države članice zagotovijo, da se razpoložljivi podatki o posameznem spremljanju, zbrani v skladu s točko 1.3.4 Priloge V, in iz tega izhajajoče stanje v skladu s Prilogo V vsaj enkrat letno v elektronski obliki dajo na voljo javnosti in Evropski agenciji za okolje (EEA) v strojno berljivi obliki v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta** in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta***. Države članice za te namene uporabijo formate, določene v skladu z odstavkom 3 tega člena.
4.  Države članice zagotovijo, da se razpoložljivi podatki o posameznem spremljanju, zbrani v skladu s točkama 1.3.4 in 2.4.3 Priloge V, in iz tega izhajajoče stanje v skladu s Prilogo V vsaj enkrat letno v elektronski obliki dajo na Evropski agenciji za okolje (EEA) ter brez odlašanja in na lahko dostopen način v strojno berljivi obliki v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta** in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta***. Države članice za te namene uporabijo formate, določene v skladu z odstavkom 3 tega člena.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 11 – odstavek 1
(7a)   člen 11(1) se nadomesti z naslednjim:
1.  Vsaka država članica zagotovi za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja na njenem ozemlju uvedbo programa ukrepov, ob upoštevanju rezultatov analiz, ki jih predpisuje člen 5, da se dosežejo cilji, določeni po členu 4. Ti programi ukrepov se lahko sklicujejo na ukrepe, ki izhajajo iz zakonodaje, ki je bila sprejeta na nacionalni ravni in velja za celotno ozemlje države članice. Kadar je primerno, država članica lahko sprejme ukrepe, ki se uporabljajo za vsa vodna območja in/ali za dele mednarodnih vodnih območij na njenem ozemlju.
„1. Vsaka država članica zagotovi za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja na njenem ozemlju uvedbo programa ukrepov, ob upoštevanju rezultatov analiz, ki jih predpisuje člen 5, da se dosežejo cilji, določeni po členu 4. Ti programi ukrepov dajejo prednost ukrepom za nadzor pri viru v skladu z ustrezno področno zakonodajo Unije o onesnaževanju. Ukrepi na koncu proizvodne verige se uporabljajo poleg ukrepov za nadzor pri viru, kadar obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ne bo doseženo dobro stanje vodnih teles. Programi ukrepov se lahko sklicujejo na ukrepe, ki izhajajo iz zakonodaje, ki je bila sprejeta na nacionalni ravni in velja za celotno ozemlje države članice. Kadar je primerno, država članica lahko sprejme ukrepe, ki se uporabljajo za vsa vodna območja in/ali za dele mednarodnih vodnih območij na njenem ozemlju. Komisija pripravi smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 11 – odstavek 3 – točka c
(7b)  v členu 11(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  ukrepi za vzpodbujanje gospodarne in trajnostne rabe vode, da se ne ogrozi doseganje ciljev iz člena 4;
„(c) ukrepi za spodbujanje gospodarne in trajnostne rabe vode, tudi v kmetijstvu, da se ne ogrozi doseganje ciljev iz člena 4;
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 11 – odstavek 5 – alinea 2
(8a)   v členu 11(5) se alinea 2 nadomesti z naslednjim:
da se preučijo oziroma ponovno pregledajo ustrezna dovoljenja in odobritve,
„da se preučijo oziroma ponovno pregledajo ustrezna dovoljenja in odobritve, v ustrezno utemeljenih primerih pa se po potrebi začasno prekličejo,“
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2000/60/ES
Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija se na vsako uradno obvestilo držav članic odzove v šestih mesecih. Kadar gre za nedoseganje dobrega kemijskega stanja, Komisija ukrepa v skladu s členom 7a Direktive 2008/105/ES.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2000/60/ES
Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2
Države članice se medsebojno odzovejo pravočasno in najpozneje v 3 mesecih po uradnem obvestilu druge države članice v skladu z odstavkom 1.
Države članice se medsebojno odzovejo pravočasno in najpozneje v 2 mesecih po uradnem obvestilu druge države članice v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 13 – odstavek 4 a (novo)
(9a)   v členu 13 se vstavi naslednji odstavek:
„4a. Komisija zavrne načrte upravljanja povodij, ki jih predložijo države članice, če ti načrti ne vsebujejo elementov iz Priloge VII.“
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 14 a (novo)
(9a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 14a
Dostop do pravnega varstva
1.  Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo člani javnosti, ki imajo zadosten interes ali uveljavljajo kršitev pravice, dostop do varstva pravic v postopku pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno nezakonitost vseh odločitev, dejanj ali opustitev v skladu s to direktivo, med drugim v zvezi:
(a)  z načrti ali projekti, ki bi lahko bili v nasprotju z zahtevami člena 4, vključno s preprečevanjem poslabšanje stanja vodnih teles in zagotovitvijo dobrega stanja vode, dobrega ekološkega potenciala in/ali dobrega kemijskega stanja vode, če te zahteve že niso zagotovljene v členu 11 Direktive 2011/92/EU;
(b)  s programi ukrepov iz člena 11, načrti upravljanja povodij države članice iz člena 13(1) ter dodatnimi programi ali načrti upravljanja države članice iz člena 13(5).
2.  Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, skladno s ciljem, da javnosti zagotovijo širok dostop do pravnega varstva. Za namene odstavka 1 se za vsako nevladno organizacijo, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje ustrezne zahteve v skladu z nacionalnim pravom, šteje, da ima pravice, ki so lahko kršene, njihov interes pa se šteje za zadosten.
3.  Postopek varstva pravic iz odstavka 1 mora biti pošten, nepristranski in pravočasno zaključen ter ne sme biti pretirano drag. Ti postopki vključujejo tudi zagotavljanje ustreznih in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z začasnimi odredbami, kadar so te primerne.
4.  Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne praktične informacije o dostopu do varstva pravic v upravnih in sodnih postopkih iz tega člena.“
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10
Direktiva 2000/60/ES
Člen 15 – odstavek 3
(10)  v členu 15 se črta odstavek 3;
črtano
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2
(10a)  v členu 15(3) se doda naslednji pododstavek:
Komisija sprejme smernice in predloge v zvezi z vsebino, strukturo in obliko vmesnih poročil iz prvega pododstavka najpozneje do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive].
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka b
Direktiva 2000/60/ES
Člen 18 – odstavek 4
(b)   odstavek 4 se črta;
črtano
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18 a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Priloga VII – del A – točka 7.7 a (novo)
(18a)   v Prilogi VII, del A, se vstavi naslednja točka:
„7(7a) povzetek ukrepov, sprejetih za digitalizacijo vidikov spremljanja vodnega sektorja; ”
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20
Direktiva 2000/60/ES
Priloga X
(20)  Priloga X se črta.
(20)  Prilogi IX in X se črtata.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2006/118/ES
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Ta direktiva določa posebne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode z namenom doseganja okoljskih ciljev, določenih v členu 4(1), točka (b), Direktive 2000/60/ES. Navedeni ukrepi vključujejo naslednje:
1.  Ta direktiva določa posebne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode z namenom doseganja okoljskih ciljev, določenih v členu 4(1), točka (b), Direktive 2000/60/ES. Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru, brez poseganja v pomen ukrepov na koncu proizvodne verige, kadar je to primerno. Navedeni ukrepi vključujejo naslednje:
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2006/118/ES
Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   merila za ocenjevanje dobrega ekološkega stanja podzemne vode.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 – točka a (novo)
Direktiva 2006/118/ES
Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
(aa)   v odstavku 1 se vstavi naslednji pododstavek:
Mejne vrednosti, ki se uporabljajo za podzemno vodo, so desetkrat nižje od ustreznih okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, razen v primerih, ko je mogoče ugotoviti dejansko tveganje za ekosisteme podzemne vode, ko je morda primerno določiti mejne vrednosti za podzemno vodo na drugačni ravni.
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 – točka c
Direktiva 2006/118/ES
Člen 3 – odstavek 5 – pododstavek 2 a (novo)
(aa)  v odstavek 5 se vstavi naslednji pododstavek:
Države članice zagotovijo, da so prebivalci ustreznega vodnega območja ali dela mednarodnega vodnega območja, ki leži na ozemlju države članice, ustrezno in pravočasno obveščeni.
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 – točka d
Direktiva 2006/118/ES
Člen 3 – odstavek 6 – pododstavek 1
Države članice spremenijo seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, kadar nova informacija o onesnaževalih, skupinah onesnaževal ali kazalcih onesnaženja pokaže, da je treba zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja določiti vrednost praga za dodatno snov, spremeniti že obstoječo vrednost praga ali da je treba vrednost praga, ki se je črtala s seznama, ponovno dati na seznam. Če se na ravni Unije določijo ali spremenijo ustrezne vrednosti praga, države članice seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, prilagodijo navedenim vrednostim. ;
Države članice spremenijo seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, kadar nova informacija o onesnaževalih, skupinah onesnaževal ali kazalcih onesnaženja, tudi ob upoštevanju previdnostnega načela, pokaže, da je treba zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja določiti vrednost praga za dodatno snov, spremeniti že obstoječo vrednost praga ali da je treba vrednost praga, ki se je črtala s seznama, ponovno dati na seznam. Če se na ravni Unije določijo ali spremenijo ustrezne vrednosti praga, države članice seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, prilagodijo navedenim vrednostim.
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2006/118/ES
Člen 3 – odstavek 7
(4a)   odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:
7.  Komisija na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo države članice v skladu z odstavkom 5, objavi poročilo najpozneje do 22. decembra 2009.
„7. Komisija objavi poročilo o nacionalnih vrednostih praga iz odstavka 1, točka (b), eno leto po tem, ko države članice te informacije predložijo agenciji ECHA v skladu z odstavkom 5.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a – odstavek 1 – pododstavek 2
Nadzorni seznam vsebuje največ pet snovi ali skupin snovi ter za vsako snov določa medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Ta nadzorni seznam vključuje snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost.
Nadzorni seznam vsebuje najmanj 5 snovi ali skupin snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, izbrane med tistimi snovmi, za katere razpoložljive informacije tudi v skladu s četrtim pododstavkom kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali prek njega in za katere podatki o spremljanju ne zadostujejo, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere razpoložljive informacije kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje, iz katerega se izbere vodno okolje, ali prek njega, manjše od petih, pri čemer nadzorni seznam vsebuje vse navedene snovi.
Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja.
Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a – odstavek 1 – pododstavek 3
Takoj ko se ugotovijo ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene, se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam.
Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi na nadzorni seznam v skladu s členom 6a(2)(1). Komisija preuči tudi, ali je treba na prvi nadzorni seznam uvrstiti sulfate, da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive.
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a – odstavek 1 – pododstavek 4 – uvodni del
ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije:
ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije:
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka f
(f)  raziskovalne projekte in znanstvene publikacije, vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke in informacije tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov;
(f)  raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze, vključno z informacijami o vplivu materialnih in toplotnih onesnaževal ter vplivih nadzemnih in podzemnih ekstraktivnih in infrastrukturnih dejavnosti na ekosisteme podzemnih voda in ekosisteme, odvisne od podzemne vode, ter njihovo biotsko raznovrstnost, informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, pa tudi informacije in podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih odpirajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov;
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a – odstavek 2 – pododstavek 1
Prvi nadzorni seznam se vzpostavi do ... [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Nadzorni seznam se nato posodobi vsakih 36 mesecev.
Prvi nadzorni seznam se vzpostavi do ... [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Nadzorni seznam se nato posodobi vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje, če se pojavijo novi znanstveni dokazi, zaradi katerih bi bilo treba seznam posodobiti v vmesnem obdobju med posameznimi pregledi.
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice vsaki dve leti ocenijo vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obvestijo o novougotovljenih grožnjah, da lahko ustrezno posodobi nadzorni seznam. Ocena mora biti zlahka dostopna javnosti.
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a – odstavek 3 – pododstavek 2
Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo za spremljanje in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno skupno površino teles podzemne vode v km2 in 60 000 (zaokroženo na najbližje celo število).
Vsaka država članica izbere vsaj dve postaji za spremljanje in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno skupno površino teles podzemne vode v km2 in 30 000 (zaokroženo na najbližje celo število).
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a a (novo)
(6a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 6aa
Izboljšanje varstva ekosistemov podzemnih voda
Komisiji najpozneje [Urad za publikacije: vstavite datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] objavi oceno vplivov fizikalno-kemijskih elementov, kot so pH, oksigenacija in temperatura, na zdravje ekosistemov podzemnih voda, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za ustrezno revizijo te direktive, da se določijo ustrezni parametri, zagotovijo usklajene metode spremljanja in opredeli, kaj bi za podzemno vodo predstavljalo „dobro ekološko stanje“.“
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a b (novo)
(6b)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 6ab
Posebna obravnava za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaževanjem
Komisija ... [najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti te direktive] objavi oceno kemijskega stanja območij, za katera so značilni visoka ekološka vrednost, ranljivost ali onesnaževanje, kot so jame in kraška območja, nekdanja industrijska območja in druga območja, ki so bila v preteklosti onesnažena, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za revizijo te direktive.
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 c (novo)
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a c (novo)
(6c)   vstavi se naslednji člen:
Člen 6ac
Komisija najpozneje ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo in zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive.
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 d (novo)
Direktiva 2006/118/ES
Člen 6a d (novo)
(6d)   vstavi se naslednji člen:
Člen 6ad
Evropski instrument za spremljanje
Komisija do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice.
Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje:
(a)   prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic;
(b)   operativne postopke za države članice, ki nameravajo uporabiti instrument za spremljanje, ki med drugim zajemajo zahtevano uradno obveščanje Komisije o njihovih posebnih potrebah ali zmogljivostih za spremljanje, natančnih protokolih za upravljanje vzorcev in časovnem obdobju, v katerem nameravajo sodelovati v instrumentu;
(c)   vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 6ac.
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 – odstavek 1
1.  Komisija izvede prvi pregled seznama onesnaževal iz Priloge I in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge ter seznama onesnaževal in kazalcev iz dela B Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest let.
1.  Komisija izvede prvi pregled seznama onesnaževal iz Priloge I in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge ter seznama onesnaževal in kazalcev iz dela B Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsake štiri leta.
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 – odstavek 2
2.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem ali odstranitvijo onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge ter za spremembo dela B, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem onesnaževal ali kazalcev, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih pragov.
2.  Komisija na podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem ali odstranitvijo onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo dela B Priloge II, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem onesnaževal ali kazalcev, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih pragov.
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 – odstavek 4
4.  Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavkov 2 in 3 upošteva znanstvena poročila, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena.
4.  Komisija pri sprejemanju zakonodajnih predlogov in delegiranih aktov iz odstavkov 2 in 3 upošteva znanstvena poročila, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena.
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 – odstavek 6 – točka f
(f)  raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov;
(f)  raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z ažurnimi informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo najboljše razpoložljive tehnike, ki bi lahko zajemale umetno inteligenco, napredno analizo in obdelavo podatkov;
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 – odstavek 6 – točka g
(g)  pripombe in informacije ustreznih deležnikov.
(g)  pripombe in informacije ustreznih deležnikov, med drugim tudi nacionalnih regulativnih organov in drugih ustreznih organov.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Komisija do 12. januarja 2025 določi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov „vsota PFAS“. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo te direktive z določitvijo standarda kakovosti za „vsota PFAS“ in ustrezno spremembo Priloge I. Komisija sprejme te delegirane akte do 12. januarja 2026.
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 – odstavek 7
7.  ECHA vsakih šest let pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve pregleda iz odstavkov 2 in 3. Prvo poročilo se Komisiji predloži [Urad za publikacije: vstavite datum = pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive].
7.  ECHA vsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve pregleda iz odstavkov 2 in 3. Prvo poročilo se Komisiji predloži ... [Urad za publikacije: vstavite datum = tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive].
Sprememba 103
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) in (2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(2), (3) in (6a) se prenese na Komisijo za obdobje šestih let od [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8a – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz člena 8(1) in (2) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz člena 8(2), (3) in (6a) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8a – odstavek 4
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 106
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(1) ali (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(2), (3) ali (6a), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 14
Direktiva 2006/118/ES
Priloga IV – del B– točka 1 – uvodni del
„izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalnih trendov naraščanja obstaja, če koncentracija onesnaževal doseže 75 % vrednosti parametrov za standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), razen če:“.
„izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalnih trendov naraščanj, tudi sezonskih trendov naraščanj, ki so med drugim posledica majhnega izpusta vodnega telesa, obstaja, če koncentracija onesnaževal doseže 75 % vrednosti parametrov za standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), razen če:“.
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 1
(1a)   člen 1 se spremeni:
Člen 1
Člen 1
Področje uporabe
Področje uporabe
Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, kot je določeno v členu 16 Direktive 2000/60/ES, s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji člena 4 Direktive 2000/60/ES.
Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in prednostne nevarne snovi s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji člena 4 Direktive 2000/60/ES.
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Direktiva 2008/105/ES
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
„Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES, in drugih razpoložljivih podatkov države članice pripravijo popis, vključno s kartami, če so na voljo, emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi iz dela A Priloge I k tej direktivi in vseh onesnaževal iz dela A Priloge II k tej direktivi za vsako vodno območje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno, kjer je primerno, z njihovimi koncentracijami v usedlinah in organizmih.
„Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES ter z Uredbo (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta1a, in drugih razpoložljivih podatkov države članice pripravijo popis, vključno s kartami, če so na voljo, emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi iz dela A Priloge I k tej direktivi in vseh onesnaževal iz dela A Priloge II k tej direktivi za vsako vodno območje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno, kjer je primerno, z njihovimi koncentracijami v usedlinah in organizmih.
_________________
1a Urad za publikacije: vstavite številko Uredbe iz dokumenta COM(2022)0157.
Sprememba 110
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Direktiva 2008/105/ES
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Popisi emisij so na voljo v elektronski zbirki podatkov, ki se redno posodablja in je zlahka dostopna javnosti.
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Direktiva 2008/105/ES
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2
Prvi pododstavek se ne uporablja za emisije, izpuste in uhajanja, ki se sporočijo Komisiji v elektronski obliki v skladu z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta65. ;
črtano
_________________
65 Urad za publikacije: vstavite številko Uredbe iz dokumenta COM(2022) 157.
Sprememba 112
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka c
Direktiva 2008/105/ES
Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 1
Države članice posodobijo svoje popise v okviru pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES, in zagotovijo, da se emisije, ki niso sporočene portalu industrijskih emisij, vzpostavljenemu v skladu z Uredbo (EU) …/…++, objavijo v njihovih načrtih upravljanja povodij, kot so bili posodobljeni v skladu s členom 13(7) navedene direktive.
Države članice posodobijo svoje popise v okviru pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES, in zagotovijo, da se emisije, tudi tiste, ki so sporočene portalu industrijskih emisij, vzpostavljenemu v skladu z Uredbo (EU) …/…++, objavijo v njihovih načrtih upravljanja povodij, kot so bili posodobljeni v skladu s členom 13(7) navedene direktive.
Sprememba 113
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka c
Direktiva 2008/105/ES
Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 3
Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1107/2009, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize iz prvega pododstavka.
črtano
Sprememba 114
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2008/105/ES
Člen 7a – odstavek 1
1.  Za prednostne snovi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uredbe (ES) št. 1107/2009, Uredbe (EU) št. 528/2012, Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta* oziroma v področje uporabe Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta**, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta*** ali Direktive 2010/75/EU, Komisija kot del poročila iz člena 18(1) Direktive 2000/60/ES oceni, ali ukrepi, ki veljajo na ravni Unije in držav članic, zadostujejo za doseganje OSK za prednostne snovi ter cilja ukinitve ali postopne opustitve izpustov, emisij in uhajanj prednostnih nevarnih snovi v skladu s členom 4(1), točka (a), Direktive 2000/60/ES.
1.  Za prednostne snovi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uredbe (ES) št. 1107/2009, Uredbe (EU) št. 528/2012, Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta* oziroma v področje uporabe Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta**, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta*** ali Direktive 2010/75/EU, Komisija vsake dve leti oceni, ali ukrepi, ki veljajo na ravni Unije in držav članic, zadostujejo za doseganje OSK za prednostne snovi ter cilja ukinitve ali postopne opustitve izpustov, emisij in uhajanj prednostnih nevarnih snovi v skladu s členom 4(1), točka (a), Direktive 2000/60/ES.
Sprememba 115
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2008/105/ES
Člen 7a – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru. V zvezi s tem Komisija predstavi predloge za spremembo pravnih aktov Unije, da se zagotovi, da se izpusti, emisije in uhajanja prednostnih snovi zaustavijo pri viru.
Sprememba 116
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 7a – odstavek 2
(4a)   v členu 7a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih ocenjevanja iz odstavka 1 tega člena v skladu z roki iz člena 16(4) Direktive 2000/60/ES in poročilu priloži morebitne predloge, tudi glede ukrepov za nadzor.
„2. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih ocenjevanja iz odstavka 1 tega člena najpozneje šest mesecev po njegovi oceni in poročilu priloži morebitne predloge, tudi glede ukrepov za nadzor.“
Sprememba 117
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8 – odstavek 1
1.  Komisija izvede prvi pregled seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK za navedene snovi iz dela A Priloge I ter seznama onesnaževal iz dela A Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest let.
1.  Komisija izvede prvi pregled seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK za navedene snovi iz dela A Priloge I ter seznama onesnaževal iz dela A Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsake štiri leta.
Sprememba 118
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Komisija je, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) v skladu z odstavkom 6 tega člena, pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za spremembo Priloge I, da se prilagodi znanstvenemu in tehnološkemu napredku z:
2.  Komisija, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) v skladu z odstavkom 6 tega člena, na podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi znanstvenemu in tehnološkemu napredku z:
Sprememba 119
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8 – odstavek 4 – točka a
(a)  tveganje, ki ga predstavljajo onesnaževala, vključno z njihovo nevarnostjo, njihovimi koncentracijami v okolju in koncentracijo, nad katero se lahko pričakujejo učinki;
(a)  tveganje, ki ga predstavljajo onesnaževala, vključno z njihovo nevarnostjo, njihovimi koncentracijami v okolju, koncentracijo, nad katero se lahko pričakujejo učinki, med drugim tudi njihovi kumulativni učinki;
Sprememba 120
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Komisija do 12. januarja 2025 pripravi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov „vsota PFAS“. Komisija do 12. januarja 2026 sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a, s katerim spremeni to direktivo, tako da določi standard kakovosti za „vsoto PFAS“ in ustrezno spremeni Prilogo I.
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8 – odstavek 6b (novo)
6b.  Komisija do... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] določi tehnične smernice v zvezi z analitskimi metodami za spremljanje bisfenolov, vključno z vsaj bisfenolom A, bisfenolom B in bisfenolom S, v skladu s parametrom „vsota bisfenolov“. Komisija do... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a o spremembi te direktive z določitvijo OSK za „vsoto bisfenolov“, pri čemer uporabi pristop relativnega faktorja moči, in z ustrezno spremembo Priloge I.
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8 – odstavek 7
7.  ECHA vsakih šest let pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve znanstvenih poročil iz odstavka 6. Prvo poročilo se Komisiji predloži [Urad za publikacije: vstavite datum = pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive].
7.  ECHA vsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve znanstvenih poročil iz odstavka 6. Prvo poročilo se Komisiji predloži ... [Urad za publikacije: vstavite datum = tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive].
Sprememba 123
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8a – odstavek 1 – pododstavek 2
Države članice lahko v načrtih upravljanja povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, navedejo obseg kakršnega koli odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c). Države članice, ki predložijo dodatne karte iz prvega pododstavka, si prizadevajo zagotoviti njihovo medsebojno primerljivost na ravni povodja in Unije ter dajo na voljo podatke v skladu z Direktivo 2003/4/ES, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta* ter Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta**.
Države članice v načrtih upravljanja povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, navedejo obseg kakršnega koli odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c). Države članice, ki predložijo dodatne karte iz prvega pododstavka, si prizadevajo zagotoviti njihovo medsebojno primerljivost na ravni povodja in Unije ter dajo na voljo podatke v skladu z Direktivo 2003/4/ES, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta* ter Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta**.
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8a – odstavek 2
2.  Države članice lahko snovi, ki so v delu A Priloge I opredeljene kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT, spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, pod pogojem, da je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju. V skladu s členom 3(6), drugi pododstavek, te direktive bi bilo treba načeloma stanje spremljati vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih.
2.  Države članice lahko snovi, ki so v delu A Priloge I opredeljene kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT ter niso več dovoljene in uporabljene v Uniji, spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, pod pogojem, da je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju. V skladu s členom 3(6), drugi pododstavek, te direktive bi bilo treba načeloma stanje spremljati vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih.
Sprememba 125
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8a – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija v 12 mesecih po dveletnem obdobju iz odstavka 3 objavi poročilo o zanesljivosti metod, ki temeljijo na učinkih, tako da rezultate, ki temeljijo na učinkih, primerja z rezultati, pridobljenimi z uporabo običajnih metod za spremljanje treh estrogenskih snovi iz odstavka 3, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti, ki temeljijo na učinkih, v prihodnosti.
Potem ko bodo metode, ki temeljijo na učinkih, pripravljene za uporabo tudi pri drugih snoveh, se bo na Komisijo preneslo pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te direktive, s tem da doda zahtevo, da države članice uporabljajo metode, ki temeljijo na učinkih, vzporedno z običajnimi metodami spremljanja, da bi izvedla spremljanje in ocenila prisotnost teh snovi v vodnih telesih.
Sprememba 126
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8b – odstavek 1 – pododstavek 2
Nadzorni seznam vsebuje največ 10 snovi ali skupin snovi naenkrat in za vsako snov določa medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Nadzorni seznam vključuje snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost.
Nadzorni seznam vsebuje najmanj 5 snovi ali skupin snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, izbranih med tistimi snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, tudi v skladu s četrtim pododstavkom, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, manjše od pet, pri čemer nadzorni seznam vsebuje vse navedene snovi.
Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja. 
Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe.
Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8b – odstavek 1 – pododstavek 3
Takoj ko se ugotovijo ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene, se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam.
Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja/Takoj ko se te metode spremljanja ugotovijo, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi na nadzorni seznam v skladu z odstavkom 2. Komisija preuči tudi, ali je treba na nadzorni seznam uvrstiti sulfate, ksantate in nerelevantne metabolite pesticidov (nrM), da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive.
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8b – odstavek 1 – pododstavek 4 – uvodni del
ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije:
ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije:
Sprememba 129
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8b – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka e
(e)  raziskovalne projekte in znanstvene publikacije, vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke in informacije tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov.
(e)  raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze, vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, pa tudi informacije in podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih predstavljajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov;
Sprememba 130
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8b – odstavek 2
2.  Nadzorni seznam se posodobi do X [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan triindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa vsakih 36 mesecev. Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še največ tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Vsak posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več novih snovi, za katere Komisija na podlagi znanstvenih poročil ECHA meni, da obstaja tveganje za vodno okolje.
2.  Nadzorni seznam se posodobi do X [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan triindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje, če se pojavijo novi znanstveni dokazi, zaradi katerih bi bila potrebna posodobitev seznama v obdobju med posameznimi pregledi.
Države članice vsaki dve leti ocenijo vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obvestijo o novougotovljenih grožnjah, da lahko ustrezno posodobi nadzorni seznam. Ocena mora biti zlahka dostopna javnosti.
Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še največ tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Vsak posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več novih snovi, za katere Komisija na podlagi znanstvenih poročil ECHA meni, da obstaja tveganje za vodno okolje.
Sprememba 131
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8b – odstavek 3 – pododstavek 3
Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in sezonskega časovnega razporeda za vsako snov ali skupino snovi upoštevajo vzorce uporabe in možen pojav snovi ali skupine snovi. Spremljanje se izvaja vsaj dvakrat na leto, razen za snovi, ki so občutljive na podnebne ali sezonske spremembe, za katere se spremljanje izvaja pogosteje, kot je določeno v izvedbenem aktu o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetem v skladu z odstavkom 1.
Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in sezonskega časovnega razporeda za vsako snov ali skupino snovi upoštevajo vzorce uporabe in možen pojav snovi ali skupine snovi. Spremljanje se izvaja vsaj dvakrat na leto. Izvajanje je pogostejše, kot je določeno v izvedbenem aktu o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetem v skladu z odstavkom 1, za snovi, ki so občutljive na podnebne spremembe, tudi deževje, in za snovi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj pri uporabi teh snovi.
Sprememba 132
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8b a (novo)
(7a)   vstavi se naslednji člen 8ba:
„Člen 8ba
Komisija najpozneje ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo, kar zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive.“
Sprememba 133
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8 b (novo)
(7b)   vstavi se naslednji člen:
„Člen 8bb
Evropski instrument za spremljanje
Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice.
Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje:
(a)   prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic;
(b)   operativne postopke za države članice, ki nameravajo uporabiti instrument za spremljanje, ki med drugim zajemajo zahtevano uradno obveščanje Komisije o njihovih posebnih potrebah ali zmogljivostih za spremljanje, natančnih protokolih za upravljanje vzorcev in časovnem obdobju, v katerem nameravajo sodelovati v instrumentu;
(c)   vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 8ba.“
Sprememba 134
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/105/ES
Člen 8d – odstavek 3 a (novo)
3a.   Države članice lahko pri določanju in uporabi OSK za onesnaževala, značilna za povodje, upoštevajo biološko dostopnost kovin.
Sprememba 135
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 9a – odstavek 2
(8a)   v členu 9a se odstavek 2 spremeni:
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(8) se prenese na Komisijo za šest let od 13. septembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) se prenese na Komisijo za 6 let od ... [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje 9 mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.“
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 b (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 9a – odstavek 3
(8b)   v členu 9a se odstavek 3 spremeni:
3.  Prenos pooblastila iz člena 3(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
„3. Prenos pooblastila iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“
Sprememba 137
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 c (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 9a – odstavek 3 a (novo)
(8c)   v členu 31 se vstavi naslednji odstavek 3a:
„3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“
Sprememba 138
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 d (novo)
Direktiva 2008/105/ES
Člen 9a – odstavek 5
(8d)   v členu 9a se odstavek 5 spremeni:
5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
„5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(8)ter člena 8(3), 6(a), (6b) ali člena 8a(3a), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
Sprememba 139
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
Direktiva 2000/60/ES
Priloga V – točka 1.3.4. Odstavek 4
(10a)   v točki 1.3.4 se odstavek 4 spremeni:
Izbere se pogostnost meritev, ki upošteva spremenljivost parametrov zaradi naravnih razmer in človekovega vpliva. Čas meritev se izbere tako, da je vpliv sezonskih nihanj na rezultate čim manjši in je tako zagotovljeno, da rezultati odražajo spremembe v vodnem telesu, ki so nastale zaradi človekovega obremenjevanja. V različnih letnih časih istega leta se izvedejo dodatne meritve, kadar je to potrebno za dosego tega cilja.
Izbere se pogostnost meritev in po potrebi poveča, da upošteva spremenljivost parametrov zaradi naravnih razmer in človekovega vpliva. Poleg tega se čas meritev izbere tako, da upošteva vpliv sezonskih nihanj pri uporabi snovi in sprememb vodostaja na oceno stanja in je tako zagotovljeno, da rezultati odražajo spremembe v vodnem telesu, ki so jih povzročili človekovo obremenjevanje in podnebne spremembe. Kar zadeva prednostne snovi, ki so občutljive na podnebne spremembe, in prednostne snovi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj pri uporabi teh snovi, se meritve izvedejo pogosteje kot pri drugih snoveh.
Sprememba 140
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka 18
Direktiva 2000/60/ES
Priloga V – točka 2.4.5 – pododstavek 4
Države članice s črno piko na karti označijo tudi telesa podzemne vode, ki so pod vplivom pomembnega in trajnega trenda naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala zaradi vpliva človekovega delovanja. Obrat trenda se označi z modro piko na karti.
Države članice s črno piko na karti označijo tudi telesa podzemne vode, ki so pod vplivom pomembnih in trajnih trendov naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala zaradi vpliva človekovega delovanja, tudi sezonskih trendov naraščanja, ki so med drugim posledica majhnega izpusta vodnega telesa. Obrat trenda se označi z modro piko na karti.
Sprememba 141
Predlog direktive
Priloga II – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2000/60/ES
Priloga VIII – točka 10
10.  Suspendirane snovi, vključno z mikro-/nanoplastiko.
10.  Suspendirane snovi, vključno z mikro-/nanoplastiko, in snovi, ki povzročajo prisotnost mikro-/nanoplastike;
Sprememba 142
Predlog direktive
Priloga III
Direktiva 2006/118/ES
Priloga I – uvodni del
Opomba 1: Standard kakovosti za onesnaževala iz vnosov 3 do 7 se uporablja od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembah], da bi dosegli dobro kemijsko stanje vode najpozneje do 22. decembra 2033.
Opomba 1: Standard kakovosti za onesnaževala iz vnosov 3 do 7 se uporablja od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 6 mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembah], da bi dosegli dobro kemijsko stanje vode najpozneje do 22. decembra 2033.
Sprememba 143
Predlog direktive
Priloga III
Direktiva 2006/118/ES
Priloga I – odstavek 1 a (novo)
Če za določeno telo podzemne vode, zlasti v ekološkem omrežju posebnih ohranitvenih območij v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, velja, da bi standardi kakovosti podzemne vode lahko onemogočili uresničitev okoljskih ciljev, določenih v členu 4 Direktive 2000/60/ES, za povezana telesa površinske vode ali pa bi lahko znatno poslabšali ekološko ali kemijsko kakovost teh teles ali bi znatno ogrozili kopenske ekosisteme, ki so neposredno odvisni od tega telesa podzemne vode, se v skladu s členom 3 in Prilogo II k tej direktivi določijo strožje mejne vrednosti. Programi in ukrepi, povezani s takšnimi mejnimi vrednostmi, se uporabljajo tudi za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS.
Sprememba 144
Predlog direktive
Priloga III
Direktiva 2006/118/ES
Priloga I – tabela – vrstica 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

2

Aktivne snovi v pesticidih, vključno z relevantnimi metaboliti, razgradnimi in reakcijskimi produkti (4)

Pesticidi

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

0,1 (posamezno)

0,5 (vsota) (5)

______________________

(5)  ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti.

Sprememba

2

Aktivne snovi v pesticidih, vključno z relevantnimi metaboliti, razgradnimi in reakcijskimi produkti (4)

Pesticidi

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

0,05 (posamezno) (4a)

0,25 (vsota) (5)

______________________

(4a)   Ta mejna vrednost se uporablja samo do pregleda Komisije.

(5)   ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti. Mejna vrednost, določena za seštevek vseh posameznih pesticidov, se uporablja samo do pregleda Komisije.

Sprememba 145
Predlog direktive
Priloga III
Direktiva 2006/118/ES
Priloga I – tabela – vrstica 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3a

PFAS – vsota

Industrijske snovi

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

(7a)

______________________

(7a)  Standard kakovosti določi Komisija z delegiranim aktom.

Sprememba 146
Predlog uredbe
Priloga III
Direktiva 2006/118/ES
Priloga I – tabela – vrstica 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

4

Karbamazepin

Farmacevtski izdelki

298-46-4

Se ne uporablja.

0,25

Sprememba

4

Karbamazepin

Farmacevtski izdelki

298-46-4

Se ne uporablja.

0,025

Sprememba 147
Predlog direktive
Priloga III
Direktiva 2006/118/ES
Priloga I – tabela – vrstica 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

6

Farmacevtske učinkovine – vsota (8)

Farmacevtski izdelki

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

0,25

Sprememba

6

Farmacevtske učinkovine – vsota (8)

Farmacevtski izdelki

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

0,025

Sprememba 148
Predlog direktive
Priloga III
Direktiva 2006/118/ES
Priloga I – tabela – vrstica 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

7

Nerelevantni metaboliti pesticidov (nrM)

Pesticidi

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

0,1 (9) ali 1 (10) ali (2,5) ali 5 (11) (posamezno)

0,5 (9) ali 5 (10) ali 12,5 (11) (skupno) (12)

______________________

(9)  Uporablja se za ‚podatkovno skromne‘ nrM, za katere ni na voljo zanesljivih eksperimentalnih podatkov o kroničnih ali akutnih učinkih nrM na taksonomsko skupino, za katero se zanesljivo predvideva, da je najbolj občutljiva.

(10)  Uporablja se za ‚podatkovno zadostne‘ nrM, za katere so na voljo zanesljivi eksperimentalni podatki o kroničnih ali akutnih učinkih nrM na taksonomsko skupino, za katero se zanesljivo predvideva, da je najbolj občutljiva, vendar pa podatki ne zadostujejo za opredelitev snovi kot ‚podatkovno bogatih‘.

(11)  Uporablja se za ‚podatkovno bogate‘ nrM, za katere so na voljo zanesljivi eksperimentalni podatki ali enako zanesljivi podatki, pridobljeni z alternativnimi znanstveno potrjenimi metodami, o kroničnih ali akutnih učinkih nrM na vsaj eno vrsto vsake alge, nevretenčarja in ribe, ki omogočajo zanesljivo potrditev najbolj občutljive taksonomske skupine in za katere se lahko izračuna standard kakovosti na podlagi determinističnega pristopa, ki temelji na zanesljivih podatkih o kronični eksperimentalni toksičnosti za navedeno taksonomsko skupino. Države članice lahko v ta namen uporabijo najnovejša navodila, določena v okviru skupne strategije izvajanja za Direktivo 2000/60/ES (smernice št. 27, kakor so bile posodobljene). Za posamezne nrM se uporablja standard kakovosti 2,5, razen če je standard kakovosti, izračunan z determinističnim pristopom, višji, v tem primeru pa se uporablja standard kakovosti 5.

(12)  ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih nrM v vsaki kategoriji podatkov, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja.“

Sprememba

7

Nerelevantni metaboliti pesticidov (nrM)

Pesticidi

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

0,1 (posamezno)

0,5 (vsota) (12)

______________________

(12)  ‚Vsota‘ pomeni seštevek vseh posameznih nrM v vsaki kategoriji podatkov, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja.“

Sprememba 149
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2006/118/ES
Priloga II – del B – naslov
(1a)   v delu B se naslov nadomesti z naslednjim:
Minimalni seznam onesnaževal in njihovih kazalcev, ki jih morajo Države Članice upoštevati pri določitvi vrednosti praga v skladu s členom 3
Minimalni seznam onesnaževal in njihovih kazalcev, za katere morajo države članice določiti vrednosti praga v skladu s členom 3
Sprememba 150
Predlog direktive
Priloga V – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2008/105/ES
Priloga I – tabela – vrstica 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(3)

Atrazin

Herbicidi

1912-24-9

217-617-8

0,6

0,6

2,0

2,0

 

 

 

 

Sprememba

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(3)

Atrazin

Herbicidi

1912-24-9

217-617-8

0,1

0,01

2,0

2,0

 

 

 

 

Sprememba 151
Predlog direktive
Priloga V – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2008/105/ES
Priloga I – tabela – vrstica 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(60)

Glifosat

Herbicidi

1071-83-6

213-997-4

0,1 (25)

86,7 (26)

8,67

398,6

39,86

 

 

 

 

______________________

(25)  Za sladko vodo, ki se uporablja za odvzem in pripravo pitne vode.

(26)  Za sladko vodo, ki se ne uporablja za odvzem in pripravo pitne vode.

Sprememba

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(60)

Glifosat

Herbicidi

1071-83-6

213-997-4

0,1

0,01

398,6

39,86

 

 

 

 

Sprememba 152
Predlog direktive
Priloga V – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2008/105/ES
Priloga I – tabela – vrstica 86 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

70a

Bisfenoli

Industrijske kemikalije

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

*

*

*

*

 

 

 

 

______________________

*Standarde kakovosti določi Komisija z delegiranim aktom.

Sprememba 153
Predlog direktive
Priloga V – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2008/105/ES
Priloga I – tabela – vrstica 86 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

70b

PFAS – vsota

Industrijske kemikalije

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

*

*

*

*

 

 

 

 

______________________

*Standarde kakovosti določi Komisija z delegiranim aktom.

Sprememba 154
Predlog direktive
Priloga V – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2008/105/ES
Priloga I – tabela – vrstica 86 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

70c

Farmacevtske učinkovine – vsota

Farmacevtski izdelki

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

0,25

0,025

 

 

 

 

 

 

Sprememba 155
Predlog direktive
Priloga VI
Direktiva 2008/105/ES
Priloga II – del A – točka 10
10.  Suspendirane snovi, vključno z mikro-/nanoplastiko.
10.  Suspendirane snovi, vključno z mikro-/nanoplastiko, in snovi, ki povzročajo prisotnost mikro-/nanoplastike;
Sprememba 156
Predlog direktive
Priloga VI
Direktiva 2008/105/ES
Priloga II – del B – točka d a (novo)
(da)   pri določanju OSK za kovine je treba upoštevati modele biološke razpoložljivosti, da se upoštevajo različni parametri kakovosti vode, ki vplivajo na biološko razpoložljivost kovin.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0238/2023).

Zadnja posodobitev: 19. december 2023Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov