Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2022/0278(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0246/2023

Predložena besedila :

A9-0246/2023

Razprave :

PV 12/09/2023 - 8
CRE 12/09/2023 - 8

Glasovanja :

PV 13/09/2023 - 7.7
CRE 13/09/2023 - 7.7
PV 24/04/2024 - 7.7

Sprejeta besedila :

P9_TA(2023)0317
P9_TA(2024)0320

Sprejeta besedila
PDF 408kWORD 126k
Sreda, 13. september 2023 - Strasbourg
Instrument za izredne razmere na enotnem trgu
P9_TA(2023)0317A9-0246/2023

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. septembra 2023, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (COM(2022)0459 – C9-0315/2022 – 2022/0278(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
 Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
 UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98
 o vzpostavitvi okvira ukrepov za izredne razmere in odpornost notranjega trga (Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti) ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98
(Besedilo velja za EGP)
 (Besedilo velja za EGP)
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Pretekle krize, zlasti zgodnje obdobje pandemije COVID-19, so pokazale, da lahko take krize močno vplivajo na notranji trg (imenovan tudi enotni trg) in njegove dobavne verige, ustreznih orodij za krizno upravljanje in mehanizmov usklajevanja pa ni, ne zajemajo vseh vidikov enotnega trga ali ne omogočajo pravočasnega odziva na take vplive.
 (1)  Pretekle krize, zlasti zgodnje obdobje pandemije COVID-19, so pokazale, da so lahko notranji trg in njegove dobavne verige močno prizadeti, ustreznih orodij za krizno upravljanje in mehanizmov usklajevanja pa ni, ne zajemajo vseh vidikov notranjega trga ali ne omogočajo pravočasnega in učinkovitega odziva na take krize.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Unija ni bila dovolj pripravljena, da bi zagotovila zadostno proizvodnjo, javno naročanje in razdeljevanje v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga, kot je osebna zaščitna oprema, zlasti na začetku pandemije COVID-19, ad hoc ukrepi Komisije za ponovno vzpostavitev delovanja enotnega trga in zagotovitev razpoložljivosti v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga med pandemijo COVID-19 pa so bili nujno reaktivni. Pandemija je razkrila tudi nezadosten pregled proizvodnih zmogljivosti po vsej Uniji in ranljivosti, povezane s svetovnimi dobavnimi verigami.
 (2)  Unija ni bila dovolj pripravljena, da bi zagotovila zadostno proizvodnjo, javno naročanje in razdeljevanje v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga, kot je osebna zaščitna oprema, zlasti na začetku pandemije COVID-19, ad hoc ukrepi Komisije za ponovno vzpostavitev delovanja notranjega trga in zagotovitev razpoložljivosti v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga med pandemijo COVID-19 pa so bili nujno reaktivni. Pandemija je razkrila tudi nezadosten pregled proizvodnih zmogljivosti po vsej Uniji in ranljivosti, povezane s svetovnimi dobavnimi verigami.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Med pandemijo COVID-19 so neusklajeni ukrepi, ki so omejevali prosto gibanje oseb, še posebej vplivali na ključne sektorje, zlasti tiste, ki so odvisni od mobilnih delavcev, vključno z obmejnimi in čezmejnimi delavci, ki so imeli takrat ključno vlogo pri ohranjanju delovanja gospodarstva Unije.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Ukrepi Komisije so zamujali več tednov, ker ni bilo nobenih ukrepov kontingenčnega načrtovanja na ravni Unije in ker ni bilo jasno, s katerim delom nacionalne uprave vzpostaviti stik, da bi našli hitre rešitve za vpliv krize na enotni trg. Poleg tega je postalo jasno, da bodo neusklajeni omejevalni ukrepi držav članic dodatno zaostrili učinke krize na enotni trg. Izkazalo se je, da bi morali organi držav članic in Unije vzpostaviti ureditve v zvezi s kontingenčnim načrtovanjem, usklajevanjem na tehnični ravni ter sodelovanjem in izmenjavo informacij.
 (3)  Ukrepi Komisije so zamujali več tednov, ker ni bilo nobenih ukrepov kontingenčnega načrtovanja na ravni Unije in ker ni bilo jasno, s katerim nacionalnim organom vzpostaviti stik, da bi našli hitre rešitve za vpliv krize na notranji trg. Poleg tega je postalo jasno, da bodo neusklajeni omejevalni ukrepi držav članic dodatno zaostrili učinke krize na notranji trg. Izkazalo se je, da bi morali organi držav članic in Unije vzpostaviti ureditve v zvezi s kontingenčnim načrtovanjem, usklajevanjem na tehnični ravni ter sodelovanjem in izmenjavo informacij. Poleg tega je postalo očitno, da je zaradi neučinkovitega usklajevanja med državami članicami prišlo do večjega pomanjkanja blaga ter je nastalo več ovir za prosti pretok storitev in oseb.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Predstavniška združenja gospodarskih subjektov so navedla, da gospodarski subjekti med pandemijo niso imeli dovolj informacij o ukrepih držav članic za odzivanje na krizo, delno zato, ker niso vedeli, kje dobiti take informacije, delno pa zaradi jezikovnih ovir in upravnega bremena, povezanega s ponavljanjem poizvedb v vseh državah članicah, zlasti v stalno spreminjajočem se regulativnem okolju. Zato niso mogli sprejemati informiranih poslovnih odločitev v zvezi s tem, v kakšni meri se lahko zanašajo na svoje pravice do prostega pretoka ali gibanja ali nadaljujejo čezmejno poslovanje med krizo. Izboljšati je treba razpoložljivost informacij o ukrepih za odzivanje na krizo na nacionalni ravni in ravni Unije.
 (4)  Kljub začetnemu nezadostnemu usklajevanju so imela pravila notranjega trga ključno vlogo pri blaženju negativnega vpliva krize in zagotavljanju hitrega okrevanja gospodarstva Unije, in sicer s preprečevanjem neupravičenih in nesorazmernih nacionalnih omejitev, ki so bile del enostranskih odzivov držav članic, ter z zagotavljanjem močne spodbude za iskanje skupnih rešitev, s čimer se je spodbujala solidarnost.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Ti nedavni dogodki so pokazali tudi, da mora biti Unija bolje pripravljena na morebitne prihodnje krize, zlasti ob upoštevanju trajnih učinkov podnebnih sprememb in s tem povezanih naravnih nesreč, pa tudi svetovne gospodarske in geopolitične nestabilnosti. Ker ni znano, kakšne vrste kriza bi bila lahko v prihodnosti naslednja z resnimi učinki na enotni trg in njegove dobavne verige, je treba zagotoviti instrument, ki se bo uporabljal v zvezi z učinki na enotni trg zaradi širokega razpona kriz.
 (5)  Ti nedavni dogodki so pokazali tudi, da mora biti Unija bolje pripravljena na morebitne prihodnje krize, zlasti ob upoštevanju trajnih učinkov podnebnih sprememb in s tem povezanih naravnih nesreč, pa tudi svetovne gospodarske in geopolitične nestabilnosti. Ker ni znano, kakšne vrste kriz se lahko v prihodnosti pojavijo in imajo resen učinek na notranji trg in njegove dobavne verige, je treba zagotoviti instrument, ki se bo uporabljal v primeru pojava širokega razpona kriz, ki vplivajo na notranji trg in imajo čezmejni učinek.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Vpliv krize na enotni trg je lahko dvojen. Po eni strani lahko zaradi krize nastanejo ovire za prosti pretok na enotnem trgu, ki motijo njegovo normalno delovanje. Po drugi strani pa se lahko zaradi krize še poveča pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev na enotnem trgu. Uredba bi morala obravnavati obe vrsti učinkov na enotnem trgu.
 (6)  Zaradi vpliva krize lahko nastanejo ovire za prosti pretok na notranjem trgu, ki motijo njegovo normalno delovanje. Poleg tega se lahko še poveča pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev na notranjem trgu. Ta uredba bi morala obravnavati škodljiv vpliv na prosti pretok blaga, storitev ali oseb na notranjem trgu.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Ker je težko predvideti specifične vidike prihodnjih kriz, ki bodo vplivale na enotni trg in njegove dobavne verige, bi morala ta uredba zagotavljati splošni okvir za predvidevanje negativnih učinkov, ki jih ima lahko vsaka kriza na enotni trg in njegove dobavne verige, za pripravo nanje ter njihovo blaženje in zmanjševanje. .
 (7)  Ker je težko predvideti specifične vidike prihodnjih kriz, ki bodo vplivale na notranji trg in njegove dobavne verige, bi morala ta uredba zagotavljati splošni okvir za predvidevanje negativnih učinkov, ki jih ima lahko vsaka kriza na notranji trg in njegove dobavne verige, za pripravo nanje ter njihovo blaženje in zmanjševanje, pa tudi okvir za okrepitev odpornosti notranjega trga in njegovih dobavnih verig.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Okvir ukrepov iz te uredbe bi moral biti vzpostavljen usklajeno, pregledno, učinkovito, sorazmerno in pravočasno, ob ustreznem upoštevanju potrebe po ohranjanju ključnih družbenih funkcij, kar pomeni tudi javno varnost, zaščito, javni red ali javno zdravje, ob upoštevanju odgovornosti držav članic, da zagotovijo nacionalno varnost, in njihovih pooblastil, da zaščitijo druge bistvene funkcije države, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda in miru.
 (8)  Ukrepi iz te uredbe bi morali biti vzpostavljeni usklajeno, pregledno, učinkovito, sorazmerno in pravočasno, ob ustreznem upoštevanju potrebe po ohranjanju ključnih družbenih funkcij, vključno z javno varnostjo, zaščito, javnim redom ali javnim zdravjem, ob upoštevanju odgovornosti držav članic, da zagotovijo nacionalno varnost, in njihovih pooblastil, da zaščitijo druge bistvene funkcije države, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda in miru. Ta uredba zato ne bi smela posegati v zadeve, povezane z nacionalno varnostjo in obrambo.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Za ta namen ta uredba določa:
 (9)  Za ta namen ta uredba določa potrebna sredstva za zagotavljanje neprekinjenega delovanja notranjega trga, prostega pretoka blaga, storitev in oseb, vključno z delavci, ter razpoložljivosti v krizi pomembnega blaga in storitev za državljane, podjetja in javne organe v času krize.
—  potrebna sredstva za zagotavljanje neprekinjenega delovanja enotnega trga, podjetij, ki poslujejo na enotnem trgu, in njegovih strateških dobavnih verig, vključno s prostim pretokom blaga, storitev in oseb v času krize ter razpoložljivostjo v krizi pomembnega blaga in storitev za državljane, podjetja in javne organe v času krize,
—  forum za ustrezno usklajevanje, sodelovanje in izmenjavo informacij ter
—  sredstva za pravočasno dostopnost in razpoložljivost informacij, potrebnih za ciljno usmerjeno odzivanje in ustrezno tržno ravnanje podjetij in državljanov v času krize.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Ta uredba bi morala po možnosti omogočati predvidevanje dogodkov in kriz, in sicer na podlagi tekočih analiz v zvezi s strateško pomembnimi področji gospodarstva enotnega trga in stalnimi dejavnostmi napovedovanja, ki jih izvaja Unija.
 črtano
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Ta uredba ne bi smela podvajati obstoječega okvira za zdravila, medicinske pripomočke ali druge zdravstvene protiukrepe iz okvira EU za zdravstveno varnost, vključno z Uredbo (EU) …/… o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje [uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje (COM(2020) 727)], Uredbo Sveta (EU) …/… o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov [uredba o okviru za izredne razmere (COM(2021) 577)], Uredbo (EU) …/… o razširjenih pooblastilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni [uredba o ECDC (COM(2020) 726)] ter Uredbo (EU) 2022/123 o razširjenih pooblastilih Evropske agencije za zdravila [uredba o EMA]. Zato bodo zdravila, medicinski pripomočki ali drugi zdravstveni protiukrepi, ko bodo vključeni na seznam iz člena 6(1) uredbe o okviru za izredne razmere, izključeni iz področja uporabe te uredbe, razen v zvezi z določbami glede prostega pretoka v izrednih razmerah na enotnem trgu in zlasti tistimi, namenjenimi ponovni vzpostavitvi in olajšanju prostega pretoka, ter mehanizmom obveščanja.
 (11)  Ta uredba ne bi smela podvajati obstoječega okvira za zdravila, medicinske pripomočke ali druge zdravstvene protiukrepe iz okvira EU za zdravstveno varnost, vključno z Uredbo (EU) 2022/123 in Uredbo (EU) 2022/2371. Zato bodo zdravila, medicinski pripomočki ali drugi zdravstveni protiukrepi, ki spadajo na njuno področje uporabe, izključeni iz področja uporabe te uredbe, razen v zvezi z določbami glede prostega pretoka v izrednih razmerah na notranjem trgu in zlasti tistimi, namenjenimi ponovni vzpostavitvi in olajšanju prostega pretoka, ter mehanizmom obveščanja.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Ta uredba bi morala dopolnjevati mehanizem enotne ureditve za politično odzivanje na krize, ki ga upravlja Svet v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1993, kar zadeva njegovo delo v zvezi z učinki medsektorskih kriz na enotni trg, ki zahtevajo politično odločanje.
 (12)  Ta uredba bi morala dopolnjevati enotno ureditev za politično odzivanje na krize, ki ga upravlja Svet v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1993, kar zadeva njegovo delo v zvezi z učinki medsektorskih kriz na notranji trg, ki zahtevajo politično odločanje.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Da bi se upoštevala izjemnost izrednih razmer na enotnem trgu in njihove morebitne daljnosežne posledice za osnovno delovanje enotnega trga, bi bilo treba Svetu izjemoma podeliti izvedbena pooblastila za aktiviranje načina izrednih razmer na enotnem trgu v skladu s členom 281(2) Pogodbe o delovanje Evropske unije.
 (16)  Ta uredba ne bi smela posegati v delovno pravo ali delovne pogoje, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, ter v pravice do kolektivnih pogajanj in avtonomijo socialnih partnerjev.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Člen 21 PDEU določa pravico državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Podrobni pogoji in omejitve so določeni v Direktivi 2004/38/ES. Ta direktiva določa splošna načela, ki se uporabljajo za te omejitve, in razloge, ki se lahko uporabijo za utemeljitev takih ukrepov. Ti razlogi so javni red, javna varnost ali javno zdravje. V tem okviru so lahko omejitve prostega gibanja utemeljene, če so sorazmerne in nediskriminatorne. Ta uredba ni namenjena določitvi dodatnih razlogov za omejitev pravice do prostega gibanja oseb poleg razlogov iz poglavja VI Direktive 2004/38/ES.
 (17)   Kadar dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, mora biti taka obdelava v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov, in sicer z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a ter Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta1b.
__________________
1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
1b Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Kar zadeva ukrepe za ponovno vzpostavitev in olajšanje prostega gibanja oseb ter druge ukrepe, ki vplivajo na prosto gibanje oseb, iz te uredbe, ti temeljijo na členu 21 PDEU in dopolnjujejo Direktivo 2004/38/ES, ne da bi vplivali na njeno uporabo v času izrednih razmer na enotnem trgu. Taki ukrepi ne bi smeli dovoljevati ali utemeljevati omejitev prostega gibanja v nasprotju s Pogodbama ali drugimi določbami prava Unije.
 (18)  V tej uredbi so določene pravice in obveznosti gospodarskih subjektov, zlasti fizičnih ali pravnih oseb, vključno z vsemi začasnimi združenji podjetij, ki na trgu ponujajo izdelke ali storitve odločilnega pomena. Poleg tega so opredeljena odločilno pomembna področja, ki so sistemskega in ključnega pomena za delovanje notranjega trga, zlasti področja, povezana s čezmejnim prostim pretokom blaga, storitev ali oseb, na primer na področju hrane, prometa, vzdrževanja, zdravja ali informacijskih tehnologij.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Člen 45 PDEU določa pravico do prostega gibanja delavcev ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Ta uredba vsebuje določbe, ki dopolnjujejo obstoječe ukrepe za okrepitev prostega gibanja oseb, povečanje preglednosti in zagotavljanje upravne pomoči v izrednih razmerah na enotnem trgu. Taki ukrepi vključujejo vzpostavitev in dajanje na voljo enotnih kontaktnih točk za delavce in njihove predstavnike v državah članicah in na ravni Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu v skladu s to uredbo.
 (19)  Da bi omogočili nemoteno delovanje notranjega trga, bi bilo treba s to uredbo ustanoviti Odbor za izredne razmere na notranjem trgu in njegovo odpornost (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki bi Komisiji svetoval o ustreznih ukrepih za predvidevanje ali preprečevanje učinka krize ali odzivanje nanj. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da imenuje strokovnjaka za člana odbora. Komisija bi morala na ustrezna zasedanja odbora kot opazovalce povabiti predstavnike drugih v krizi pomembnih organov na ravni Unije, vključno s predstavniki Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, kjer je to primerno. Poleg tega bi morala zagotoviti, da bi Evropski parlament prejel vse dokumente hkrati s predstavniki držav članic. Evropski parlament bi moral tudi sistematično imeti dostop do zasedanj odbora, na katera bi bili povabljeni strokovnjaki iz držav članic. Sodelovanje predstavnikov držav Efte kot opazovalcev bi bilo treba zagotoviti v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter dvostranskimi sporazumi med Unijo in Švicarsko konfederacijo. Odbor bi moral zlasti pomagati in svetovati Komisiji glede ukrepov, ki vplivajo na prosti pretok blaga, storitev in oseb, vključno z delavci, s posebnim poudarkom na mobilnih delavcih, vključno z obmejnimi in čezmejnimi delavci.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Če države članice ob pripravah na izredne razmere na enotnem trgu ali v takih razmerah sprejmejo ukrepe, ki vplivajo na prosti pretok blaga ali oseb ali svobodo opravljanja storitev, bi morale take ukrepe omejiti na tisto, kar je nujno, in jih odpraviti, kakor hitro razmere to omogočajo. Pri takih ukrepih bi bilo treba spoštovati načeli sorazmernosti in nediskriminacije ter upoštevati poseben položaj obmejnih regij.
 (20)   Nujno je zagotoviti večjo preglednost in odgovornost, zlasti v času krize, v skladu z vrednotami, na katerih temelji Unija. Evropski parlament ima ključno vlogo pri zagotavljanju demokratične odgovornosti. Ta uredba bi zato morala določati pravila za krepitev dialoga o izrednih razmerah in odpornosti med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)   Z aktiviranjem načina izrednih razmer na enotnem trgu bi morala nastati obveznost držav članic, da priglasijo s krizo povezane omejitve prostega pretoka.
 (21)   Za zagotovitev učinkovitega usklajevanja in izmenjave informacij v izrednih razmerah ta uredba določa obveznost držav članic, da imenujejo centralne urade za zvezo, ki bodo odgovorni za stik s centralnim uradom za zvezo na ravni Unije, ki ga imenuje Komisija, in s centralnimi uradi za zvezo drugih držav članic.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Komisija bi morala pri preučevanju združljivosti vseh priglašenih osnutkov ukrepov ali sprejetih ukrepov z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevati spreminjajoče se krizne razmere in pogosto omejene informacije, ki jih imajo države članice na voljo, kadar si prizadevajo zmanjšati nastajajoča tveganja v okviru krize. Kadar je to utemeljeno in potrebno glede na okoliščine, lahko Komisija na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s specializiranimi ali znanstvenimi informacijami, oceni ustreznost argumentov držav članic, ki temeljijo na previdnostnem načelu kot razlogu za sprejetje omejitev prostega gibanja oseb. Naloga Komisije je zagotoviti, da so taki ukrepi skladni s pravom Unije in ne ustvarjajo neutemeljenih ovir za delovanje enotnega trga. Komisija bi se morala čim prej odzvati na uradna obvestila držav članic ob upoštevanju okoliščin posamezne krize in najpozneje v rokih, določenih v tej uredbi.
 (22)   Odpornost je ključna za zagotovitev, da notranji trg izpolni enega od svojih končnih ciljev, tj. podpreti gospodarstvo Unije. Ta uredba bi morala omogočati predvidevanje dogodkov in kriz, in sicer na podlagi tekočih analiz v zvezi z odločilno pomembnimi področji gospodarstva notranjega trga in stalnih dejavnosti napovedovanja, ki jih izvaja Unija. Da bi zagotovili pripravljenost vseh akterjev na krize, je treba določiti pravila o stresnih testih, ki bi se morali izvajati vsaj vsaki dve leti, ter o usposabljanju in kriznih protokolih, ki ne bi vključevali le vseh ustreznih nacionalnih organov, temveč tudi deležnike, kot so podjetja, socialni partnerji in strokovnjaki. Nujno je treba določiti tudi pravila o strateških rezervah blaga odločilnega pomena, da se zagotovita ustrezna izmenjava informacij in podpora državam članicam pri usklajevanju in racionalizaciji njihovih prizadevanj.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Za zagotovitev, da se posebni ukrepi ob izrednih razmerah na enotnem trgu, določeni v tej uredbi, uporabijo le, kadar je to nujno za odziv na določene izredne razmere na enotnem trgu, bi se moralo za take ukrepe zahtevati individualno aktiviranje z izvedbenimi akti Komisije, v katerih so navedeni razlogi za tako aktiviranje in v krizi pomembno blago ali storitve, za katere se taki ukrepi uporabljajo.
 (23)   Za opredelitev ključnih sektorjev bi bilo treba določiti metodologijo ob upoštevanju posebnih meril, in sicer trgovinskih tokov, povpraševanja in ponudbe, koncentracije ponudbe, proizvodnje Unije in svetovne proizvodnje ter proizvodnih zmogljivosti na različnih stopnjah vrednostne verige in soodvisnosti med gospodarskimi operaterji.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Poleg tega bi morala Komisija za zagotovitev sorazmernosti izvedbenih aktov in ustrezno spoštovanje vloge gospodarskih subjektov pri kriznem upravljanju način za izredne razmere na enotnem trgu aktivirati le, če gospodarski subjekti ne uspejo zagotoviti rešitve prostovoljno v razumnem času. Razlog za to bi moral biti naveden v vsakem takem aktu in v zvezi z vsemi posameznimi vidiki krize.
 (24)   Pomembno je opredeliti in spremljati dobavne verige blaga in storitev odločilnega pomena v previdnostnem načinu, pa tudi prosto gibanje kategorij delavcev odločilnega pomena, preden se pojavijo izredne razmere na notranjem trgu. Da bi upoštevali aktiviranje previdnostnega načina in morebitne posledice za pravilno delovanje notranjega trga, ki jih ta sproži, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za aktiviranje tega načina v skladu s členom 291(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Previdnostni način bi se moral aktivirati za največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja za enako obdobje, ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o svojih ugotovitvah v zvezi s spremljanjem dobavnih verig blaga, storitev odločilnega pomena, prostega gibanja kategorij delavcev odločilnega pomena in seznama najpomembnejših gospodarskih subjektov, ki bi ga izvajala v previdnostnem načinu.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Komisija bi morala zahteve za informacije, naslovljene na gospodarske subjekte, uporabiti le, če informacij, ki so potrebne za ustrezno odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu, kot so informacije, potrebne za javno naročilo Komisije v imenu držav članic ali oceno proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev v krizi pomembnega blaga, katerega dobavne verige so motene, ni mogoče pridobiti iz javno razpoložljivih virov ali s prostovoljnim posredovanjem informacij.
 (25)   Komisija bi morala na podlagi konkretnih in zanesljivih dokazov ter ob ustreznem upoštevanju meril iz te uredbe skrbno oceniti resnost motenj v delovanju notranjega trga in vpliv krize.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)   Z aktiviranjem načina izrednih razmer na enotnem trgu, kadar je to potrebno, bi se morala sprožiti tudi uporaba nekaterih postopkov odzivanja na krizo, s katerimi se uvedejo prilagoditve pravil o načrtovanju, proizvodnji, ugotavljanju skladnosti in dajanju na trg blaga, za katerega veljajo harmonizirana pravila Unije. Ti postopki odzivanja na krizo bi morali omogočati, da se izdelki, opredeljeni kot v krizi pomembno blago, v izrednih razmerah hitro dajo na trg. Organi za ugotavljanje skladnosti bi morali dati prednost ugotavljanju skladnosti v krizi pomembnega blaga pred vsemi drugimi nerešenimi vlogami za druge izdelke. Po drugi strani pa bi moralo biti pristojnim nacionalnim organom v primeru neupravičenih zamud v postopkih ugotavljanja skladnosti omogočeno, da izdajo dovoljenja za izdelke, ki niso prestali veljavnih postopkov ugotavljanja skladnosti za dajanje na zadevni trg, če so skladni z veljavnimi varnostnimi zahtevami. Taka dovoljenja veljajo le na ozemlju države članice izdajateljice in so omejena na trajanje izrednih razmer na enotnem trgu. Poleg tega bi bilo treba za olajšanje povečanja dobave v krizi pomembnih izdelkov uvesti nekatere prilagodljivosti glede mehanizma domneve o skladnosti. V izrednih razmerah na enotnem trgu bi moralo biti proizvajalcem v krizi pomembnega blaga omogočeno tudi, da se sklicujejo na nacionalne in mednarodne standarde, ki zagotavljajo enakovredno raven zaščite kot harmonizirani evropski standardi. Kadar ti ne obstajajo ali je skladnost z njimi preveč otežena zaradi motenj na enotnem trgu, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da izda skupne tehnične specifikacije za prostovoljno ali obvezno uporabo, da bi proizvajalcem zagotovila tehnične rešitve, pripravljene za uporabo.
 (26)   Da bi upoštevali izjemnost aktiviranja načina za izredne razmere na notranjem trgu in njegove morebitne daljnosežne posledice, ki bi lahko negativno vplivale na prosti pretok blaga, storitev in oseb, ter da bi zagotovili ustrezen javni nadzor, bi se moral način za izredne razmere na notranjem trgu aktivirati le z zakonodajnim aktom v obliki sklepa o predlogu Komisije, ki ga nemudoma skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Za obravnavanje potrebe po hitrem odločanju v času krize bi se lahko odločitve o aktiviranju načina za izredne razmere na notranjem trgu sprejemale z uporabo nujnih postopkov, saj so bili ti v preteklosti že uspešno uporabljeni.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Za uvedbo teh v krizi pomembnih prilagoditev ustreznih harmoniziranih pravil Unije so potrebne ciljno usmerjene prilagoditve naslednjih 19 sektorskih okvirov: Direktive 2000/14/EC, Direktive 2006/42/EU, Direktive 2010/35/EU, Direktive 2013/29/EU, Direktive 2014/28/EU, Direktive 2014/29/EU, Direktive 2014/30/EU, Direktive 2014/31/EU, Direktive 2014/32/EU, Direktive 2014/33/EU, Direktive 2014/34/EU, Direktive 2014/35/EU, Direktive 2014/53/EU, Direktive 2014/68/EU, Uredbe (EU) 2016/424, Uredbe (EU) 2016/425, Uredbe (EU) 2016/426, Uredbe (EU) 2019/1009 in Uredbe (EU) 305/2011. Aktiviranje nujnih postopkov bi moralo biti odvisno od aktiviranja izrednih razmer na enotnem trgu ter omejeno na izdelke, opredeljene kot v krizi pomembno blago.
 (27)   Aktiviranje nujnih postopkov bi moralo biti odvisno od aktiviranja izrednih razmer na notranjem trgu ter omejeno na izdelke, opredeljene kot v krizi pomembno blago. Zato bi se morala z aktiviranjem načina za izredne razmere na notranjem trgu po potrebi sprožiti tudi uporaba nekaterih postopkov odzivanja na krizo, ki urejajo načrtovanje, proizvodnjo, ugotavljanje skladnosti in dajanje na trg blaga, za katerega veljajo harmonizirana pravila Unije ali okvirna pravila za splošno varnost, pri čemer bi bila ta uporaba omejena na izdelke, opredeljene kot v krizi pomembno blago.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  V primerih znatnih tveganj za delovanje enotnega trga ali v primerih hudega pomanjkanja blaga strateškega pomena ali izjemno velikega povpraševanja po njem se lahko ukrepi na ravni Unije, namenjeni zagotavljanju razpoložljivosti v krizi pomembnih izdelkov, kot so prednostna naročila, izkažejo za nujne za ponovno normalno delovanje enotnega trga.
 (28)   Omejitve prostega pretoka blaga, storitev in oseb, ki jih uvedejo države članice, bi morale biti prepovedane, razen če so nediskriminatorne, upravičene in sorazmerne. V času krize ne bi smelo biti mogoče začasno preklicati temeljnih svoboščin, določenih v Pogodbi, in države članice ne bi smele uporabljati izrednih razmer kot izgovor za sprejemanje omejitev, ki presegajo pravila Pogodbe. Vsak odziv na izredne razmere na notranjem trgu bi moral biti dosledno v skladu s temi pravili, pa tudi s pravili iz te uredbe. Če države članice ob pripravah na izredne razmere na notranjem trgu ali v takih razmerah sprejmejo ukrepe, ki vplivajo na prosti pretok blaga ali oseb ali na svobodo opravljanja storitev, bi morale take ukrepe omejiti na tisto, kar je nujno, in jih odpraviti takoj, ko je način za izredne razmere deaktiviran, ali prej, ko ukrepi niso več potrebni. Pri takih ukrepih bi bilo treba spoštovati načeli sorazmernosti in nediskriminacije ter upoštevati poseben položaj obmejnih regij.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Da bi države članice v previdnostnem načinu na enotnem trgu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu izkoristile kupno moč in pogajalski položaj Komisije, bi jim moralo biti omogočeno, da Komisijo zaprosijo, naj odda naročilo v njihovem imenu.
 (29)  Predstavniška združenja gospodarskih subjektov so navedla, da gospodarski subjekti med pandemijo niso imeli dovolj informacij o ukrepih držav članic za odzivanje na krizo, delno zato, ker niso vedeli, kje dobiti take informacije, delno pa zaradi jezikovnih ovir in upravnega bremena, povezanega s ponavljanjem poizvedb v vseh državah članicah, zlasti v stalno spreminjajočem se regulativnem okolju. Zato niso mogli sprejemati informiranih poslovnih odločitev v zvezi s tem, v kakšni meri se lahko zanašajo na svoje pravice do prostega pretoka ali gibanja ali nadaljujejo čezmejno poslovanje med krizo. Izboljšati je treba razpoložljivost informacij o ukrepih za odzivanje na krizo na nacionalni ravni in ravni Unije.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Kadar je v izrednih razmerah na enotnem trgu hudo pomanjkanje v krizi pomembnih izdelkov ali storitev in je jasno, da gospodarski subjekti, ki delujejo na enotnem trgu, ne proizvajajo nobenega takega blaga, vendar bi načeloma lahko spremenili namembnost svojih proizvodnih linij, ali imajo nezadostne zmogljivosti za zagotavljanje potrebnega blaga ali storitev, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da državam članicam v skrajni sili priporoči, naj sprejmejo ukrepe, da se olajša ali zahteva povečanje ali sprememba namembnosti proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev ali zmogljivost ponudnikov storitev za zagotavljanje v krizi pomembnih storitev. Pri tem bi Komisija države članice obvestila o resnosti pomanjkanja in vrsti v krizi pomembnega blaga ali storitev, ki so potrebni, ter zagotovila podporo in svetovanje v zvezi s prilagodljivostmi v pravnem redu EU za take namene.
 (30)  Člen 21 PDEU določa pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Podrobni pogoji in omejitve so določeni v Direktivi 2004/38/ES. Navedena direktiva določa splošna načela, ki se uporabljajo za navedene omejitve, in razloge, ki se lahko uporabijo za utemeljitev takih ukrepov. Ti razlogi so javni red, javna varnost ali javno zdravje. V tem okviru so lahko omejitve prostega gibanja utemeljene, če so sorazmerne in nediskriminatorne. Namen te uredbe ni določiti dodatnih razlogov za omejitev pravice do prostega gibanja oseb poleg razlogov iz poglavja VI Direktive 2004/38/ES.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Ukrepi za zagotavljanje regulativne prožnosti bi Komisiji omogočili, da državam članicam priporoči pospešitev postopkov izdaje dovoljenj, potrebnih za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo v krizi pomembnega blaga ali zagotavljanje v krizi pomembnih storitev.
 (31)  Ukrepi za olajšanje prostega gibanja oseb ter kateri koli drugi ukrepi, ki vplivajo na prosto gibanje oseb, iz te uredbe, temeljijo na členu 21 PDEU in dopolnjujejo Direktivo 2004/38/ES, ne da bi vplivali na njeno uporabo v primeru izrednih razmer na notranjem trgu. Taki ukrepi ne bi smeli dovoljevati ali utemeljevati omejitev prostega gibanja v nasprotju s Pogodbama ali drugimi določbami prava Unije.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Poleg tega lahko Komisija za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na enotnem trgu razpoložljivo v krizi pomembno blago, gospodarske subjekte, ki poslujejo v dobavnih verigah, pomembnih v krizi, pozove, naj dajo prednost naročilom vložkov, potrebnih za proizvodnjo v krizi pomembnega končnega blaga, ali naročilom takega končnega blaga. Če bi gospodarski subjekt zavrnil sprejetje in prednostno obravnavo takih naročil, se lahko Komisija, če obstajajo objektivni dokazi, da je razpoložljivost v krizi pomembnega blaga nujna, odloči, da zadevne gospodarske subjekte pozove, naj sprejmejo in prednostno obravnavajo določena naročila, izpolnitev katerih ima nato prednost pred vsemi drugimi obveznostmi po zasebnem ali javnem pravu. Če gospodarski subjekt tega ne sprejme, bi moral pojasniti svoje utemeljene razloge za zavrnitev zahteve. Komisija lahko tako obrazloženo pojasnilo ali njegove dele objavi ob ustreznem upoštevanju poslovne zaupnosti.
 (32)   Člen 45 PDEU določa pravico do prostega gibanja delavcev ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Ta uredba vsebuje določbe, ki dopolnjujejo obstoječe ukrepe za olajšanje prostega gibanja oseb, povečanje preglednosti in zagotavljanje upravne pomoči v izrednih razmerah na notranjem trgu. Taki ukrepi vključujejo vzpostavitev enotnih kontaktnih točk in njihovo dajanje na voljo delavcem in njihovim predstavnikom v državah članicah in na ravni Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu v skladu s to uredbo. Države članice in Komisija se spodbujajo k uporabi obstoječih instrumentov za vzpostavitev in delovanje teh kontaktnih točk. Kontaktne točke bi morale biti dejavne tudi zunaj načina za izredne razmere ter prispevati h komuniciranju med državami članicami in z odborom.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)   Poleg tega lahko Komisija za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na enotnem trgu razpoložljivo v krizi pomembno blago, državam članicam priporoči, naj razdelijo strateške rezerve, pri tem pa ustrezno upoštevajo načela solidarnosti, nujnosti in sorazmernosti.
 (33)   Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z možnostjo sprejemanja podpornih ukrepov za olajšanje prostega gibanja oseb. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Kadar dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, mora biti taka obdelava v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov, in sicer z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta41 ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta42.
 (34)  Z aktiviranjem previdnostnega načina ali načina za izredne razmere na notranjem trgu bi se morala vzpostaviti obveznost držav članic, da Komisijo obvestijo o sprejetju ukrepov glede s krizo povezanih omejitev prostega pretoka blaga, svobode opravljanja storitev in prostega gibanja oseb, vključno z delavci, pri čemer uradnemu obvestilu priložijo izjavo o utemeljitvi uvedbe takih ukrepov. V izjavi o sorazmernosti takih ukrepov bi bilo treba upoštevati njihov učinek, obseg in pričakovano trajanje.
__________________
41 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
42 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z možnostjo sprejemanja podpornih ukrepov za olajšanje prostega gibanja oseb, za vzpostavitev seznama posameznih ciljev (količine in roki) za strateške rezerve, ki bi jih morale države članice vzdrževati, da bi bili doseženi cilji pobude. Nadalje bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z aktiviranjem previdnostnega načina in previdnostnih ukrepov, da bi pazljivo spremljala strateške dobavne verige in usklajevala ustvarjanje strateških rezerv za blago in storitve strateškega pomena. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z aktiviranjem posebnih ukrepov za odzivanje na izredne razmere v času izrednih razmer na enotnem trgu, da se omogoči hitro in usklajeno odzivanje. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
 (35)   Komisija bi morala pri preučevanju združljivosti vseh priglašenih osnutkov ukrepov ali sprejetih ukrepov z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevati spreminjajoče se krizne razmere in pogosto omejene informacije, ki jih imajo države članice na voljo, kadar si prizadevajo zmanjšati nastajajoča tveganja v okviru krize. Kadar je to utemeljeno in potrebno glede na okoliščine, lahko Komisija na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s specializiranimi ali znanstvenimi informacijami, oceni ustreznost argumentov držav članic. Naloga Komisije je zagotoviti, da so taki ukrepi skladni s pravom Unije in ne ustvarjajo neutemeljenih ovir za delovanje notranjega trga. Komisija bi se morala čim prej odzvati na uradna obvestila držav članic ob upoštevanju okoliščin posamezne krize in najpozneje v rokih, določenih v tej uredbi.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti spoštuje pravico gospodarskih subjektov do zasebnosti iz člena 7 Listine, pravico do varstva podatkov iz člena 8 Listine, svobodo gospodarske pobude in svobodo sklepanja pogodb, zaščiteni s členom 16 Listine, lastninsko pravico, zaščiteno s členom 17 Listine, pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, zaščiteno s členom 26 Listine, ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Uredba ne bi smela vplivati na avtonomijo socialnih partnerjev, kot je priznana v PDEU.
 (36)  Če Komisija ugotovi, da priglašeni ukrepi niso v skladu s pravom Unije, lahko izda sklep, s katerim od ustrezne države članice zahteva, da spremeni priglašeni osnutek ukrepa ali se vzdrži njegovega sprejetja. Sprejetje sklepov ne posega v pristojnosti Komisije kot varuhinje pogodb, ki je odgovorna za zagotavljanje spoštovanja prostega pretoka blaga, storitev in oseb. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja te uredbe bi morala Komisija s sprožitvijo postopkov za ugotavljanje kršitev zagotoviti učinkovit odziv na kršitve prava Unije.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Unija ostaja v celoti zavezana mednarodni solidarnosti in močno podpira načelo, da se kateri koli ukrepi na podlagi te uredbe, ki se štejejo za potrebne, vključno z ukrepi, potrebnimi za preprečevanje ali zmanjšanje kritičnih pomanjkanj, izvajajo ciljno usmerjeno, pregledno, sorazmerno, začasno in skladno z obveznostmi v okviru STO.
(37)   Da bi državljanom, potrošnikom, gospodarskim subjektom in delavcem ter njihovim predstavnikom zagotovili pomoč v primeru izrednih razmer, je pomembno vzpostaviti nacionalne enotne kontaktne točke in enotno kontaktno točko na ravni Unije. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko vsak, na katerega vplivajo nacionalni ukrepi za odzivanje na krizo, od pristojnih organov prejme ustrezne informacije, ki so podane v jasnem, razumljivem in nedvoumnem jeziku ter na lahko dostopen način za invalide.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Okvir Unije vključuje medregionalne elemente za vzpostavitev skladnih, večsektorskih, čezmejnih previdnostnih ukrepov in ukrepov za odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu, zlasti ob upoštevanju virov, zmogljivosti in ranljivosti v sosednjih regijah, še posebno obmejnih regijah.
 (38)   Za zagotovitev, da se posebni ukrepi ob izrednih razmerah na notranjem trgu, določeni v tej uredbi, uporabijo le, kadar je to nujno za odziv na določene izredne razmere na notranjem trgu, bi se moralo za take ukrepe zahtevati individualno aktiviranje z izvedbenimi akti Komisije, v katerih so navedeni razlogi za tako aktiviranje in v krizi pomembno blago ali storitve, za katere se taki ukrepi uporabljajo.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Komisija se tudi, kadar je ustrezno, posvetuje ali sodeluje v imenu Unije z zadevnimi tretjimi državami, pri čemer posebno pozornost namenja državam v razvoju, da bi našli sodelovalne rešitve za obravnavo motenj v dobavnih verigah, in to v skladu z mednarodnimi obveznostmi. To po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih.
 (39)   Poleg tega bi morala Komisija za zagotovitev sorazmernosti izvedbenih aktov in ustrezno spoštovanje vloge gospodarskih subjektov pri kriznem upravljanju ukrepe načina za izredne razmere na notranjem trgu aktivirati le, če gospodarski subjekti ne uspejo prostovoljno zagotoviti rešitve v razumnem času. Razlogi za tako aktiviranje bi morali biti navedeni v vsakem aktu in bi morali upoštevati vse posamezne vidike krize.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Za vzpostavitev okvira za krizne protokole bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU dopolni regulativni okvir iz te uredbe z nadaljnjo opredelitvijo načinov sodelovanja organov držav članic in Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu ter zagotovi izmenjavo informacij in obveščanje o tveganjih in kriznih razmerah. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
 (40)  Komisija bi morala zahteve za informacije, naslovljene na gospodarske subjekte, uporabiti v skrajni sili le, če informacij, potrebnih za ustrezno odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu, kot so informacije, potrebne za javno naročilo Komisije v imenu držav članic ali oceno proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev v krizi pomembnega blaga, katerega dobavne verige so motene, ni mogoče pridobiti iz javno razpoložljivih virov ali s prostovoljnim posredovanjem informacij na kakršen koli drug način v sodelovanju z odborom in državami članicami.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Uredba sveta (ES) št. 2679/98, ki določa mehanizem za dvostranske razprave o ovirah za delovanje enotnega trga, se redko uporablja in je zastarela. Njena ocena je pokazala, da se z rešitvami iz navedene uredbe ni mogoče spoprijemati z dejanskimi razmerami v kompleksnih krizah, ki niso omejene na incidente ob mejah dveh sosednjih držav članic. Zato bi jo bilo treba razveljaviti –
 (41)   V primerih znatnih tveganj za delovanje notranjega trga ali v primerih hudega pomanjkanja blaga odločilnega pomena ali izjemno velikega povpraševanja po njem se lahko ukrepi na ravni Unije, namenjeni zagotavljanju razpoložljivosti v krizi pomembnega blaga, kot so prednostna naročila, izkažejo za nujne, da se doseže ponovno normalno delovanje notranjega trga.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 a (novo)
(41a)  Kadar je v izrednih razmerah na notranjem trgu hudo pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev ter je jasno, da gospodarski subjekti, ki delujejo na notranjem trgu, ne proizvajajo takega blaga, vendar bi načeloma lahko spremenili namembnost svojih proizvodnih linij ali bi imeli zadostne zmogljivosti za zagotavljanje potrebnega blaga ali storitev, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da državam članicam v skrajni sili priporoči, naj sprejmejo ukrepe, da se olajša ali zahteva povečanje ali sprememba namembnosti proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev ali zmogljivosti ponudnikov storitev za zagotavljanje v krizi pomembnih storitev. Ob tem bi morala Komisija države članice obvestiti o resnosti pomanjkanja in vrsti v krizi pomembnega blaga in storitev, ki so potrebni, ter zagotoviti podporo in svetovanje v zvezi s prilagodljivostmi v pravnem redu Unije za take namene.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 b (novo)
(41b)  Ukrepi za zagotavljanje regulativne prožnosti bi Komisiji omogočili, da državam članicam priporoči pospešitev postopkov izdaje dovoljenj, potrebnih za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo v krizi pomembnega blaga ali zagotavljanje v krizi pomembnih storitev.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 c (novo)
(41c)   Poleg tega lahko Komisija za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na notranjem trgu na voljo v krizi pomembno blago, gospodarske subjekte, ki poslujejo v dobavnih verigah, pomembnih v krizi, pozove, naj dajo prednost naročilom v krizi pomembnega blaga ali naročilom vložkov, potrebnih za proizvodnjo v krizi pomembnega blaga. Če gospodarski subjekt zavrne sprejetje poziva k prednostni obravnavi takih naročil, lahko Komisija kljub objektivnim dokazom, da je razpoložljivost v krizi pomembnega blaga nujna, ustrezne gospodarske subjekte pozove, naj sprejmejo in prednostno obravnavajo določena naročila, izpolnitev katerih ima nato prednost pred vsemi drugimi obveznostmi po zasebnem ali javnem pravu. Če gospodarski subjekt tega ne sprejme, bi moral navesti utemeljene razloge za zavrnitev poziva.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 d (novo)
(41d)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z aktiviranjem posebnih ukrepov za odzivanje na izredne razmere, in sicer prednostnih naročil, v izrednih razmerah na notranjem trgu, da se omogoči hitro in usklajeno odzivanje. Prednostna naročila bi se morala oddajati po poštenih in razumnih cenah, ki bi, kjer je ustrezno, vključevale tudi ustrezno nadomestilo za vse dodatne stroške, ki jih ima gospodarski subjekt, vključno s stroški, ki na primer izhajajo iz pogodb zunaj Unije ali iz spremembe proizvodnih linij. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 e (novo)
(41e)  Poleg tega lahko država članica, kadar jo prizadene hudo pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev, o tem obvesti Komisijo in navede potrebne količine. Komisija bi morala informacije posredovati vsem pristojnim organom in racionalizirati usklajevanje odzivov držav članic. Za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na notranjem trgu na voljo v krizi pomembno blago, lahko državam članicam tudi priporoči, naj razdelijo strateške rezerve, pri tem pa ustrezno upoštevajo načela solidarnosti, nujnosti in sorazmernosti.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 f (novo)
(41f)  Da bi države članice v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu izkoristile kupno moč in pogajalski položaj Komisije, bi jim moralo biti omogočeno, da Komisijo zaprosijo, naj odda naročilo v njihovem imenu. Bistveno je tudi zagotoviti, da države članice ob podpori Komisije in odbora uskladijo svoje ukrepe, preden začnejo postopke za javno naročanje v krizi pomembnega blaga in storitev. Preglednost je temeljno načelo učinkovitega javnega naročanja, s katerim se izboljša konkurenca, povečuje učinkovitost in ustvarjajo enaki konkurenčni pogoji. Evropski parlament bi moral biti obveščen o postopkih v zvezi s skupnim javnim naročanjem v skladu s to uredbo in bi mu bilo treba na zahtevo omogočiti dostop do pogodb, sklenjenih na podlagi teh postopkov, ob upoštevanju ustreznega varstva poslovno občutljivih informacij, vključno s poslovnimi skrivnostmi.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 g (novo)
(41g)  Določiti je treba pravila o digitalnih orodjih, da se zagotovi pripravljenost za pravočasen in učinkovit odziv na morebitne prihodnje izredne razmere ter da se zagotovijo neprekinjeno delovanje notranjega trga, prosti pretok blaga, storitev in oseb v času krize ter razpoložljivost v krizi pomembnega blaga in storitev za državljane, podjetja in javne organe. Pri vzpostavljanju takih orodij bi si morala Komisija prizadevati za zagotovitev interoperabilnosti z že obstoječimi digitalnimi orodji, kot je informacijski sistem za notranji trg, da bi se izognili podvajanju zahtev in dodatnemu upravnemu bremenu. Ta uredba bi morala določati tudi pravila za ustrezno usklajevanje, sodelovanje in izmenjavo informacij ter vzpostaviti digitalna orodja za zagotavljanje delovanja hitrih pasov za ključno blago in storitve, da bi pospešili postopke za izdajo dovoljenj, registracijo ali prijavo. Poleg tega bi morala Komisija za okrepitev sodelovanja vseh gospodarskih akterjev, zlasti podjetij in civilne družbe, vzpostaviti platformo deležnikov, ki bo olajšala in spodbujala prostovoljno odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 h (novo)
(41h)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti spoštuje pravico gospodarskih subjektov do zasebnosti iz člena 7 Listine, pravico do varstva podatkov iz člena 8 Listine, svobodo gospodarske pobude in svobodo sklepanja pogodb, ki sta zaščiteni s členom 16 Listine, lastninsko pravico, zaščiteno s členom 17 Listine, pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, zaščiteno s členom 28 Listine, ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 i (novo)
(41i)  Ker države članice cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 j (novo)
(41j)   Komisija bi morala izvesti oceno učinkovitosti te uredbe in predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, vključno z oceno dela odbora, stresnih testov, usposabljanja in kriznih protokolov, meril za aktiviranje načina za izredne razmere ter uporabe digitalnih orodij. Poleg tega bi bilo treba poročila predložiti tudi po deaktiviranju načina za izredne razmere. Ta poročila bi morala vključevati oceno delovanja sistema odzivanja na izredne razmere in oceno vpliva ukrepov ob izrednih razmerah na temeljne pravice, kot so svoboda gospodarske pobude, svoboda iskanja zaposlitve in dela ter pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov, vključno s pravico do stavke. Ta uredba se ne bi smela razlagati tako, da vpliva na pravico do kolektivnega pogajanja in pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno s pravico delavcev in zaposlenih do sprejemanja kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s stavko. Poleg tega ta uredba ne bi smela vplivati na avtonomijo socialnih partnerjev, kot je priznana v PDEU.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 k (novo)
(41k)   Vsi ukrepi na podlagi te uredbe bi morali biti skladni z obveznostmi Unije na podlagi veljavnega mednarodnega prava. Unija ostaja v celoti zavezana mednarodni solidarnosti in močno podpira načelo, da se kateri koli ukrepi na podlagi te uredbe, ki se štejejo za potrebne, vključno z ukrepi, potrebnimi za preprečevanje ali zmanjšanje kritičnih pomanjkanj, izvajajo ciljno usmerjeno, pregledno, sorazmerno, začasno in skladno z obveznostmi v okviru STO.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 l (novo)
(41l)   Okvir Unije bi moral vključevati medregionalne elemente za vzpostavitev skladnih, večsektorskih in čezmejnih previdnostnih ukrepov ter ukrepov za odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu, zlasti ob upoštevanju virov, zmogljivosti in ranljivosti v sosednjih regijah, še posebno obmejnih regijah.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 m (novo)
(41m)   Za vzpostavitev okvira za krizne protokole bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU dopolni to uredbo z nadaljnjo opredelitvijo načinov sodelovanja organov držav članic in Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu ter opredelitvijo načinov varne izmenjave informacij in obveščanja o tveganjih in kriznih razmerah. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 n (novo)
(41n)   Uredba Sveta (ES) št. 2679/98 določa mehanizem za dvostranske razprave in obvestila o ovirah za delovanje notranjega trga. Da bi se izognili podvajanju zahtev glede obveščanja v kriznih razmerah, bi bilo to uredbo treba ustrezno spremeniti. Uredba Sveta (ES) št. 2679/98 uredba na noben način ne bi smela vplivati na uveljavljanje temeljnih pravic, priznanih na ravni Unije, vključno s pravico ali svobodo do stavke ali drugih ukrepov, zajetih v posebnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah v skladu z nacionalnim pravom. Prav tako ne bi smela posegati v pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja in izvrševanja ali v pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta uredba vzpostavlja okvir ukrepov za predvidevanje učinkov kriz na enotni trg ter pripravo in odzivanje nanje zaradi varovanja prostega pretoka blaga, storitev in oseb ter zagotovitve razpoložljivosti blaga in storitev strateškega pomena ter v krizi pomembnega blaga in storitev na enotnem trgu.
 1.  Cilj te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z vzpostavitvijo okvira harmoniziranih pravil za povečanje njegove odpornosti, učinkovito predvidevanje in preprečevanje kriz, zagotovitev učinkovitega odziva na krize ter olajšanje prostega pretoka blaga, storitev in oseb.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
2.  Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo:
 črtano
(a)  svetovalno skupino za svetovanje Komisiji o ustreznih ukrepih za predvidevanje ali preprečevanje učinka krize na enotni trg ali odzivanje nanj;
(b)  ukrepe za pridobivanje, deljenje in izmenjavo ustreznih informacij;
(c)  kontingenčne ukrepe za predvidevanje in načrtovanje;
(d)  ukrepe za obravnavo učinkov na enotni trg zaradi pomembnih incidentov, ki se še niso zaostrili v izredne razmere na enotnem trgu (previdnostni način na enotnem trgu), vključno s sklopom previdnostnih ukrepov, in
(e)  ukrepe za obravnavo izrednih razmer na enotnem trgu, vključno s sklopom ukrepov za odzivanje na izredne razmere.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
3.  Države članice si med seboj in s Komisijo redno izmenjujejo informacije o vseh zadevah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.
 črtano
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4
4.  Komisija lahko pridobi vse specializirano in/ali znanstveno znanje, potrebno za uporabo te uredbe.
 črtano
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 2 – naslov
Področje uporabe
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
1.  Ukrepi iz te uredbe se uporabljajo v zvezi s pomembnimi učinki krize na delovanje enotnega trga in njegove dobavne verige.
 1.  Ukrepi iz te uredbe se uporabljajo v zvezi s pomembnimi učinki krize na delovanje notranjega trga, in sicer brez poseganja v temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s svobodo gospodarske pobude.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  zdravila, kot so opredeljena v členu 2(2) Direktive 2001/83/ES;
 (a)  zdravila, kot so opredeljena v členu 1, točka 2, Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  druge zdravstvene protiukrepe, kot so opredeljeni v členu 3, točka 8, Uredbe (EU) …/… o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje [uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje]44 in vključeni na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 6(1) [Predloga] Uredbe Sveta (EU) …/… o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov45;
 (c)  druge zdravstvene protiukrepe, kot so opredeljeni v členu 3, točka 10, Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta45;
__________________
 __________________
44 [Vstaviti sklic na sprejeti akt, ko bo na voljo.]
45 [Vstaviti sklic na sprejeti akt, ko bo na voljo.]
 45 Uredba (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (UL L 314, 6.12.2022, str. 26).
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka f
(f)  finančne storitve, kot so bančne, kreditne, zavarovalne in pozavarovalne, poklicne ali osebne pokojnine, vrednostne papirje, investicijske sklade, plačilno in investicijsko svetovanje, vključno s storitvami s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/36, ter dejavnosti poravnave in kliringa ter svetovalne, posredniške in druge pomožne finančne storitve.
 (f)  finančne storitve, kot so bančne, kreditne, zavarovalne in pozavarovalne, poklicne ali osebne pokojnine, vrednostne papirje, investicijske sklade, plačilno in investicijsko svetovanje, vključno s storitvami s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU, ter dejavnosti poravnave in kliringa ter svetovalne, posredniške in druge pomožne finančne storitve.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3
3.  Z odstopanjem od odstavka 2, točke (a), (b) in (c), se členi 16 do 20 ter člen 41 te uredbe uporabljajo za izdelke iz navedenih točk.
 3.  Z odstopanjem od odstavka 2, točke (a), (b) in (c), se členi 16 do 20 ter členi 41 do 41c uporabljajo za izdelke iz navedenih točk.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Ta uredba ne posega v enotno ureditev za politično odzivanje na krize iz Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2018/1993.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 5
5.  Ta uredba ne posega v pravila Unije o konkurenci (členi 101 do 109 PDEU in izvedbene uredbe), vključno s protimonopolnimi pravili, pravili o združitvah in pravili o državni pomoči.
 5.  Ta uredba ne posega v pravila Unije o konkurenci, vključno s protimonopolnimi pravili, pravili o združitvah in pravili o državni pomoči.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 6 – uvodni del
6.  Ta uredba ne posega v:
 6.  Ta uredba ne posega v pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktivo 2002/58/ES.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 6 – točka a
(a)  posvetovanje Komisije ali njeno sodelovanje v imenu Unije z zadevnimi tretjimi državami, pri čemer posebno pozornost namenja državam v razvoju, da bi poiskale kooperativne rešitve za preprečevanje motenj v dobavni verigi, in to v skladu z mednarodnimi obveznostmi. To lahko po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih, ali
 črtano
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 2 –odstavek 6 – točka b
(b)  ocenjevanje Komisije, ali je ustrezno uvesti omejitve izvoza blaga v skladu z mednarodnimi pravicami in obveznostmi Unije na podlagi Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta48.
 črtano
__________________
48 UL L 83, 27.3.2015, str. 34.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Ta uredba na noben način ne vpliva na uveljavljanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije, vključno s pravico do stavke ali pravico do drugih ukrepov, zajetih v posebnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah, v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Prav tako ne bi smela vplivati na pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja in izvrševanja ali na pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom in prakso.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 7
7.  Vsi ukrepi na podlagi te uredbe morajo biti skladni z obveznostmi Unije na podlagi mednarodnega prava.
 črtano
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 8
8.  Ta uredba ne posega v odgovornost držav članic, da zagotovijo nacionalno varnost, ali njihova pooblastila, da zaščitijo bistvene funkcije države, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda in miru.
 črtano
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „kriza“ pomeni izjemen nepričakovan in nenaden dogodek izredne narave in obsega, ki je naraven ali ga povzroči človek ter se zgodi znotraj ali zunaj Unije;
 (1)  „kriza“ pomeni izjemen dogodek izredne narave in obsega, ki je naraven ali ga povzroči človek ter se zgodi znotraj ali zunaj Unije in škodljivo vpliva na prosti pretok blaga, storitev ali oseb na notranjem trgu;
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „previdnostni način na enotnem trgu“ pomeni okvir za obravnavo grožnje znatnih motenj v dobavi blaga ali storitev strateškega pomena, ki bi se lahko v naslednjih šestih mesecih zaostrila v izredne razmere na enotnem trgu;
 (2)  „previdnostni način na notranjem trgu“ pomeni okvir za obravnavo grožnje krize, ki bi povzročila znatne motnje v dobavi blaga ali storitev odločilnega pomena in ki bi se lahko v naslednjih šestih mesecih zaostrila v izredne razmere na notranjem trgu;
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3
(3)  „izredne razmere na enotnem trgu“ pomenijo obsežen učinek krize na enotni trg, ki povzroči resne motnje v prostem pretoku na enotnem trgu ali delovanju dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na enotnem trgu;
 (3)  „način za izredne razmere na notranjem trgu“ pomeni okvir za obravnavo znatnega obsežnega učinka krize na notranji trg, ki povzroči resne motnje v prostem pretoku blaga, storitev ali oseb ali delovanju dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
(4)  „strateško pomembna področja“ pomenijo področja, ki so odločilnega pomena za Unijo in njene države članice, ker so sistemskega in ključnega pomena za javno varnost, javni red ali javno zdravje, ter katerih motnje, nedelovanje, izguba ali uničenje bi imeli pomemben učinek na delovanje enotnega trga;
 (4)  „odločilno pomembna področja“ pomenijo področja, ki so odločilnega pomena za Unijo in njene države članice ter so sistemskega in ključnega pomena za javno varnost, javni red, javno zdravje ali okolje, ter katerih motnje, nedelovanje, izguba ali uničenje bi imeli pomemben učinek na delovanje notranjega trga, zlasti na prosti pretok blaga, storitev ali oseb;
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
(5)  „blago in storitve strateškega pomena“ pomenijo blago in storitve, ki so nujni za zagotavljanje delovanja enotnega trga na strateško pomembnih področjih in ki jih ni mogoče zamenjati ali razpršiti;
 (5)  „blago, storitve in delavci odločilnega pomena“ pomenijo blago, storitve in kategorije delavcev, ki so nujni za zagotavljanje delovanja notranjega trga na odločilno pomembnih področjih in ki jih ni mogoče zamenjati ali, kjer je ustrezno, razpršiti;
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 6
(6)  „v krizi pomembno blago in storitve“ pomenijo blago in storitve, ki so nujni za odzivanje na krizo ali obravnavanje učinkov krize na enotni trg v izrednih razmerah na enotnem trgu;
 (6)  „v krizi pomembno blago in storitve“ pomenijo blago in storitve, ki so nujni za odzivanje na krizo ali obravnavanje učinkov krize na notranji trg v izrednih razmerah na notranjem trgu;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7
(7)  „strateške rezerve“ pomenijo zalogo blaga strateškega pomena, katerega rezerve so morda potrebne za pripravo na izredne razmere na enotnem trgu, pod nadzorom države članice.
 (7)  „strateške rezerve“ pomenijo zalogo blaga odločilnega pomena pod nadzorom države članice, katere rezerve so morda potrebne za pripravo na izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 4 – naslov
Svetovalna skupina
 Odbor za izredne razmere na notranjem trgu in njegovo odpornost
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Ustanovi se svetovalna skupina.
 1.  Ustanovi se Odbor za izredne razmere na notranjem trgu in njegovo odpornost.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Svetovalno skupino sestavlja po en predstavnik vsake države članice. Vsaka država članica imenuje predstavnika in namestnika predstavnika.
 2.  Odbor sestavlja po en predstavnik vsake države članice in en strokovnjak, ki ga imenuje Evropski parlament. Vsaka država članica imenuje predstavnika in namestnika predstavnika.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Komisija predseduje svetovalni skupini in zagotavlja njen sekretariat. Predstavnika Evropskega parlamenta, predstavnike držav Efte, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru49, predstavnike gospodarskih subjektov, organizacije deležnikov, socialne partnerje in strokovnjake lahko povabi, da se kot opazovalci udeležijo sestankov svetovalne skupne. Kot opazovalce na ustreznih sestankih svetovalne skupine povabi tudi predstavnike drugih v krizi pomembnih organov na ravni Unije.
 3.  Komisija predseduje odboru in zagotavlja njegov sekretariat. Po potrebi lahko za preučevanje posebnih vprašanj ustanovi stalne ali začasne podskupine odbora.
__________________
49 UL L 1, 3.1.1994, str. 3.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija na ustrezna zasedanja odbora kot opazovalce povabi predstavnike drugih v krizi pomembnih organov na ravni Unije ter predstavnike tretjih držav ali mednarodnih organizacij v skladu z dvostranskimi ali mednarodnimi sporazumi. Kjer je ustrezno, na zasedanja odbora kot opazovalce povabi tudi organizacije, ki zastopajo vse zainteresirane strani, zlasti predstavnike gospodarskih subjektov, organizacij deležnikov in socialnih partnerjev. K ad hoc sodelovanju pri delu odbora lahko povabi tudi strokovnjake s posebnim, v krizi pomembnim strokovnim znanjem.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Odbor lahko sprejme mnenja, priporočila ali poročila, ki so javno dostopna, brez poseganja v osebne podatke ali poslovne skrivnosti. Komisija v največji možni meri in na pregleden način upošteva mnenja, priporočila ali poročila odbora.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – uvodni del
4.  Svetovalna skupina za namene kontingenčnega načrtovanja v skladu s členi 6 do 8 Komisiji pomaga in svetuje v zvezi z naslednjimi nalogami:
 4.  Da bi okrepili odpornost notranjega trga, odbor za namene kontingenčnega načrtovanja v skladu s členi 6 do 8 Komisiji pomaga in svetuje v zvezi z naslednjimi nalogami:
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka a
(a)  predlaganje ureditev za upravno sodelovanje med Komisijo in državami članicami v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu, ki bi bili vključeni v krizne protokole;
 (a)  predlaganje ureditev za upravno sodelovanje med Komisijo in državami članicami v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu, ki bi bili vključeni v krizne protokole iz člena 6;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b
(b)  ocenjevanje pomembnih incidentov, o katerih so države članice opozorile Komisijo.
 (b)  ocenjevanje incidentov, o katerih so države članice ali drugi ustrezni deležniki v skladu s členom 8 opozorili Komisijo, in njihovega vpliva na prosti pretok blaga, storitev in oseb, vključno z delavci;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b a (novo)
(ba)  priporočanje državam članicam, naj naredijo rezervo ključnega blaga, da bi se pripravile na izredne razmere na notranjem trgu, ob upoštevanju verjetnosti in učinka pomanjkanja;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b b (novo)
(bb)  zbiranje predvidevanj o možnosti nastanka krize, izvajanje analize podatkov in zagotavljanje tržnih informacij;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b c (novo)
(bc)  posvetovanje s predstavniki gospodarskih subjektov, vključno z MSP, in predstavniških združenj ter, kjer je ustrezno, socialnimi partnerji za zbiranje tržnih informacij;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b d (novo)
(bd)  analiza zbirnih podatkov, ki jih prejmejo drugi v krizi pomembni organi na ravni Unije in mednarodni ravni;
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b e (novo)
(be)  vodenje odložišča nacionalnih kriznih ukrepov in kriznih ukrepov Unije, ki so bili uporabljeni v prejšnjih krizah ter ki so vplivali na notranji trg in njegove dobavne verige;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b f (novo)
(bf)  sprejetje ukrepov za krepitev odpornosti notranjega trga v skladu s to uredbo, kot je organiziranje usposabljanj in simulacij ter opredelitev ustreznih gospodarskih subjektov in dobavnih verig v okviru stresnih testov.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – uvodni del
5.  Za namene previdnostnega načina na enotnem trgu iz člena 9 svetovalna skupina Komisiji pomaga pri naslednjih nalogah:
 5.  Za namene previdnostnega načina na notranjem trgu iz člena 9 odbor Komisiji pomaga pri naslednjih nalogah:
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka a
(a)  ugotavljanje, ali grožnja iz člena 3(2) obstaja in kakšen je njen obseg;
 (a)  ugotavljanje, ali obstajajo merila za aktiviranje ali deaktiviranje previdnostnega načina in zlasti grožnja iz člena 3(2) in kakšen je njen obseg;
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 4 –odstavek 5 – točka b
(b)  zbiranje napovedi, analiz podatkov in tržnih informacij;
 črtano
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka c
(c)  posvetovanje s predstavniki gospodarskih subjektov, vključno z MSP, in industrije za zbiranje tržnih informacij;
 črtano
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka d
(d)  analiza zbirnih podatkov, ki jih prejmejo drugi v krizi pomembni organi na ravni Unije in mednarodni ravni;
 črtano
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka e
(e)  olajševanje izmenjav in deljenja informacij, tudi z drugimi ustreznimi organi in drugimi v krizi pomembnimi organi na ravni Unije ter po potrebi tretjimi državami, pri čemer se posebna pozornosti nameni državam v razvoju, in mednarodnimi organizacijami;
 (e)  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka f
(f)  vodenje odložišča nacionalnih kriznih ukrepov in kriznih ukrepov Unije, uporabljenih v prejšnjih krizah, ki so vplivale na enotni trg in njegove dobavne verige.
 črtano
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 6 – uvodni del
6.  Za namene načina izrednih razmer na enotnem trgu iz člena 14 svetovalna skupina Komisiji pomaga pri naslednjih nalogah:
 6.  Za namene načina za izredne razmere na notranjem trgu iz člena 14 odbor Komisiji pomaga pri naslednjih nalogah:
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 4 –odstavek 6 – točka b
(b)  ugotavljanje, ali so izpolnjena merila za aktiviranje ali deaktiviranje načina izrednih razmer;
 (b)  ugotavljanje, ali so izpolnjena merila za aktiviranje ali deaktiviranje načina za izredne razmere, na podlagi zadostnih in zanesljivih dokazov;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 6 – točka c
(c)  svetovanje o izvajanju ukrepov, izbranih za odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu na ravni Unije;
 (c)  svetovanje o izvajanju ukrepov, izbranih za odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu na ravni Unije;
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 6 – točka e
(e)  olajševanje izmenjav in deljenja informacij, tudi z drugimi v krizi pomembnimi organi na ravni Unije ter po potrebi tretjimi državami, pri čemer se posebna pozornosti nameni državam v razvoju, in mednarodnimi organizacijami.
 (e)  olajševanje izmenjav in deljenja informacij, tudi z drugimi v krizi pomembnimi organi na ravni Unije ter po potrebi tretjimi državami, pri čemer se posebna pozornosti nameni članicam Efte, državam kandidatkam in državam v razvoju, in mednarodnimi organizacijami.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 7
7.  Komisija zagotovi udeležbo vseh organov na ravni Unije, ki so pomembni v zadevni krizi. Svetovalna skupina po potrebi tesno sodeluje in se usklajuje z drugimi ustreznimi s krizo povezanimi organi na ravni unije. Komisija zagotavlja usklajevanje z ukrepi, ki se izvajajo prek drugih mehanizmov Unije, kot sta mehanizem Unije na področju civilne zaščite ali okvir EU za zdravstveno varnost. Svetovalna skupina zagotavlja izmenjavo informacij s Centrom za usklajevanje nujnega odziva v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.
 7.  Komisija zagotovi udeležbo Evropskega parlamenta in vseh organov na ravni Unije, ki so pomembni v zadevni krizi. Zlasti zagotovi enak dostop do vseh informacij, tako da Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno. Odbor po potrebi tesno sodeluje in se usklajuje z drugimi ustreznimi s krizo povezanimi organi na ravni unije. Komisija zagotavlja usklajevanje z ukrepi, ki se izvajajo prek drugih mehanizmov Unije, kot je mehanizem Unije na področju civilne zaščite, okvir EU za zdravstveno varnost ali mehanizem iz akta o čipih. Odbor zagotavlja izmenjavo informacij s Centrom za usklajevanje nujnega odziva v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 8
8.  Svetovalna skupina se sestane najmanj trikrat letno. Na prvem sestanku na predlog in s soglasjem Komisije sprejme svoj poslovnik.
 8.  Odbor se sestane najmanj trikrat letno. Na prvem zasedanju sprejme svoj poslovnik.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 8 a (novo)
8a.  Odbor v sodelovanju s Komisijo vsako leto sprejme poročilo o dejavnosti ter ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 9
9.  Svetovalna skupina lahko sprejme mnenja, priporočila ali poročila v okviru svojih nalog iz odstavkov 4 do 6.
 črtano
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
Dialog o izrednih razmerah in odpornosti
1.   Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko Evropski parlament povabi svojega imenovanega strokovnjaka in Komisijo na razpravo o naslednjem:
(a)   mnenjih, priporočilih in poročilih, ki jih sprejme odbor;
(b)   izidih stresnih testov;
(c)   aktiviranju previdnostnega načina, njegovem podaljšanju in deaktiviranju ter vseh ukrepih, sprejetih v skladu z delom III;
(d)   aktiviranju načina za izredne razmere, njegovem podaljšanju in deaktiviranju ter vseh ukrepih, sprejetih v skladu z delom IV;
(e)   katerih koli ukrepih, ki omejujejo prosti pretok blaga, storitev in delavcev.
2.   Evropski parlament lahko k sodelovanju v dialogu iz odstavka 1 povabi predstavnike držav članic.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Države članice imenujejo centralne urade za zvezo, odgovorne za stike, usklajevanje in izmenjavo informacij s centralnimi uradi za zvezo drugih držav članic in centralnim uradom za zvezo na ravni Unije v skladu s to uredbo. Taki uradi za zvezo usklajujejo in zbirajo prispevke ustreznih pristojnih nacionalnih organov.
 1.  Države članice imenujejo centralne urade za zvezo, odgovorne za stike, usklajevanje in izmenjavo informacij s centralnimi uradi za zvezo drugih držav članic in centralnim uradom za zvezo na ravni Unije v skladu s to uredbo. Taki uradi za zvezo usklajujejo in zbirajo prispevke ustreznih pristojnih nacionalnih organov, tudi na regionalni in lokalni ravni, če je ustrezno. Poleg tega nacionalnim enotnim kontaktnim točkam iz člena 21 posredujejo tudi vse v krizi pomembne informacije, po možnosti v realnem času.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Komisija imenuje centralni urad za zvezo na ravni Unije za stike s centralnimi uradi za zvezo držav članic v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu v skladu s to uredbo. Centralni urad za zvezo na ravni Unije zagotavlja usklajevanje in izmenjavo informacij s centralnimi uradi za zvezo držav članic za upravljanje previdnostnega načina in načina izrednih razmer na enotnem trgu.
 2.  Komisija imenuje centralni urad za zvezo na ravni Unije za stike s centralnimi uradi za zvezo držav članic v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu v skladu s to uredbo in po potrebi za stike z drugimi organi na ravni Unije, ki so pomembni za posamezno krizo. Centralni urad za zvezo na ravni Unije zagotavlja usklajevanje in izmenjavo informacij s centralnimi uradi za zvezo držav članic za upravljanje previdnostnega načina in načina za izredne razmere na notranjem trgu, tudi v krizi pomembnih informacij, ki morajo biti javno dostopne v skladu s členom 41.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija je ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine in prispevkov ustreznih organov na ravni Unije pooblaščena, da po posvetovanju z državami članicami sprejme delegirani akt za dopolnitev te uredbe z okvirom, ki določa krizne protokole v zvezi s kriznim sodelovanjem, izmenjavo informacij in kriznim komuniciranjem za previdnostni način in način za izredne razmere na enotnem trgu, zlasti v zvezi s:
 1.  Komisija je ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora in prispevkov ustreznih organov na ravni Unije ter po posvetovanju z državami članicami pooblaščena, da sprejme delegirani akt za dopolnitev te uredbe s splošnim okvirom, ki določa krizne protokole v zvezi s pripravljenostjo na krizo, sodelovanjem, izmenjavo informacij in kriznim komuniciranjem za previdnostni način in način za izredne razmere na notranjem trgu, zlasti v zvezi z naslednjim:
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  sodelovanjem med nacionalnimi pristojnimi organi i pristojnimi organi na ravni Unije za upravljanje previdnostnega načina in načina izrednih razmer na enotnem trgu v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer v vseh sektorjih enotnega trga;
 (a)  sodelovanjem med nacionalnimi pristojnimi organi, tudi na lokalni in regionalni ravni, ter pristojnimi organi na ravni Unije za upravljanje previdnostnega načina in načina za izredne razmere na notranjem trgu;
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  usklajenim pristopom k obveščanju o tveganjih in kriznih razmerah tudi v odnosu do javnosti z usklajevalno vlogo Komisije;
 (c)  usklajenim pristopom k obveščanju o kriznih razmerah tudi v odnosu do javnosti in ustreznih deležnikov, vključno z gospodarskimi subjekti, z usklajevalno vlogo Komisije;
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(d)  upravljanjem okvira.
 črtano
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka a
(a)  seznama ustreznih pristojnih nacionalnih organov, centralnih uradov za zvezo, imenovanih v skladu s členom 5, in enotnih kontaktnih točk iz člena 21, njihovih kontaktnih podatkov, dodeljenih vlog in odgovornosti v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer iz te uredbe v skladu z nacionalno zakonodajo;
 (a)  seznama pristojnih nacionalnih organov, centralnih uradov za zvezo, imenovanih v skladu s členom 5, in enotnih kontaktnih točk iz člena 21, njihovih kontaktnih podatkov, dodeljenih vlog in odgovornosti v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer iz te uredbe v skladu z nacionalno zakonodajo;
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 6 –odstavek 2 – točka b
(b)  posvetovanja predstavnikov gospodarskih subjektov in socialnih partnerjev, vključno z MSP, o njihovih pobudah in ukrepih za blažitev morebitnih motenj v dobavnih verigah in odzivanje nanje ter za premagovanje morebitnih pomanjkanj blaga in storitev na enotnem trgu;
 (b)  posvetovanja predstavnikov gospodarskih subjektov, vključno z MSP, o njihovih pobudah in ukrepih za blažitev morebitnih izrednih razmer na notranjem trgu in odzivanje nanje.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  posvetovanja s socialnimi partnerji o posledicah za prosto gibanje delavcev na odločilno pomembnih področjih;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka c
(c)  sodelovanja na tehnični ravni v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer v vseh sektorjih enotnega trga;
 (c)  sodelovanja na tehnični ravni v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer v vseh sektorjih notranjega trga;
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka d
(d)  obveščanja o tveganjih in izrednih razmerah, pri čemer ima Komisija usklajevalno vlogo, ob ustreznem upoštevanju že obstoječih struktur.
 (d)  obveščanja o tveganjih in izrednih razmerah, pri čemer ima Komisija usklajevalno vlogo, ob upoštevanju že obstoječih struktur.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija lahko ob upoštevanju mnenja odbora začne, spodbuja in olajša pripravo prostovoljnih kriznih protokolov gospodarskih subjektov za reševanje izrednih razmer na notranjem trgu, ki so strogo omejeni na izredne razmere. Kadar je potrebno in ustrezno, lahko v pripravo prostovoljnih kriznih protokolov vključi tudi organizacije civilne družbe ali druge ustrezne organizacije. Prostovoljni krizni protokoli določajo:
(a)  posebne parametre motenj, ki naj bi jih prostovoljni krizni protokol obravnaval, in cilje, za katere si prizadeva;
(b)  vlogo vsakega udeleženca, pripravljalne ukrepe, ki jih mora vzpostaviti, in njegovo vlogo po aktiviranju kriznega protokola;
(c)  postopek za določitev, kdaj in kako bo deloval krizni protokol;
(d)  ukrepe za ublažitev morebitnih izrednih razmer na notranjem trgu in odzivanje nanje, ki so strogo omejeni na to, kar je potrebno za odpravo teh razmer;
(e)  zaščitne ukrepe za obravnavanje morebitnih negativnih učinkov na prosti pretok blaga, storitev in delavcev.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Komisija lahko za zagotovitev delovanja okvira iz odstavka 1 z državami članicami izvaja stresne teste, simulacije ter preglede med izvajanjem in po njem ter ustreznim organom na ravni Unije in državam članicam predlaga, naj po potrebi posodobijo okvir.
 črtano
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Komisija organizira usposabljanje o kriznem usklajevanju, sodelovanju in izmenjavi informacij iz člena 6 za osebje imenovanih centralnih uradov za zvezo. Organizira simulacije, ki vključujejo osebje centralnih uradov za zvezo iz vseh držav članic, na podlagi morebitnih scenarijev izrednih razmer na enotnem trgu.
 1.   Komisija pripravi in redno organizira usposabljanje o pripravljenosti na krizo, kriznem usklajevanju, sodelovanju, obveščanju in izmenjavi informacij iz člena 6 za osebje imenovanih centralnih uradov za zvezo in gospodarskih subjektov. Organizira simulacije, ki vključujejo osebje centralnih uradov za zvezo in druge ustrezne akterje, vključno z gospodarskimi subjekti ali organi, vključenimi v preprečevanje izrednih razmer na notranjem trgu ter pripravljenost in odzivanje nanje.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija predvsem pripravi in vodi program usposabljanja, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih v prejšnjih krizah, vključno z vidiki celotnega cikla obvladovanja izrednih razmer, da se zagotovi hiter odziv na krize. Ta program vključuje:
(a)  spremljanje, analiziranje in ocenjevanje vseh ustreznih ukrepov za olajšanje prostega pretoka blaga, storitev in oseb;
(b)  spodbujanje izvajanja dobre prakse na nacionalni ravni in ravni Unije ter po potrebi primerov dobre prakse, ki so jih razvile tretje države in mednarodne organizacije;
(c)  razvoj smernic za razširjanje znanja in izvajanje različnih nalog na nacionalni ter po potrebi regionalni in lokalni ravni;
(d)  spodbujanje uvajanja in uporabe ustreznih novih tehnologij in digitalnih orodij za odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Na zahtevo države članice, v kateri so se pojavile motnje, lahko Komisija na teren napoti skupino strokovnjakov, ki svetuje o ukrepih za pripravljenost in odzivanje, pri čemer zlasti upošteva potrebe in interese te države članice.
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Stresni testi
1.  Za zagotovitev prostega pretoka in razpoložljivosti blaga in storitev odločilnega pomena ter za predvidevanje motenj na notranjem trgu in pripravo nanje Komisija ob upoštevanju mnenja odbora izvaja in usklajuje stresne teste, vključno s simulacijami in medsebojnimi strokovnimi pregledi, zlasti za ključne sektorje, ki jih je opredelila.
Komisija zlasti povabi osebje centralnih uradov za zvezo vseh držav članic k sodelovanju v simulacijah in:
(a)  pripravi scenarije in parametre, ki zajemajo posebna tveganja, povezana z izrednimi razmerami na notranjem trgu, katerih cilj je opredeliti ranljivosti na odločilno pomembnih področjih ter oceniti morebitni učinek na prosti pretok blaga, storitev in oseb;
(b)  opredeli ustrezne gospodarske subjekte in predstavniška združenja ter druge ustrezne akterje ali organe, ki sodelujejo pri preprečevanju izrednih razmer ter pripravljenosti in odzivanju nanje, ter jih povabi k prostovoljnemu sodelovanju;
(c)  omogoča medsebojne strokovne preglede in spodbuja razvoj strategij za pripravljenost na izredne razmere;
(d)  v sodelovanju z vsemi udeleženimi akterji opredeli ukrepe za zmanjšanje tveganja po zaključku stresnih testov.
2.  Komisija redno in vsaj enkrat na dve leti opravi stresne teste, ki zajemajo celovite stresne teste po vsej Uniji ali stresne teste za določena geografska območja ali obmejne regije.
3.  Komisija rezultate stresnih testov sporoči odboru in objavi poročilo o njih.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 7 b (novo)
Člen 7b
Evidentiranje podatkov za opredelitev ključnih sektorjev
1.  Komisija je ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora in prispevkov ustreznih organov na ravni Unije ter po posvetovanju z državami članicami pooblaščena, da sprejme delegirani akt za dopolnitev te uredbe, v katerem določi metodologijo za evidentiranje podatkov za določitev ključnih sektorjev.
2.  Za namene metodologije iz odstavka 1 Komisija upošteva:
(a)  trgovinske tokove;
(b)  povpraševanje in ponudbo;
(c)  koncentracijo ponudbe;
(d)  proizvodne zmogljivosti v Uniji ter na svetovni ravni v različnih fazah vrednostne verige;
(e)  soodvisnosti med gospodarskimi subjekti, in sicer subjekti, ki delujejo na notranjem trgu, in subjekti, ki delujejo zunaj njega.
3.  Komisija z uporabo metodologije iz odstavka 1 in ob upoštevanju mnenja odbora redno evidentira podatke za opredelitev ključnih sektorjev. To evidentiranje temelji izključno na javno ali komercialno dostopnih podatkih in ustreznih nezaupnih informacijah podjetij.
4.  Komisija objavi rezultate tega evidentiranja podatkov.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Centralni urad za zvezo države članice nemudoma obvesti Komisijo in centralne urade za zvezo drugih držav članic o vseh incidentih, ki povzročijo ali bi lahko povzročili znatne motnje v delovanju enotnega trga in njegovih dobavnih verig (pomembni incidenti).
 1.  Centralni urad za zvezo države članice takoj obvesti Komisijo in centralne urade za zvezo drugih držav članic o vsakem incidentu, ki bi lahko povzročil izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Centralni uradi za zveze in vsi ustrezni pristojni nacionalni organi v skladu s pravom Unije in nacionalno zakonodajo, ki je skladna s pravom Unije, informacije iz odstavka 1 obravnavajo tako, da se pri tem spoštuje njihova zaupnost, zagotavljata varnost in javni red Evropske unije in njenih članic ter zagotavlja varnost in ščitijo gospodarski interesi zadevnih gospodarskih subjektov.
 2.  Centralni uradi za zveze in vsi ustrezni pristojni nacionalni organi v skladu s pravom Unije in nacionalno zakonodajo, ki je skladna s pravom Unije, sprejmejo vse potrebne ukrepe za to, da se informacije iz odstavka 1 obravnavajo tako, da se pri tem spoštuje njihova zaupnost, zagotavljata varnost in javni red Unije in njenih članic ter zagotavlja varnost in ščitijo gospodarski interesi zadevnih gospodarskih subjektov.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Da bi centralni urad za zveze države članice ugotovil, ali je motnja ali potencialna motnja delovanja enotnega trga in njegovih dobavnih verig blaga in storitev pomembna in ali bi moralo biti o njej izdano opozorilo, upošteva:
 3.  Da bi centralni urad za zveze države članice ugotovil, ali bi moralo biti o incidentih iz odstavka 1 izdano opozorilo, upošteva:
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – točka a
(a)  število gospodarskih subjektov, ki jih je prizadela motnja ali potencialna motnja;
 (a)  število prizadetih gospodarskih subjektov po vsej Uniji;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 8 –odstavek 3 – točka b
(b)  trajanje ali predvideno trajanje motnje ali potencialne motnje;
 (b)  trajanje ali predvideno trajanje incidentov;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – točka c
(c)  geografsko območje; delež enotnega trga, ki ga je prizadela motnja ali potencialna motnja; učinek na specifična geografska območja, ki so še posebno ranljiva ali izpostavljena motnjam v dobavni verigi, vključno z najbolj oddaljenimi regijami EU;
 (c)  geografsko območje; delež prizadetega notranjega trga in čezmejni učinki motnje; učinek na posebno ranljiva ali izpostavljena geografska območja, kot so najbolj oddaljene regije;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – točka d
(d)  učinek motnje ali potencialne motnje na nerazpršljive in nezamenljive vložke.
 (d)  učinek teh incidentov na nerazpršljive in nezamenljive vložke.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 8 a (novo)
Člen 8a
Strateške rezerve
1.  Države članice si po najboljših močeh prizadevajo za oblikovanje strateških rezerv blaga odločilnega pomena. Komisija jim zagotovi podporo, da jim pomaga pri usklajevanju in racionalizaciji njihovih prizadevanj. V zvezi s tem zlasti zagotovi usklajevanje in izmenjavo informacij ter spodbuja solidarnost med pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi s pomanjkanjem v krizi pomembnega blaga ali storitev ali oblikovanjem strateških rezerv blaga odločilnega pomena. Zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU v skladu s členom 12 Sklepa št. 1313/2013/EU, so izključene iz uporabe tega člena.
2.  Izmenjava informacij in primerov dobre prakse iz odstavka 1 lahko zajema zlasti:
(a)  verjetnost in morebitni vpliv pomanjkanj iz odstavka 1;
(b)  raven obstoječih zalog gospodarskih subjektov in strateških rezerv po vsej Uniji ter morebitne informacije o stalnih dejavnostih gospodarskih subjektov za povečanje zalog;
(c)  stroške ustvarjanja in vzdrževanja takih strateških rezerv;
(d)  možnosti alternativne dobave in potencial za tako dobavo;
(e)  nadaljnje informacije, na podlagi katerih bi lahko zagotovili razpoložljivost takega blaga in storitev.
Take informacije in primeri dobre prakse se izmenjujejo prek varnega komunikacijskega kanala.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Del III – naslov
Previdnost na enotnem trgu
 Previdnostni način na notranjem trgu
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Kadar Komisija ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine meni, da obstaja grožnja iz člena 3(2), z izvedbenim aktom aktivira previdnostni način za največ šest mesecev. Tak izvedbeni akt vsebuje:
 1.  Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora in meril iz člena 8(3) meni, da so pogoji iz člena 3(2) izpolnjeni, z izvedbenim aktom aktivira previdnostni način za največ šest mesecev. Kadar je njeno mnenje drugačno od mnenja odbora, ga utemeljeno obrazloži. Tak izvedbeni akt vsebuje:
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka a
(a)  oceno potencialnega učinka krize;
 (a)  oceno potencialnega učinka pričakovane krize, vključno s posebnim položajem obmejnih in najbolj oddaljenih regij;
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka b
(b)  seznam zadevnega blaga in storitev strateškega pomena ter
 (b)  seznam zadevnega blaga, storitev in kategorij delavcev odločilnega pomena ter
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka c
(c)  previdnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.
 (c)  previdnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, vključno z utemeljitvijo nujnosti in sorazmernosti takih ukrepov.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Če Komisija meni, da so razlogi za aktiviranje previdnostnega načina v skladu s členom 9(1) še naprej veljavni, lahko ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine z izvedbenim aktom podaljša previdnostni način za največ šest mesecev.
 1.  Če Komisija meni, da so razlogi za aktiviranje previdnostnega načina v skladu s členom 9(1) še naprej veljavni, lahko ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora z izvedbenim aktom podaljša previdnostni način za največ šest mesecev. Kadar ima odbor konkretne in zanesljive dokaze, da bi bilo treba previdnostni način deaktivirati, lahko o tem sprejme mnenje in o njem obvesti Komisijo.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Kadar Komisija ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine ugotovi, da grožnja iz člena 3(2) ne obstaja več, in sicer glede nekaterih ali vseh previdnostnih ukrepov ali za določeno ali vso blago in storitve, z izvedbenim aktom v celoti ali delno deaktivira previdnostni način.
 2.  Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora ugotovi, da pogoji iz člena 3(2) niso več izpolnjeni, in sicer glede nekaterih ali vseh previdnostnih ukrepov ali za določeno ali vso blago, storitve in kategorije delavcev, z izvedbenim aktom v celoti ali delno deaktivira previdnostni način.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Kadar je aktiviran previdnostni način v skladu s členom 9, pristojni nacionalni organi spremljajo dobavne verige blaga in storitev strateškega pomena, opredeljene v izvedbenem aktu, s katerim je aktiviran previdnostni način.
 1.  Kadar je aktiviran previdnostni način v skladu s členom 9, pristojni nacionalni organi spremljajo dobavne verige blaga in storitev odločilnega pomena ter prosti pretok kategorij delavcev odločilnega pomena, ki so bili opredeljeni v izvedbenem aktu, s katerim je aktiviran previdnostni način.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Komisija zagotovi standardizirana in varna sredstva za zbiranje in obdelavo informacij za namene odstavka 1 z uporabo elektronskih sredstev. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo, ki zahteva zaupno obravnavanje zbranih informacij, vključno s poslovnimi skrivnostmi, se zagotovi zaupnost poslovno občutljivih informacij in informacij, ki vplivajo na varnost in javni red Unije ali njenih držav članic.
 2.  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3
3.  Države članice vzpostavijo in vodijo seznam najpomembnejših gospodarskih subjektov s sedežem na njihovem nacionalnem ozemlju, ki poslujejo vzdolž dobavnih verig blaga in storitev strateškega pomena, opredeljenih v izvedbenem aktu, s katerim je aktiviran previdnostni način.
 3.  Države članice po možnosti vzpostavijo, posodabljajo in vodijo seznam najpomembnejših gospodarskih subjektov s sedežem na njihovem nacionalnem ozemlju, ki poslujejo vzdolž dobavnih verig blaga in storitev ter kategorij delavcev odločilnega pomena, opredeljenih v izvedbenem aktu, s katerim je aktiviran previdnostni način. Vsebina seznama je vedno zaupna.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4
4.  Pristojni nacionalni organi na podlagi seznama, vzpostavljenega v skladu s členom 6, na najpomembnejše gospodarske subjekte vzdolž dobavnih verig blaga in storitev, opredeljenih v izvedbenem aktu, sprejetjem v skladu s členom 9, in druge zadevne deležnike s sedežem na njihovem nacionalnem ozemlju naslovijo zahteve za prostovoljno posredovanje informacij. V takih zahtevah se zlasti navede, katere informacije o dejavnikih, ki vplivajo na razpoložljivost opredeljenega blaga in storitev strateškega pomena, se zahtevajo. Vsak gospodarski subjekt/deležnik, ki prostovoljno posreduje informacije, to stori individualno v skladu s pravili Unije o konkurenci, ki veljajo za izmenjavo informacij. Pristojni nacionalni organi ustrezne ugotovitve nemudoma posredujejo Komisiji in svetovalni skupini prek ustreznega centralnega urada za zveze.
 4.  Pristojni nacionalni organi na podlagi seznama, vzpostavljenega v skladu z odstavkom 3, na najpomembnejše gospodarske subjekte vzdolž dobavnih verig blaga in storitev odločilnega pomena, kot so opredeljene v izvedbenem aktu, sprejetim v skladu s členom 9, s sedežem na njihovem nacionalnem ozemlju po potrebi naslovijo zahteve za prostovoljno posredovanje informacij. V takih zahtevah se zlasti navede, katere informacije o dejavnikih, ki vplivajo na razpoložljivost opredeljenega blaga in storitev odločilnega pomena, se zahtevajo. Vsak gospodarski subjekt, ki prostovoljno posreduje informacije, to stori individualno v skladu s pravili Unije o konkurenci, ki veljajo za izmenjavo informacij. Pristojni nacionalni organi ustrezne ugotovitve nemudoma posredujejo Komisiji in odboru prek ustreznega centralnega urada za zveze.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5
5.  Pristojni nacionalni organi ustrezno upoštevajo upravno breme gospodarskih subjektov in zlasti MSP, ki je lahko povezano z zahtevami za informacije, ter zagotovijo, da je čim manjše.
 5.  Pristojni nacionalni organi ustrezno upoštevajo upravno breme gospodarskih subjektov in zlasti MSP, ki je lahko povezano z zahtevami za informacije, ter zagotovijo, da je tako upravno breme čim manjše in da se spoštuje zaupnost informacij.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 6
6.  Komisija lahko svetovalno skupino pozove, naj razpravlja o ugotovitvah in obetih za prihodnji razvoj na podlagi spremljanja dobavnih verig blaga in storitev strateškega pomena.
 6.  Komisija lahko odbor pozove, naj razpravlja o ugotovitvah in obetih za prihodnji razvoj na podlagi spremljanja dobavnih verig blaga in storitev odločilnega pomena.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 7
7.  Komisija lahko na podlagi informacij, zbranih z dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 1, zagotovi poročilo o zbirnih ugotovitvah.
 7.  Komisija na podlagi informacij, zbranih z dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 1, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o zbirnih ugotovitvah.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 7 a (novo)
7a.  Komisija lahko z izvedbenimi akti od držav članic zahteva, da o blagu odločilnega pomena, navedenem v izvedbenem aktu, sprejetim v skladu s členom 9(1), zagotovijo naslednje informacije:
(a)  ravni strateških rezerv na njihovem ozemlju;
(b)  morebitno možnost nadaljnjega nakupa.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 7 b (novo)
7b.  Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta:
(a)  dokaže, da nima drugega dostopa do takih informacij, in utemelji svojo potrebo ter
(b)  zaprosi odbor za mnenje.
Kadar je njeno mnenje drugačno od mnenja odbora, ga tudi utemeljeno obrazloži.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 7 c (novo)
7c.  V izvedbenem aktu se navede blago, za katero je treba predložiti informacije.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek – 7 d (novo)
7d.  Zahteva po informacijah ne sme biti podana pozneje kot v šestih mesecih in je ni mogoče obnoviti.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 12
[...]
 črtano
Sprememba 156
Predlog uredbe
Del IV – naslov
Izredne razmere na enotnem trgu
 Izredne razmere na notranjem trgu
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija pri ocenjevanju resnosti motnje za ugotavljanje, ali se učinek krize na enotni trg šteje za izredne razmere na enotnem trgu, na podlagi konkretnih in zanesljivih dokazov upošteva vsaj naslednje kazalnike:
 1.  Komisija pri ocenjevanju resnosti motnje za ugotavljanje, ali se učinek krize na notranji trg šteje za izredne razmere na notranjem trgu, na podlagi konkretnih in zanesljivih dokazov upošteva vsaj naslednje kazalnike:
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka a
(a)  kriza je povzročila aktiviranje katerega koli ustreznega mehanizma Sveta za odzivanje na krizo, mehanizma Unije na področju civilne zaščite ali mehanizmov, vzpostavljenih v okviru EU za zdravstveno varnost, vključno s [Predlogom uredbe] (EU) …/… o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in [Predlogom uredbe] Sveta (EU) …/… o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov;
 (a)  kriza je sprožila aktiviranje ustreznega mehanizma Sveta za odzivanje na krizo, vključno z enotno ureditvijo za politično odzivanje na krize, mehanizmom Unije na področju civilne zaščite ali katerim koli od mehanizmov, vzpostavljenih v okviru EU za zdravstveno varnost, tudi okvir izrednih ukrepov v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2022/2372;
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka b
(b)  oceno števila gospodarskih subjektov ali uporabnikov, ki so odvisni od motenega sektorja ali sektorjev enotnega trga za zagotavljanje zadevnega blaga ali storitev;
 (b)  oceno števila ali tržnega deleža in povpraševanja na trgu za gospodarske subjekte ali uporabnike, ki so odvisni od motenega sektorja ali sektorjev notranjega trga za zagotavljanje zadevnega blaga ali storitev;
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka c
(c)  pomen zadevnega blaga ali storitev za druge sektorje;
 (c)  odločilni pomen zadevnega blaga, storitev ali delavcev za druge sektorje;
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  ocenjeno pomanjkanje blaga in storitev na notranjem trgu;
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka d
(d)  stopnjo in trajanje učinkov na gospodarske in družbene dejavnosti, okolje in javno varnost;
 (d)  stopnjo in trajanje dejanskega ali potencialnega učinka na gospodarske in ključne družbene dejavnosti, okolje in javno varnost;
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka e
(e)  prizadeti gospodarski subjekti niso bili sposobni v razumnem času prostovoljno zagotoviti rešitve za določene vidike krize;
 (e)  dejstvo, da gospodarski subjekti, ki jih je prizadela motnja, niso bili sposobni v razumnem času prostovoljno zagotoviti rešitve za določene vidike krize;
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka g
(g)  geografsko območje, ki je in bi lahko bilo prizadeto, vključno z morebitnimi čezmejnimi učinki na delovanje dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na enotnem trgu;
 (g)  geografsko območje, vključno z obmejnimi in najbolj oddaljenimi regijami, ki ga je in bi ga lahko prizadela motnja, vključno z morebitnimi čezmejnimi učinki na delovanje dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu;
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka i
(i)  neobstoj nadomestnega blaga, vložkov ali storitev.
 (i)  neobstoj ali pomanjkanje nadomestkov za v krizi pomembno blago, vložke ali storitve;
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka i a (novo)
(ia)  uvedbo omejitev potovanj ali mejnih kontrol.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Način izrednih razmer na enotnem trgu se lahko aktivira, ne da bi bil za isto blago ali storitve prej aktiviran previdnostni način na enotnem trgu. Kadar je bil prej aktiviran previdnostni način, ga lahko način za izredne razmere delno ali v celoti nadomesti.
 1.  Način izrednih razmer na notranjem trgu se lahko aktivira, ne da bi bil za isto blago ali storitve prej aktiviran previdnostni način na notranjem trgu. Kadar je bil prej aktiviran previdnostni način, ga lahko način za izredne razmere delno ali v celoti nadomesti.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Kadar Komisija ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine meni, da obstajajo izredne razmere na enotnem trgu, Svetu predlaga, naj aktivira način za izredne razmere na enotnem trgu.
 2.  Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora meni, da obstajajo izredne razmere na notranjem trgu, sprejme zakonodajni predlog za aktiviranje načina za izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  Svet lahko način za izredne razmere na enotnem trgu aktivira z izvedbenim aktom Sveta. Trajanje aktiviranja se navede v izvedbenem aktu in je določeno na največ šest mesecev.
 3.  Način za izredne razmere na notranjem trgu se lahko aktivira z zakonodajnim aktom, sprejetim na podlagi zakonodajnega predloga iz odstavka 2. Trajanje aktiviranja se določi v navedenem zakonodajnem aktu in je omejeno na največ šest mesecev.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4
4.  Aktiviranje načina izrednih razmer na enotnem trgu za določeno blago in storitve ne preprečuje aktiviranja ali nadaljnje uporabe previdnostnega načina ter uporabe ukrepov iz členov 11 in 12 za isto blago in storitve.
 4.  Aktiviranje načina za izredne razmere na notranjem trgu za določeno blago in storitve ne preprečuje aktiviranja ali nadaljnje uporabe previdnostnega načina ter uporabe ukrepov iz člena 8a za isto blago in storitve.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5
5.  Kakor hitro je aktiviran način za izredne razmere na enotnem trgu, Komisija z izvedbenim aktom sprejme seznam v krizi pomembnega blaga in storitev. Seznam se lahko spremeni z izvedbenimi akti.
 5.  Komisija ob predlaganju aktiviranja načina za izredne razmere na notranjem trgu predloži seznam v krizi pomembnega blaga in storitev. Takoj ko je način za izredne razmere aktiviran z zakonodajnim aktom iz odstavka 3, Komisija navedeni seznam nemudoma sprejme z izvedbenim aktom. Seznam se lahko spremeni z izvedbenimi akti.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 6
6.  Izvedbeni akti Komisije iz odstavka 5 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinki krize na enotni trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
 6.  Izvedbeni akti iz odstavka 5 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinki krize na notranji trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Kadar Komisija ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine meni, da je treba podaljšati način za izredne razmere na enotnem trgu, Svetu predlaga, naj podaljša način za izredne razmere na enotnem trgu. Glede na nujne in izjemne spremembe okoliščin si Komisija prizadeva to storiti najpozneje 30 dni pred iztekom obdobja, za katero je bil aktiviran način za izredne razmere na enotnem trgu. Svet lahko način za izredne razmere na enotnem trgu z izvedbenim aktom podaljša vsakokrat za največ šest mesecev.
 1.  Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora in na podlagi razlogov iz člena 14(2) meni, da je treba podaljšati način za izredne razmere na notranjem trgu, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga, naj podaljšata način za izredne razmere na notranjem trgu. Glede na nujne in izjemne spremembe okoliščin si Komisija prizadeva to storiti najpozneje 30 dni pred iztekom obdobja, za katero je bil aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu.
Način za izredne razmere na notranjem trgu se lahko podaljša z zakonodajnim aktom na podlagi zakonodajnega predloga iz prvega pododstavka. Trajanje podaljšanja se določi v navedenem zakonodajnem aktu in je omejeno na največ šest mesecev.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Kadar ima svetovalna skupina konkretne in zanesljive dokaze, da bi bilo treba način za izredne razmere na enotnem trgu deaktivirati, lahko o tem oblikuje mnenje in ga posreduje Komisiji. Kadar Komisija ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine meni, da izredne razmere na enotnem trgu ne obstajajo več, Svetu nemudoma predlaga, naj deaktivira način za izredne razmere na enotnem trgu.
 2.  Kadar ima odbor konkretne in zanesljive dokaze, da bi bilo treba način za izredne razmere na notranjem trgu deaktivirati, lahko o tem oblikuje mnenje in ga posreduje Komisiji. Kadar Komisija ob upoštevanju mnenja odbora meni, da izredne razmere na notranjem trgu ne obstajajo več, Evropskemu parlamentu in Svetu nemudoma predlaga, naj deaktivirata način za izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 3
3.  Ukrepi, sprejeti v skladu s členi 24 do 33 in po nujnih postopkih, ki so bili v zadevne pravne okvire Unije uvedeni s spremembami sektorske zakonodaje o proizvodih iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/424, Uredbe (EU) 2016/425, Uredbe (EU) 2016/426, Uredbe (EU) 2019/1009 in Uredbe (EU) št. 305/2011 ter uvedbi nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga v okviru izrednih razmer na enotnem trgu ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU v zvezi z nujnimi postopki ugotavljanja skladnosti, sprejetjem skupnih specifikacij in tržnim nadzorom zaradi izrednih razmer na enotnem trgu, se prenehajo uporabljati ob deaktiviranju trajanja načina izrednih razmer na enotnem trgu. Komisija najpozneje v treh mesecih po izteku ukrepov, sprejetih za obravnavo izrednih razmer na enotnem trgu, Svetu predloži oceno učinkovitosti ukrepov na podlagi informacij, zbranih z mehanizmom spremljanja iz člena 11.
 3.  Ukrepi, sprejeti v skladu s členi 24 do 33, se prenehajo uporabljati ob deaktiviranju načina za izredne razmere na notranjem trgu. Komisija najpozneje v treh mesecih po izteku ukrepov, sprejetih za obravnavo izrednih razmer na notranjem trgu, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno učinkovitosti ukrepov na podlagi informacij, zbranih z mehanizmom spremljanja iz člena 11.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Del IV – naslov II – naslov
Prosti pretok v izrednih razmerah na enotnem trgu
 Prosti pretok v izrednih razmerah na notranjem trgu
Sprememba 177
Predlog uredbe
Del IV – naslov II – poglavje I – naslov
Ukrepi za ponovno vzpostavitev in omogočanje prostega pretoka
 Ukrepi za omogočanje prostega pretoka
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 16 – naslov
Splošne zahteve za ukrepe, ki omejujejo prosti pretok, za obravnavo izrednih razmer na enotnem trgu
 Prepovedane omejitve prostega pretoka v izrednih razmerah na notranjem trgu
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Države članice pri sprejemanju in uporabi nacionalnih ukrepov za odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu in krizo, iz katere izhajajo, zagotovijo, da so njihovi ukrepi v celoti skladni s Pogodbo in pravom Unije ter zlasti z zahtevami iz tega člena.
 1.  Omejitve prostega pretoka blaga, storitev in oseb, ki jih države članice uvedejo kot odziv na izredne razmere na notranjem trgu, so prepovedane, razen če so utemeljene z legitimnimi cilji javnega interesa, kot so javni red, javna varnost ali javno zdravje, in so v skladu z načeloma nediskriminacije in sorazmernosti.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Vse omejitve so časovno omejene in odpravljene, kakor hitro razmere to omogočajo. Poleg tega bi bilo treba pri vsaki omejitvi upoštevati položaj obmejnih regij.
 2.  Vse take omejitve so časovno omejene in nemudoma odpravljene, kakor hitro je način za izredne razmere na notranjem trgu deaktiviran ali če omejitve niso več utemeljene ali sorazmerne.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pri vsaki omejitvi bi bilo treba upoštevati položaj obmejnih in najbolj oddaljenih regij, zlasti v zvezi s čezmejnimi delavci.
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3
3.  Morebitna zahteva, naložena državljanom in podjetjem, ne sme povzročiti neustreznega ali nepotrebnega upravnega bremena.
 3.  Morebitna zahteva, naložena državljanom in gospodarskim subjektom, ne sme povzročiti neustreznega ali nepotrebnega upravnega bremena. Države članice sprejmejo vse razpoložljive ukrepe za omejitev in zmanjšanje upravnega bremena.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice ne sprejmejo ničesar od naslednjega:
(a)  omejitev izvoza blaga ali zagotavljanja ali prejemanja storitev znotraj Unije ali ukrepov z enakovrednim učinkom;
(b)  diskriminacije med državami članicami ali državljani, tudi v njihovi vlogi kot ponudniki storitev ali delavci, ki temelji neposredno ali posredno na državljanstvu ali – v primeru podjetij – lokaciji statutarnega sedeža, osrednje uprave ali glavne poslovne enote; ali
(c)  omejitev prostega gibanja oseb ali omejitev potovanja oseb, vključenih v proizvodnjo, vzdrževanje ali prevoz v krizi pomembnega blaga, navedenega v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 14(5), in delov takega blaga ali omejitev v zvezi z osebami, vključenimi v zagotavljanje v krizi pomembnih storitev, navedenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 14(5), ali drugih ukrepov z enakovrednim učinkom, ki:
(i)  povzročijo pomanjkanja potrebne delovne sile na notranjem trgu ter s tem motnje v dobavnih verigah v krizi pomembnega blaga in storitev ali nastanek ali povečanje pomanjkanj takega blaga in storitev na notranjem trgu; ali
(ii)  so neposredno ali posredno diskriminatorni na podlagi državljanstva ali stalnega prebivališča osebe.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 17
[...]
 črtano
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Komisija lahko v načinu izrednih razmer na enotnem trgu z izvedbenimi akti določi podporne ukrepe za okrepitev prostega gibanja oseb iz členov 17(6) in 17(7). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinki krize na enotni trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
 1.  Komisija lahko v načinu izrednih razmer na notranjem trgu z izvedbenimi akti določi podporne ukrepe za olajšanje prostega gibanja oseb.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Če Komisija v načinu izrednih razmer na enotnem trgu ugotovi, da so države članice vzpostavile predloge potrdil, da je posameznik ali gospodarski subjekt ponudnik storitev, ki zagotavlja v krizi pomembne storitve, predstavnik podjetja ali delavec, vključen v proizvodnjo v krizi pomembnega blaga ali zagotavljanje v krizi pomembnih storitev, ali delavec civilne zaščite, in meni, da uporaba različnih predlog v vsaki državi članici ovira prosti pretok v času izrednih razmer na enotnem trgu, lahko, če meni, da je to potrebno za podporo prostega pretoka takih kategorij oseb in njihove opreme v času stalnih izrednih razmer na enotnem trgu, z izvedbenimi akti izda predloge potrdil, da izpolnjujejo ustrezna merila za uporabo člena 17(6) v vseh državah članicah.
 2.  Če Komisija v načinu izrednih razmer na notranjem trgu ugotovi, da so države članice vzpostavile predloge potrdil, da je posameznik ali gospodarski subjekt ponudnik storitev, ki zagotavlja v krizi pomembne storitve, predstavnik podjetja ali delavec, vključen v proizvodnjo v krizi pomembnega blaga ali zagotavljanje v krizi pomembnih storitev, ali delavec civilne zaščite, in meni, da uporaba različnih predlog v vsaki državi članici ovira prosti pretok v času izrednih razmer na notranjem trgu, lahko, če meni, da je to potrebno za podporo prostega pretoka takih kategorij oseb in njihove opreme v času stalnih izrednih razmer na notranjem trgu, z izvedbenimi akti izda predloge potrdil, da izpolnjujejo ustrezna merila za uporabo člena 16 v vseh državah članicah.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinki krize na enotni trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
 3.  Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinki krize na notranji trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 19 – naslov
Uradna obvestila
 Uradna obvestila in informacije
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice v izrednih razmerah na enotnem trgu Komisiji priglasijo vse s krizo povezane osnutke ukrepov, ki omejujejo prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev, ter s krizo povezane omejitve prostega gibanja oseb, vključno z delavci, skupaj z razlogi za te ukrepe.
 Države članice v previdnostnem načinu na notranjem trgu ali v izrednih razmerah na notranjem trgu Komisiji priglasijo vse osnutke ukrepov, ki so povezani s krizo in omejujejo prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev, ter sprejete ukrepe, ki omejujejo prosto gibanje oseb, vključno z delavci, skupaj z razlogi za te ukrepe.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Države članice Komisiji predložijo izjavo o razlogih, zaradi katerih je sprejetje takega ukrepa utemeljeno in sorazmerno, če ti razlogi še niso pojasnjeni v priglašenem ukrepu. Prav tako Komisiji posredujejo celotno besedilo nacionalnih zakonov ali drugih predpisov, ki vsebujejo ukrep ali so z njim spremenjene.
 2.  Države članice Komisiji predložijo izjavo ki dokazuje, da je sprejetje takih ukrepov nediskriminatorno, utemeljeno in sorazmerno, pri čemer izjavi po možnosti priložijo konkretne dokaze. Prav tako Komisiji posredujejo celotno besedilo nacionalnih zakonov ali drugih predpisov, ki vsebujejo tak ukrep ali so z njim spremenjene.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4
4.  Komisija priglašene ukrepe nemudoma sporoči drugim državam članicam in jih hkrati posreduje svetovalni skupini.
 4.  Komisija priglašene ukrepe nemudoma sporoči drugim državam članicam in jih hkrati posreduje odboru.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 5
5.  Če se svetovalna skupina odloči izdati mnenje o priglašenem ukrepu, to stori v štirih delovnih dneh od datuma, ko od Komisije prejme uradno obvestilo o tem ukrepu.
 5.  Če se odbor odloči izdati mnenje o priglašenem ukrepu, to stori v štirih delovnih dneh od datuma prejetja uradnega obvestila.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 6
6.  Komisija zagotovi, da so državljani in podjetja obveščeni o priglašenih ukrepih, razen če države članice zahtevajo, da ukrepi ostanejo zaupni, ali če Komisija meni, da bi razkritje teh ukrepov vplivalo na varnost in javni red Evropske unije ali njenih držav članic, ter o sklepih in pripombah držav članic, sprejetih v skladu s tem členom.
 6.  Komisija zagotovi, da so državljani in podjetja obveščeni o priglašenih ukrepih, razen če države članice zahtevajo, da ukrepi ostanejo zaupni v skladu z odstavkom 15 tega člena, ali če Komisija meni, da bi razkritje teh ukrepov vplivalo na varnost in javni red Unije ali njenih držav članic, ter o sklepih in pripombah držav članic, sprejetih v skladu s tem členom.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 8
8.  Komisija v desetih dneh od datuma prejema uradnega obvestila preuči združljivost vsakega osnutka ukrepa ali sprejetega ukrepa s pravom Unije, tudi s členoma 16 in 17 te uredbe ter načeloma sorazmernosti in nediskriminacije, in lahko predloži pripombe glede priglašenega ukrepa, če obstajajo takojšnji očitni in resni razlogi za mnenje, da ni v skladu s pravom Unije. Država članica priglasiteljica take pripombe upošteva. Komisija lahko v izjemnih okoliščinah, zlasti da bi v okviru spreminjajočih se razmer prejela znanstvene nasvete, dokaze ali tehnično strokovno znanje, podaljša desetdnevno obdobje. Prav tako navede razloge, ki utemeljujejo tako podaljšanje, določi nov rok in države članice nemudoma obvesti o novem roku in razlogih za podaljšanje.
 8.  Komisija v desetih dneh od datuma prejema uradnega obvestila preuči združljivost vsakega osnutka ukrepa ali sprejetega ukrepa s pravom Unije, tudi s členom 16 te uredbe ter načeloma sorazmernosti in nediskriminacije, in lahko predloži pripombe glede priglašenega ukrepa, če obstajajo takojšnji očitni in resni razlogi za mnenje, da ni v skladu s pravom Unije. Država članica priglasiteljica take pripombe upošteva. Komisija lahko v izjemnih okoliščinah, zlasti da bi v okviru spreminjajočih se razmer prejela znanstvene nasvete, dokaze ali tehnično strokovno znanje, podaljša desetdnevno obdobje. Prav tako navede razloge, ki utemeljujejo tako podaljšanje, in določi nov rok, ki ni daljši od 30 dni. Države članice nemudoma obvesti o novem roku in razlogih za podaljšanje.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 9
9.  Države članice lahko tudi predložijo pripombe državi članici, ki je ukrep priglasila; ta država članica take pripombe upošteva.
 9.  Države članice lahko tudi predložijo pripombe državi članici, ki je ukrep priglasila, ta država članica pa take pripombe upošteva.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 10
10.  Država članica priglasiteljica Komisiji sporoči ukrepe, ki jih namerava sprejeti, da bi upoštevala pripombe, predložene v skladu z odstavkom 8, v desetih dneh po njihovem prejemu.
 10.  Država članica priglasiteljica Komisiji sporoči ukrepe, ki jih namerava sprejeti, in obrazloži, kako upošteva pripombe, predložene v skladu z odstavkom 8, v desetih dneh po njihovem prejemu.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 11
11.  Če Komisija ugotovi, da ukrepi ki jih je sporočila država članica priglasiteljica, še vedno niso v skladu s pravom Unije, lahko v 30 dneh od tega sporočila izda sklep, s katerim od te države članice zahteva, naj se vzdrži sprejetja priglašenega osnutka ukrepa. Država članica sprejeto besedilo priglašenega osnutka ukrepa nemudoma sporoči Komisiji.
 11.  Če Komisija ugotovi, da ukrepi ki jih je sporočila država članica priglasiteljica, še vedno niso v skladu s pravom Unije, lahko v 15 dneh od tega sporočila izda sklep, s katerim od te države članice zahteva, naj spremeni priglašeni osnutek ukrepa ali se vzdrži njegovega sprejetja. Država članica sprejeto besedilo priglašenega osnutka ukrepa nemudoma sporoči Komisiji.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 12
12.  Če Komisija ugotovi, da že sprejeti ukrep, ki ji je bil priglašen, ni v skladu s pravom Unije, lahko v 30 dneh od priglasitve izda sklep, s katerim od države članice zahteva njegovo odpravo. Država članica priglasiteljica nemudoma sporoči besedilo revidiranega ukrepa, če spremeni priglašeni sprejeti ukrep.
 12.  Če Komisija ugotovi, da že sprejeti ukrep, ki ji je bil priglašen, ni v skladu s pravom Unije, lahko v 15 dneh od priglasitve izda sklep, s katerim od države članice zahteva njegovo odpravo. Država članica priglasiteljica nemudoma sporoči besedilo revidiranega ukrepa, če spremeni priglašeni sprejeti ukrep.
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 13
13.  Komisija lahko tridesetdnevni rok iz odstavkov 11 in 12 izjemoma podaljša, da bi se upoštevala sprememba okoliščin, zlasti da bi v okviru spreminjajočih se razmer prejela znanstvene nasvete, dokaze ali tehnično strokovno znanje. Prav tako navede razloge, ki utemeljujejo tako podaljšanje, določi nov rok in države članice nemudoma obvesti o novem roku in razlogih za podaljšanje.
 13.  Komisija lahko petnajstdnevni rok iz odstavkov 11 in 12 izjemoma podaljša, da bi se upoštevala sprememba okoliščin, zlasti da bi v okviru spreminjajočih se razmer prejela znanstvene nasvete, dokaze ali tehnično strokovno znanje. Prav tako navede razloge, ki utemeljujejo tako podaljšanje, določi nov rok in države članice nemudoma obvesti o novem roku in razlogih za podaljšanje.
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 14
14.  Sklepa Komisije iz odstavkov 11 in 12 temeljita na razpoložljivih informacijah in se lahko izdata, če obstajajo takojšnji očitni in resni razlogi za mnenje, da priglašeni ukrepi niso skladni s pravom Unije, niti s členoma 16 in 17 te uredbe, načelom sorazmernosti ali načelom nediskriminacije. Sprejetje teh sklepov ne posega v možnost, da Komisija pozneje sprejme ukrepe, vključno z začetkom postopka za ugotavljanje kršitev na podlagi člena 258 PDEU.
 14.  Sklepa Komisije iz odstavkov 11 in 12 temeljita na razpoložljivih informacijah in se lahko izdata, če obstajajo takojšnji očitni in resni razlogi za mnenje, da priglašeni ukrepi niso skladni s pravom Unije, niti s členom 16 te uredbe, načelom sorazmernosti ali načelom nediskriminacije. Sprejetje teh sklepov ne posega v možnost, da Komisija pozneje sprejme ukrepe, vključno z začetkom postopka za ugotavljanje kršitev na podlagi člena 258 PDEU.
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 15
15.  Informacije, ki se predložijo v skladu s tem členom, niso zaupne, razen če to izrecno zahteva država članica priglasiteljica. Vsaka taka zahteva je povezana z osnutki ukrepov in utemeljena.
 15.  Informacije, ki jih države članice predložijo v skladu s tem členom, se javno objavijo. Države članice lahko zahtevajo, da informacije, povezane z osnutki ukrepov, ostanejo zaupne. Ta zahteva je utemeljena.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 16
16.  Komisija objavi besedilo ukrepov, ki so jih sprejele države članice v okviru izrednih razmer na enotnem trgu in ki omejujejo prosti pretok blaga, storitev in oseb, vključno z delavci, ki so bili sporočeni z uradnimi obvestili iz tega člena in prek drugih virov. Besedilo ukrepov se objavi v enem delovnem dnevu od njegovega prejema z uporabo elektronske platforme, ki jo upravlja Komisija.
 16.  Komisija objavi vse informacije, predložene na podlagi tega člena, razen informacij, ki se štejejo za zaupne v skladu z odstavkom 15.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 16 a (novo)
16a.  Komisija objavi sporočene ukrepe, ki so jih sprejele države članice v okviru izrednih razmer na notranjem trgu in omejujejo prosti pretok blaga, storitev in oseb, vključno z delavci. Ti ukrepi se objavijo v enem delovnem dnevu od njihovega prejema prek elektronske platforme, ki jo upravlja Komisija.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 16 b (novo)
16b.  Države članice pred začetkom veljavnosti ukrepov, ki vplivajo na prosti pretok blaga, storitev in oseb, vključno z delavci in ponudniki storitev, o njih jasno in nedvoumno obvestijo državljane, potrošnike, podjetja, delavce in njihove predstavnike ter vse ustrezne deležnike, zlasti prek svoje nacionalne enotne kontaktne točke iz člena 21. Prav tako zagotovijo neprekinjen dialog z vsemi ustreznimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji in mednarodnimi partnerji.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka a
(a)  pomoč pri zahtevanju in pridobivanju informacij o nacionalnih omejitvah prostega pretoka blaga, storitev, oseb in delavcev, povezanih z aktivirano fazo izrednih razmer na enotnem trgu;
 (a)  pomoč pri zahtevanju in pridobivanju informacij o nacionalnih omejitvah prostega pretoka blaga, storitev, oseb in delavcev, povezanih z aktiviranim načinom izrednih razmer na notranjem trgu;
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka b
(b)  pomoč pri izvajanju katerih koli kriznih postopkov in formalnosti na nacionalni ravni, ki so bili vzpostavljeni zaradi aktiviranega načina izrednih razmer na enotnem trgu.
 (b)  pomoč pri izvajanju katerih koli kriznih postopkov in formalnosti na nacionalni ravni, ki so bili vzpostavljeni zaradi aktiviranega načina za izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  pomoč pri razširjanju informacij državljanom, potrošnikom, gospodarskim subjektom ter delavcem in njihovim predstavnikom.
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da lahko državljani, potrošniki, gospodarski subjekti in delavci ter njihovi predstavniki na svojo zahtevo in prek zadevnih enotnih kontaktnih točk od pristojnih organov prejmejo informacije o načinu, kako se zadevni nacionalni ukrepi za odzivanje na krizo na splošno razlagajo in uporabljajo. Take informacije po potrebi vključujejo navodila po posameznih korakih. Informacije se navedejo jasno, razumljivo in nedvoumno. Biti morajo lahko dostopne na daljavo in po elektronski poti ter posodobljene.
 2.  Države članice zagotovijo, da lahko državljani, potrošniki, gospodarski subjekti in delavci ter njihovi predstavniki na svojo zahtevo in prek zadevnih enotnih kontaktnih točk od pristojnih organov prejmejo informacije o načinu, kako se zadevni nacionalni ukrepi za odzivanje na krizo na splošno razlagajo in uporabljajo. Take informacije po potrebi vključujejo navodila po posameznih korakih. Informacije se navedejo jasno, razumljivo in nedvoumno. Biti morajo lahko dostopne na daljavo in po elektronski poti ter posodobljene. Države članice si po najboljših močeh prizadevajo te informacije zagotavljati v vseh uradnih jezikih Unije, pri čemer posebno pozornost namenijo razmeram v obmejnih regijah in njihovim potrebam.
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Enotna kontaktna točka na ravni Unije državljanom, potrošnikom, gospodarskim subjektom, delavcem in njihovim predstavnikom zagotavlja naslednjo pomoč:
 2.  Enotna kontaktna točka na ravni Unije državljanom, potrošnikom, lokalnim in regionalnim organom, gospodarskim subjektom, delavcem in njihovim predstavnikom zagotavlja naslednje:
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 – točka a
(a)  pomoč pri zahtevanju in pridobivanju informacij o ukrepih za odzivanje na krizo na ravni Unije, ki so pomembni za aktiviran način za izredne razmere na enotnem trgu ali ki vplivajo na izvajanje prostega pretoka blaga, storitev, oseb in delavcev;
 (a)  pomoč pri zahtevanju in pridobivanju informacij o ukrepih za odzivanje na krizo na ravni Unije, ki so pomembni za aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu ali ki vplivajo na izvajanje prostega pretoka blaga, storitev in oseb, vključno z delavci;
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 22 –odstavek 2 – točka b
(b)  pomoč pri izvajanju katerih koli kriznih postopkov in formalnosti, ki so bili vzpostavljeni na ravni Unije zaradi aktiviranega načina za izredne razmere na enotnem trgu;
 (b)  pomoč pri izvajanju katerih koli kriznih postopkov in formalnosti, ki so bili vzpostavljeni na ravni Unije zaradi aktiviranega načina za izredne razmere na notranjem trgu;
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 – točka c
(c)  sestavljanje seznama vseh nacionalnih kriznih ukrepov in nacionalnih kontaktnih točk.
 (c)  pomoč pri oblikovanju seznama vseh nacionalnih kriznih ukrepov in nacionalnih kontaktnih točk.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Enotni kontaktni točki na ravni Unije se dodelijo zadostni človeški in finančni viri.
Sprememba 214
Predlog uredbe
Naslov III – naslov
Ukrepi za odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu
 Ukrepi za odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1
1.  Komisija lahko zavezujoče ukrepe iz tega poglavja sprejme z izvedbenimi akti v skladu s členom 24(2), prvim pododstavkom člena 26 in členom 27(2) šele po tem, ko so bile z izvedbenim aktom Sveta v skladu s členom 14 aktivirane izredne razmere na enotnem trgu.
 1.  Komisija lahko zavezujoče ukrepe iz tega poglavja z izvedbenimi akti sprejme le, če je bil v skladu s členom 14 aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2
2.  V izvedbenem aktu, s katerim je uveden ukrep, vključen v to poglavje, so jasno in specifično navedeni blago in storitve, za katere se tak ukrep uporablja. Ta ukrep se uporablja le v načinu izrednih razmer.
 2.  V izvedbenem aktu, s katerim je uveden ukrep, vključen v to poglavje, so jasno in specifično navedeni blago in storitve, opredeljeni v izvedbenem aktu, sprejetim v skladu s členom 14(5), za katere se tak ukrep uporablja. Ta ukrep se uporablja le v načinu izrednih razmer.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinkom krize na notranji trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Komisija lahko v primeru hudih s krizo povezanih pomanjkanj ali neposredne nevarnosti takih pomanjkanj predstavniška združenja ali gospodarske subjekte iz v krizi pomembnih dobavnih verig pozove, naj v določenem roku Komisiji prostovoljno posredujejo specifične informacije o proizvodnih zmogljivostih in morebitnih obstoječih zalogah v krizi pomembnega blaga in njegovih sestavih delov v proizvodnih obratih v Uniji in obratih v tretjih državah, ki jih upravljajo, s katerimi sklepajo pogodbe ali od katerih kupujejo zadevno blago, ter informacije o vseh pomembnih motnjah dobavnih verig v določenem roku.
 1.  Komisija lahko v primeru hudega s krizo povezanega pomanjkanja ali neposredne nevarnosti takega pomanjkanja gospodarske subjekte iz v krizi pomembnih dobavnih verig pozove, naj v skladu z odstavkom 3 prostovoljno in v razumnem roku posredujejo specifične informacije, ki so pomembne za izredne razmere na notranjem trgu.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2
2.  Če naslovniki informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 1, ne posredujejo v roku in ne predložijo veljavne utemeljitve, zakaj tega niso storili, lahko Komisija z izvedbenim aktom od njih zahteva, da posredujejo informacije, pri čemer v izvedbenem aktu navede, zakaj je sorazmerno in potrebno, da to storijo, ter opredeli v krizi pomembno blago in storitve, naslovnike, na katere se nanaša zahteva za informacije, in informacije, ki se zahtevajo, ter po potrebi zagotovi predlogo z vprašanji, ki se lahko naslovijo na gospodarske subjekte.
 2.  Če naslovniki informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 1, ne posredujejo v roku in ne predložijo veljavne utemeljitve, zakaj tega niso storili, jih lahko Komisija s priporočilom pozove, da posredujejo zahtevane informacije, pri čemer navede, zakaj je sorazmerno in potrebno, da to storijo, ter opredeli v krizi pomembno blago in storitve, naslovnike, na katere se nanaša zahteva za informacije, in informacije, ki se zahtevajo, ter po potrebi zagotovi predlogo z vprašanji, ki se lahko naslovijo na gospodarske subjekte.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Zahteve za informacije iz odstavka 1 se lahko nanašajo na:
 3.  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3 – točka a
(a)  ciljno usmerjene informacije za Komisijo v zvezi s proizvodnimi zmogljivostmi in morebitnimi obstoječimi zalogami v krizi pomembnega blaga in njegovih sestavnih delov v proizvodnih obratih v Uniji in proizvodnih obratih v tretji državi, ki jih združenje ali subjekt iz odstavka 1 upravlja, s katerimi sklepa pogodbe ali od katerih kupuje zadevno blago, pri čemer se dosledno upoštevajo poslovne skrivnosti in zahteva, da Komisiji posreduje načrt predvidene proizvodnje za naslednje tri mesece za proizvodni obrat v Uniji in vse pomembne motnje dobavne verige;
 (a)  ciljno usmerjene informacije za Komisijo o proizvodnih zmogljivostih in morebitnih obstoječih zalogah v krizi pomembnega blaga in njegovih sestavnih delov v proizvodnih obratih v Uniji in proizvodnih obratih v tretji državi, ki jih združenje ali subjekt iz odstavka 1 upravlja ali s katerimi sklepa pogodbe;
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 24 –odstavek 3 – točka b
(b)  druge informacije, potrebne za oceno narave ali razsežnosti zadevne motnje v dobavni verigi ali pomanjkanja.
 (b)  časovni razpored pričakovane proizvodnje v krizi pomembnega blaga za tri mesece po zahtevi za informacije za proizvodne obrate v Uniji ali tretji državi, ki jih izvajalec upravlja ali s katerimi sklepa pogodbe.
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 4
4.  Komisija po aktiviranju obveznih zahtev gospodarskim subjektom za informacije z izvedbenim aktom na vsakega od predstavniških združenj ali gospodarskih subjektov iz v krizi pomembnih dobavnih verig, ki so opredeljene v izvedbenem aktu, naslovi formalni sklep, s katerim od njih zahteva, da predložijo informacije, opredeljene v izvedbenem aktu. Po možnosti uporablja ustrezne in razpoložljive kontaktne sezname gospodarskih subjektov, dejavnih v izbranih dobavnih verigah v krizi pomembnega blaga in storitev, ki jih sestavijo države članice. Prav tako lahko pridobi potrebne informacije o ustreznih gospodarskih subjektih od držav članic.
 4.  Kadar Komisija gospodarske subjekte pozove ali od njih zahteva, da predložijo informacije za namene tega člena, po možnosti uporablja ustrezne in razpoložljive kontaktne sezname gospodarskih subjektov, dejavnih v izbranih dobavnih verigah v krizi pomembnega blaga in storitev, ki jih sestavijo države članice. Prav tako lahko pridobi potrebne informacije o ustreznih gospodarskih subjektih od držav članic.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 5
5.  Sklepi Komisije, ki vsebujejo posamezne zahteve za informacije, vsebujejo sklic na izvedbeni akt iz odstavka 2, na katerem temeljijo, in na razmere hudih s krizo povezanih pomanjkanj ali neposredno nevarnost takih pomanjkanj, iz katerih izhajajo. Vse zahteve za informacije so ustrezno utemeljene in sorazmerne glede obsega, narave in razčlenjenosti podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov in potrebne za obvladovanje izrednih razmer ali zbiranje ustreznih uradnih statističnih podatkov. V zahtevi se določi razumen rok za predložitev informacij. Upoštevajo se prizadevanja gospodarskega subjekta ali predstavniškega združenja, da zbere podatke in jih da na voljo. Formalni sklep vsebuje tudi zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v skladu s členom 39 te uredbe, zaščitne ukrepe za nerazkritje občutljivih poslovnih informacij iz odgovora v skladu s členom 25 ter informacije o možnosti njegovega izpodbijanja pred Sodiščem Evropske unije v skladu z zadevnim pravom Unije in o globah, določenih v členu 28 za neizpolnitev obveznosti, ter časovnico za odgovor.
 5.  Priporočilo Komisije, ki vsebuje posamezne zahteve za informacije, vsebuje sklic na razmere hudih s krizo povezanih pomanjkanj ali neposredno nevarnost takih pomanjkanj, iz katerih izhajajo. Vse zahteve za informacije so ustrezno utemeljene in sorazmerne glede obsega, narave in razčlenjenosti podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov in potrebne za obvladovanje izrednih razmer. V zahtevi se določi razumen rok za predložitev informacij, ki ni daljši od 14 dni. Gospodarski subjekt lahko zahteva enkratno podaljšanje roka do dveh dni pred njegovim iztekom, če je tako podaljšanje potrebno zaradi resnosti položaja. Komisija na vsako tako zahtevo za podaljšanje roka odgovori v enem delovnem dnevu. Upoštevajo se prizadevanja gospodarskega subjekta, da zbere podatke in jih da na voljo. Priporočilo vsebuje tudi zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v skladu s členom 39 te uredbe ter zaščitne ukrepe za nerazkritje občutljivih poslovnih informacij, poslovnih skrivnosti in intelektualne lastnine iz odgovora v skladu s členom 25.
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 6
6.  Lastniki gospodarskih subjektov ali njihovi predstavniki in pri pravnih osebah podjetja ali družbe ali pri združenjih, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene, da jih zastopajo, lahko predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega gospodarskega subjekta ali združenja gospodarskih subjektov. Vsak gospodarski subjekt ali združenje gospodarskih subjektov zahtevane informacije predloži individualno v skladu s pravili Unije o konkurenci, ki veljajo za izmenjavo informacij. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.
 6.  Lastniki gospodarskih subjektov ali osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene, da jih zastopajo, lahko predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega gospodarskega subjekta. Vsak gospodarski subjekt zahtevane informacije predloži individualno v skladu s pravili Unije o konkurenci, ki veljajo za izmenjavo informacij. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 7
7.  Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je Komisija gospodarskemu subjektu naložila obvezno zahtevo za informacije.
 črtano
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 8
8.  Izvedbeni akti iz odstavka 2 se sprejmejo v skladu s postopkom v odboru iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinki krize na enotni trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
 črtano
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Informacije, prejete na podlagi uporabe te uredbe, se uporabijo le za namen, za katerega so bile zahtevane.
 1.  Informacije, prejete od uradov za zvezo držav članic, odbora, gospodarskih subjektov ali katerega koli drugega vira na podlagi uporabe te uredbe, se uporabijo le za namen, za katerega so bile zahtevane.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Države članice in Komisija zagotovijo varstvo poslovnih skrivnosti ter drugih občutljivih in zaupnih informacij, pridobljenih in ustvarjenih z uporabo te uredbe, vključno s priporočili in ukrepi, ki jih je treba sprejeti, v skladu s pravom Unije in zadevnim mednarodnim pravom.
 2.  Države članice in Komisija zagotovijo varstvo poslovnih skrivnosti, intelektualne lastnine ter drugih občutljivih in zaupnih informacij, pridobljenih in ustvarjenih z uporabo te uredbe, vključno s priporočili in ukrepi, ki jih je treba sprejeti, v skladu s pravom Unije in zadevnim mednarodnim pravom.
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4
4.  Komisija lahko svetovalni skupini iz člena 4 predloži zbirne informacije na podlagi katerih koli informacij, zbranih v skladu s členom 24.
 4.  Komisija lahko odboru predloži zbirne informacije na podlagi katerih koli informacij, zbranih v skladu s členom 24.
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Vse informacije, pridobljene na podlagi zahtev za informacije, se izbrišejo takoj po izteku načina za izredne razmere na notranjem trgu ali prej, če so predložena vsa ustrezna poročila v zvezi z načinom za izredne razmere na notranjem trgu. Komisija in države članice potrdilo o izbrisu teh informacij gospodarskim subjektom, ki jih to zadeva, pošljejo takoj po njihovem izbrisu.
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 26
Člen 26
 črtano
Ciljno usmerjene spremembe harmonizirane zakonodaje o proizvodih
Če je z izvedbenim aktom Sveta, sprejetim v skladu s členom 14, aktiviran način za izredne razmere na enotnem trgu in obstaja pomanjkanje v krizi pomembnega blaga, lahko Komisija z izvedbenimi akti aktivira nujne postopke iz pravnih okvirov Unije, ki so bili spremenjeni z [Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/424, Uredbe (EU) 2016/425, Uredbe (EU) 2016/426, Uredbe (EU) 2019/1009 in Uredbe (EU) št. 305/2011 ter uvedbi nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga v okviru izrednih razmer na enotnem trgu ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU v zvezi z nujnimi postopki ugotavljanja skladnosti, sprejetjem skupnih specifikacij in tržnim nadzorom zaradi izrednih razmer na enotnem trgu], kar zadeva v krizi pomembno blago, pri čemer navede, za katero v krizi pomembno blago in nujne postopke velja aktiviranje, razloge za tako aktiviranje in njegovo sorazmernost ter trajanje takega aktiviranja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2). V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z učinki krize na enotni trg Komisija v skladu s postopkom iz člena 42(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Komisija lahko enega ali več gospodarskih subjektov iz v krizi pomembnih dobavnih verig s sedežem v Uniji pozove, naj sprejme in prednostno obravnava določena naročila za proizvodnjo ali dobavo v krizi pomembnega blaga (v nadaljnjem besedilu: prednostno naročilo).
 1.  Komisija lahko enega ali več gospodarskih subjektov iz v krizi pomembnih dobavnih verig s sedežem v Uniji na prostovoljni osnovi pozove, naj sprejme in prednostno obravnava določena naročila za proizvodnjo ali dobavo v krizi pomembnega blaga (v nadaljnjem besedilu: prednostno naročilo). Ob tem navede vse pomembne informacije, vključno s količino v krizi pomembnega blaga in storitev, rokom dobave in ceno, ter o tem obvesti Evropski parlament.
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Če gospodarski subjekt prednostnih naročil ne sprejme in obravnava prednostno, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo 14 držav članic oceni nujnost in sorazmernost uporabe prednostnih naročil v takih primerih, zadevnemu gospodarskemu subjektu in vsem stranem, na katere morebitno prednostno naročilo dokazljivo vpliva, pa da možnost, da predstavijo svoje stališče v razumnem roku, ki ga določi Komisija glede na okoliščine primera. V izjemnih okoliščinah lahko Komisija po taki oceni na zadevnega gospodarskega subjekta naslovi izvedbeni akt, s katerim od njega zahteva, naj sprejme in prednostno obravnava prednostna naročila, opredeljena v izvedbenem aktu, ali pojasni, zakaj ni mogoče ali ustrezno, da ta gospodarski subjekt to stori. Sklep Komisije temelji na objektivnih podatkih, ki kažejo, da je taka prednostna obravnava nujna za zagotovitev ohranjanja ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti na enotnem trgu.
 2.  Če gospodarski subjekt prednostnih naročil ne sprejme ali obravnava prednostno, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo 14 držav članic oceni nujnost in sorazmernost uporabe prednostnih naročil. V takih primerih zadevnemu gospodarskemu subjektu in vsem stranem, na katere morebitno prednostno naročilo dokazljivo vpliva, da možnost, da predstavijo svoje stališče v razumnem roku, ki ga določi Komisija glede na okoliščine primera. V izjemnih okoliščinah lahko Komisija po taki oceni in ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora na zadevnega gospodarskega subjekta naslovi izvedbeni akt, s katerim od njega zahteva, naj sprejme in prednostno obravnava prednostna naročila, opredeljena v izvedbenem aktu, ali pisno pojasni, zakaj ni mogoče ali ustrezno, da ta gospodarski subjekt to stori. Kadar ima Komisija drugačno mnenje kot odbor, ga utemeljeno obrazloži. Sklep Komisije temelji na objektivnih podatkih, ki so resnični, merljivi in utemeljeni ter kažejo, da je taka prednostna obravnava nujna za zagotovitev ohranjanja ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu.
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 1
Kadar gospodarski subjekt, na katerega je naslovljen sklep iz odstavka 2, zavrne sprejetje zahteve, da sprejme in prednostno obravnava v sklepu opredeljena naročila, Komisiji v desetih dneh od uradnega obvestila o sklepu predloži obrazloženo pojasnilo, v katerem navede ustrezno utemeljene razloge, zakaj glede na cilje te določbe ni mogoče ali ustrezno, da izpolni zahtevo. Taki razlogi vključujejo nezmožnost gospodarskega subjekta, da izvede prednostno naročilo zaradi nezadostne proizvodne zmogljivosti ali resnega tveganja, da bo sprejetje naročila za subjekt pomenilo veliko težavo ali gospodarsko breme, ali drugih primerljivo pomembnih pomislekov.
 Kadar gospodarski subjekt, na katerega je naslovljen sklep iz odstavka 2, zavrne sprejetje zahteve, da sprejme in prednostno obravnava v sklepu opredeljena naročila, Komisiji v desetih dneh od uradnega obvestila o sklepu predloži obrazloženo pojasnilo, v katerem navede ustrezno utemeljene razloge, zakaj ni mogoče ali ustrezno, da izpolni zahtevo. Taki razlogi vključujejo nezmožnost gospodarskega subjekta, da izvede prednostno naročilo zaradi nezadostne proizvodne zmogljivosti ali resnega tveganja, da bo sprejetje naročila za subjekt pomenilo veliko težavo ali gospodarsko breme, zlasti ob upoštevanju cen in količin, ki jih določi Komisija, ali drugih primerljivo pomembnih pomislekov. Razlogi bi lahko bili zakoniti cilji ustreznega podjetja ter stroški, napor, tehnična izvedljivost in dolgoročne posledice za poslovanje, ki so potrebni za morebitno spremembo proizvodnega zaporedja.
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 2
Komisija lahko tako obrazloženo pojasnilo ali njegove dele objavi ob ustreznem upoštevanju poslovne zaupnosti.
 črtano
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 6
6.  Komisija sklep iz odstavka 2 sprejme v skladu s pravom Unije, ki se uporablja, vključno z načeli nujnosti in sorazmernosti, ter obveznostmi Unije po mednarodnem pravu. V sklepu se zlasti upoštevajo zakoniti interesi zadevnega gospodarskega subjekta in vse razpoložljive informacije v zvezi s stroški in napori, potrebnimi za morebitno spremembo proizvodnega zaporedja. V njem se navede pravna podlaga za njegovo sprejetje, določijo roki, v katerih je treba izvesti prednostno naročilo, in po potrebi opredelita izdelek in količina. V njem se navedejo tudi globe iz člena 28 za neizpolnitev obveznosti iz sklepa. Prednostno naročilo se odda po pošteni in razumni ceni.
 6.  Komisija sklep iz odstavka 2 sprejme v skladu s pravom Unije, ki se uporablja, vključno z načeli nujnosti in sorazmernosti, ter obveznostmi Unije po mednarodnem pravu. V sklepu se zlasti upoštevajo zakoniti interesi zadevnega gospodarskega subjekta in vse razpoložljive informacije v zvezi s stroški in napori, potrebnimi za morebitno spremembo proizvodnega zaporedja. V njem se navede pravna podlaga za njegovo sprejetje, določijo roki, v katerih je treba izvesti prednostno naročilo, ter po potrebi opredelijo izdelek, cena in količina. V njem se navedejo tudi globe iz člena 28 za neizpolnitev obveznosti iz sklepa. Prednostno naročilo se odda po pošteni in razumni ceni, ki po potrebi vključuje ustrezno nadomestilo za vse dodatne stroške, ki jih ima gospodarski subjekt.
Sprememba 238
Predlog uredbe
Člen 28 – naslov
Globe za gospodarske subjekte zaradi neizpolnitve obveznosti, da odgovorijo na obvezne zahteve za informacije, ali neizpolnitve prednostnih naročil
 Globe za gospodarske subjekte zaradi neizpolnitve prednostnih naročil
Sprememba 239
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – točka a
(a)  kadar predstavniško združenje gospodarskih subjektov ali gospodarski subjekt v odgovor na zahtevo v skladu s členom 24 namerno ali iz hude malomarnosti predloži nepravilne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali jih ne predloži v predpisanem roku;
 črtano
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2
2.  Globe, naložene v primerih iz odstavka 1, točki (a) in (b), ne presegajo 200 000 EUR.
 2.  Globe, naložene v primerih iz odstavka 1, točka (b), ne presegajo 200 000 EUR. Globe za gospodarske subjekte, ki so MSP, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES, ne presegajo 25 000 EUR.
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3
3.  Globe, naložene v primerih iz odstavka 1, točka (c), ne presegajo 1 % povprečnega dnevnega prometa v prejšnjem poslovnem letu za vsak delovni dan neizpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 27 (prednostna naročila), kar se izračuna od dneva, ugotovljenega v sklepu, in ne presega 1 % skupnega prometa v prejšnjem poslovnem letu.
 3.  Globe, naložene v primerih iz odstavka 1, točka (c), ne presegajo 1 % povprečnega dnevnega prometa v prejšnjem poslovnem letu za vsak delovni dan neizpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 27 (prednostna naročila), kar se izračuna od dneva, ugotovljenega v sklepu, in ne presega 1 % globalnega prometa v prejšnjem poslovnem letu. Globe za gospodarske subjekte, ki so MSP, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES, ne presegajo 0,25 % globalnega skupnega prometa v prejšnjem poslovnem letu.
Sprememba 242
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 4
4.  Pri določanju višine globe se upoštevajo velikost in ekonomski viri zadevnega gospodarskega subjekta ter narava, resnost in trajanje kršitve, in sicer ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in ustreznosti.
 4.  Komisija pri določanju višine globe upošteva velikost in ekonomske vire zadevnega gospodarskega subjekta ter naravo, resnost in trajanje kršitve, in sicer ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in ustreznosti. Upošteva tudi vpliv krize na gospodarski subjekt in njegove poslovne dejavnosti.
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – točka a
(a)  dve leti v primeru kršitev določb o zahtevah za informacije v skladu s členom 24;
 črtano
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – točka b
(b)  tri leta v primeru kršitev določb o obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnega blaga v skladu s členom 26(2).
 (b)  tri leta v primeru kršitev določb o obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnega blaga v skladu s členom 27.
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu s členom 28 zadevnemu gospodarskemu subjektu ali predstavniškim združenjem gospodarskih subjektov omogoči, da podajo izjavo o:
 1.  Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu s členom 28 zadevnemu gospodarskemu subjektu omogoči, da poda izjavo o:
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2
2.  Zadevna podjetja in predstavniška združenja gospodarskih subjektov lahko predložijo svoje pripombe glede predhodnih ugotovitev Komisije v roku, ki ga določi Komisija v svojih predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 21 dni.
 2.  Gospodarski subjekti lahko predložijo svoje pripombe glede predhodnih ugotovitev Komisije v roku, ki ga določi Komisija v svojih predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 21 dni.
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3
3.  Sklepi Komisije temeljijo samo na nasprotovanjih, v zvezi s katerimi so lahko zadevni gospodarski subjekti in predstavniška združenja gospodarskih subjektov predložili pripombe.
 3.  Sklepi Komisije temeljijo samo na nasprotovanjih, v zvezi s katerimi so lahko zadevni gospodarski subjekti predložili pripombe.
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
4.  Pravica zadevnega gospodarskega subjekta ali predstavniških združenj gospodarskih subjektov do obrambe se v celoti upošteva v vseh postopkih. Zadevni gospodarski subjekt ali predstavniška združenja gospodarskih subjektov imajo pravico do dostopa do spisa Komisije pod pogoji dogovora o razkritju in ob upoštevanju zakonitega interesa gospodarskih subjektov v zvezi z varstvom njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne informacije in interno dokumentacijo Komisije ali organov držav članic. Pravica do vpogleda se zlasti ne razširi na korespondenco med Komisijo in organi držav članic. Nič v tem odstavku Komisiji ne preprečuje, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.
 4.  Pravica zadevnega gospodarskega subjekta do obrambe se v celoti upošteva v vseh postopkih. Zadevni gospodarski subjekt ima pravico do dostopa do spisa Komisije pod pogoji dogovora o razkritju in ob upoštevanju zakonitega interesa gospodarskih subjektov v zvezi z varstvom njegovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne informacije in interno dokumentacijo Komisije ali organov držav članic. Pravica do vpogleda se zlasti ne razširi na korespondenco med Komisijo in organi držav članic. Nič v tem odstavku Komisiji ne preprečuje, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 32 – naslov
Usklajeno razdeljevanje strateških rezerv
 Solidarnost in usklajeno razdeljevanje strateških rezerv
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek -1 (novo)
-1.   V primeru pomanjkanja v krizi pomembnega blaga in storitev, ki prizadene eno ali več držav članic, lahko ustrezne države članice o tem uradno obvestijo Komisijo, pri čemer navedejo potrebne količine in vse druge ustrezne informacije. Komisija posreduje informacije vsem pristojnim organom in racionalizira usklajevanje odzivov držav članic.
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1
Kadar se strateške rezerve, ki so jih države članice ustvarile v skladu s členom 12, izkažejo za nezadostne za zadostitev potreb v zvezi z izrednimi razmerami na enotnem trgu, lahko Komisija ob upoštevanju mnenja svetovalne skupine državam članicam priporoči, naj po možnosti ciljno usmerjeno razdelijo strateške rezerve ob upoštevanju, da se je treba izogniti dodatnemu zaostrovanju motenj na enotnem trgu, tudi na geografskih območjih, ki so še posebno prizadeta zaradi takih motenj, in v skladu z načeli nujnosti, sorazmernosti in solidarnosti ter z vzpostavitvijo najučinkovitejše uporabe rezerv za končanje izrednih razmer na enotnem trgu.
 Kadar se strateške rezerve, ki so jih države članice ustvarile v skladu s členom 8a, izkažejo za nezadostne za zadostitev potreb v zvezi z izrednimi razmerami na notranjem trgu, lahko Komisija ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora državam članicam priporoči, naj po možnosti ciljno usmerjeno razdelijo strateške rezerve ob upoštevanju, da se je treba izogniti dodatnemu zaostrovanju motenj na notranjem trgu, tudi na geografskih območjih, ki so še posebno prizadeta zaradi takih motenj, in v skladu z načeli nujnosti, sorazmernosti in solidarnosti ter z vzpostavitvijo najučinkovitejše uporabe rezerv za končanje izrednih razmer na notranjem trgu.
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 33 – naslov
Ukrepi za zagotovitev razpoložljivosti in dobave v krizi pomembnega blaga in storitev
 Ukrepi za zagotovitev razpoložljivosti in dobave v krizi pomembnega blaga ali storitev
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1
1.  Če Komisija meni, da obstaja tveganje pomanjkanja v krizi pomembnega blaga, lahko državam članicam priporoči, naj izvajajo posebne ukrepe za čim hitrejšo zagotovitev učinkovite reorganizacije dobavnih verig in proizvodnih linij ter uporabo obstoječih zalog za povečanje razpoložljivosti in dobave v krizi pomembnega blaga in storitev.
 1.  Če Komisija meni, da obstaja tveganje pomanjkanja v krizi pomembnega blaga in storitev, lahko ob upoštevanju mnenja odbora državam članicam priporoči, naj sprejmejo posebne ukrepe, vključno z zagotovitvijo učinkovitih dobavnih verig in proizvodnih linij.
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2 – točka a
(a)  olajševanje razširitve ali spremembe namembnosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti za v krizi pomembno blago ali vzpostavitev novih proizvodnih zmogljivosti zanj;
 (a)  olajševanje razširitve ali spremembe namembnosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti za v krizi pomembno blago ali storitve ali vzpostavitev novih proizvodnih zmogljivosti zanj;
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  olajševanje prostega pretoka v krizi pomembnih storitev.
Sprememba 256
Predlog uredbe
Del V – naslov
Javno naročanje
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 257
Predlog uredbe
Del V – poglavje I – naslov
Javno naročanje blaga in storitev strateškega pomena in v krizi pomembnega blaga s strani Komisije v imenu držav članic v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu
 Javno naročanje blaga in storitev odločilnega pomena in v krizi pomembnega blaga in storitev s strani Komisije v imenu držav članic v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1
1.  Dve ali več držav članic lahko zahtevajo, da Komisija začne postopek za oddajo javnega naročila v imenu držav članic, ki želijo, da jih zastopa Komisija (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), za nakup blaga in storitev strateškega pomena, navedenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 9(1), ali v krizi pomembnega blaga in storitev, navedenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 14(5).
 1.  Dve ali več držav članic lahko zahtevajo, da Komisija začne postopek za oddajo javnega naročila v imenu držav članic, ki želijo, da jih zastopa Komisija (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), za nakup blaga in storitev odločilnega pomena, navedenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 9(1), ali v krizi pomembnega blaga in storitev, navedenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 14(5).
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
2.  Komisija oceni koristnost, nujnost in sorazmernost zahteve. Kadar Komisija ne namerava ugoditi zahtevi, o tem obvesti zadevne države članice in svetovalno skupino iz člena 4 ter navede razloge za zavrnitev.
 2.  Komisija po posvetovanju z odborom nemudoma oceni nujnost in sorazmernost zahteve iz odstavka 1. Kadar tej zahtevi ne namerava ugoditi, o tem obvesti zadevne države članice in odbor ter navede razloge za zavrnitev.
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 3
3.  Kadar se Komisija strinja, da bo izvedla javno naročilo v imenu držav članic, pripravi predlog okvirnega sporazuma, ki ga je treba skleniti s sodelujočimi državami članicami, s čimer se Komisiji omogoči, da izvede javno naročilo v njihovem imenu. Ta sporazum določa podrobne pogoje za javno naročilo v imenu sodelujočih držav članic iz odstavka 1.
 3.  Kadar se Komisija strinja, da bo izvedla javno naročilo v imenu držav članic:
(a)  vse države članice in odbor obvesti o svoji nameri, da bo izvedla postopek za oddajo javnega naročila, in zainteresirane države članice povabi k sodelovanju;
(b)   pripravi predlog okvirnega sporazuma, ki ga je treba skleniti s sodelujočimi državami članicami, s čimer se Komisiji omogoči, da izvede javno naročilo v njihovem imenu. Ta sporazum določa podrobne pogoje za javno naročilo v imenu sodelujočih držav članic, vključno s praktičnimi ureditvami, pravili za odločanje in predlaganimi količinami.
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Kadar Komisija naročila ne more oddati ustreznemu gospodarskemu subjektu, o tem takoj obvesti države članice in jim omogoči, da nemudoma začnejo lastne postopke za oddajo javnega naročila.
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1
1.  V sporazumu iz člena 34(3) se določi pogajalski mandat Komisije, da v imenu sodelujočih držav članic deluje kot osrednji nabavni organ za zadevno blago in storitve strateškega pomena ali v krizi pomembno blago in storitve s sklenitvijo novih pogodb.
 1.  V sporazumu iz člena 34(3), točka (b), se določi pogajalski mandat, ki vključuje elemente, kot so merila za oddajo javnega naročila in način ocenjevanja ponudb, in v okviru katerega Komisija v imenu sodelujočih držav članic deluje kot osrednji nabavni organ za zadevno blago in storitve odločilnega pomena ali v krizi pomembno blago in storitve s sklenitvijo novih pogodb.
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2
2.  Komisija je lahko v skladu s sporazumom upravičena, da v imenu sodelujočih držav članic sklepa pogodbe z gospodarskimi subjekti, vključno s posameznimi proizvajalci blaga in storitev strateškega pomena ali v krizi pomembnega blaga in storitev, v zvezi z nakupom takega blaga ali storitev.
 2.  Komisija je lahko v skladu z navedenim sporazumom upravičena, da v imenu sodelujočih držav članic sklepa pogodbe z gospodarskimi subjekti, vključno s posameznimi proizvajalci blaga in storitev odločilnega pomena ali v krizi pomembnega blaga in storitev, v zvezi z nakupom takega blaga ali storitev.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 3
3.  Predstavniki Komisije ali strokovnjaki, ki jih ta imenuje, lahko opravijo obiske na samem kraju proizvodnih obratov za zadevno blago strateškega pomena ali v krizi pomembno blago.
 črtano
Sprememba 265
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija pozove sodelujoče države članice, naj imenujejo predstavnike, ki bodo sodelovali pri pripravi postopkov za oddajo javnega naročila.
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 2
2.  Pogodbe lahko vsebujejo klavzulo, da lahko država članica, ki ni sodelovala v postopku za oddajo javnega naročila, postane stranka pogodbe po njeni sklenitvi, pri čemer je podrobno določen postopek za to in učinki tega.
 2.  Pogodbe vsebujejo klavzulo, da lahko država članica, ki ni sodelovala v postopku za oddajo javnega naročila, s soglasjem večine sodelujočih držav članic postane stranka pogodbe po njeni sklenitvi, pri čemer je podrobno določen postopek za to in učinki tega.
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1
Kadar je treba izvesti skupno javno naročilo Komisije in enega ali več javnih naročnikov iz držav članic v skladu s pravili iz člena 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta, lahko države članice v celoti kupijo, najamejo ali zakupijo skupaj naročene zmogljivosti.
 1.   Komisija in eden ali več javnih naročnikov iz držav članic lahko kot pogodbene stranke sodelujejo v postopku skupnega javnega naročanja, ki se izvede na podlagi člena 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 z namenom nakupa v krizi pomembnega blaga ali blaga in storitev odločilnega pomena v razumnem časovnem okviru.
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 a (novo)
1a.   V postopku skupnega javnega naročanja lahko sodelujejo vse države članice ter z odstopanjem od člena 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 tudi države Evropskega združenja za prosto trgovino in države kandidatke za članstvo v Uniji ter Kneževina Andora, Kneževina Monako, Republika San Marino in Vatikanska mestna država, zlasti kadar je to posebej določeno v dvostranski ali večstranski pogodbi.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Pogodbenici pred postopkom skupnega javnega naročanja skleneta sporazum o skupnem javnem naročanju, v katerem določita praktične ureditve za upravljanje tega postopka in za proces odločanja o izbiri postopka, načinu ocenjevanja ponudb in merilih za oddajo javnega naročila v skladu z ustreznim pravom Unije.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 c (novo)
1c.   Za postopek skupnega javnega naročanja veljajo naslednji pogoji:
(a)   postopek ne vpliva negativno na delovanje notranjega trga, ni diskriminatoren in ne omejuje trgovine ali izkrivlja konkurence;
(b)   postopek nima neposrednega finančnega vpliva na proračun držav iz odstavka 1a, ki ne sodelujejo pri skupnem javnem naročanju.
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 d (novo)
1d.   Komisija obvesti Evropski parlament o postopkih skupnega javnega naročanja, ki se izvajajo v skladu s tem členom, in na zahtevo omogoči dostop do pogodb, sklenjenih na podlagi teh postopkov, ob upoštevanju ustreznega varstva poslovno občutljivih informacij, vključno s poslovnimi skrivnostmi, trgovinskimi odnosi in interesi Unije. Evropskemu parlamentu sporoči informacije o dokumentih občutljive narave v skladu s členom 9(7) Uredbe (ES) št. 1049/2001.
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1
Kadar je aktiviran način za izredne razmere na enotnem trgu v skladu s členom 14, se države članice posvetujejo med seboj in s Komisijo ter usklajujejo svoje ukrepe s Komisijo in predstavniki drugih držav članic v svetovalni skupini, preden začnejo postopek za oddajo javnega naročila v krizi pomembnega blaga in storitev, navedenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 14(5), v skladu z Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta55.
 Kadar je aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu v skladu s členom 14, se države članice posvetujejo med seboj in s Komisijo ter usklajujejo svoje ukrepe s Komisijo in predstavniki drugih držav članic v odboru, preden začnejo postopek za oddajo javnega naročila v krizi pomembnega blaga in storitev, navedenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 14(5), v skladu z Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta55. Odbor lahko izda priporočila o usklajevanju teh ukrepov.
__________________
 __________________
55 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
 55 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1
Kadar je aktiviran način za izredne razmere na enotnem trgu v skladu s členom 16 in je Komisija v imenu držav članic začela postopek za oddajo javnega naročila v skladu s členi 34 do 36, javni naročniki sodelujočih držav članic javnih naročil blaga ali storitev, zajetih v tem naročilu, ne izvajajo na drugačne načine.
 Kadar je aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu v skladu s členom 14 in je Komisija v imenu držav članic začela postopek za oddajo javnega naročila v skladu s členi 34 do 36, javni naročniki sodelujočih držav članic javnih naročil blaga ali storitev, zajetih v tem naročilu, ne izvajajo na drugačne načine, razen v primerih iz člena 34(3a). Vse pogodbe o javnih naročilih, sklenjene v nasprotju s tem členom, se štejejo za nične.
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 40
Člen 40
 črtano
Varstvo osebnih podatkov
1.  Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z njihovo obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ali obveznosti Komisije, in kjer je ustrezno, drugih institucij in organov Unije v zvezi z njihovo obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 pri izpolnjevanju njihovih odgovornosti.
2.  Osebni podatki se ne obdelujejo ali posredujejo, razen če je to nujno potrebno za namene te uredbe. V takih primerih se uporabljajo pogoji iz Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (EU) 2018/1725, kot je ustrezno.
3.  Kadar obdelava osebnih podatkov ni nujno potrebna za izvajanje mehanizmov, vzpostavljenih s to uredbo, se osebni podatki anonimizirajo tako, da posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni mogoče identificirati.
Sprememba 275
Predlog uredbe
Del V a (novo)
Del Va
Digitalna orodja
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 41 – naslov
Digitalna orodja
 Splošne določbe o digitalnih orodjih
Sprememba 277
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 1
Komisija in države članice lahko vzpostavijo interoperabilna digitalna orodja ali informacijsko infrastrukturo za podporo ciljem te uredbe. Taka orodja ali infrastruktura se lahko razvijajo zunaj izrednih razmer na enotnem trgu.
 1.  Komisija in države članice do ... [6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] vzpostavijo, vzdržujejo in redno posodabljajo interoperabilna digitalna orodja ali informacijsko infrastrukturo za podporo ciljem te uredbe. Taka orodja ali infrastruktura se razvijajo zunaj izrednih razmer na notranjem trgu, da bi omogočala pravočasno in učinkovito odzivanje na morebitne izredne razmere v prihodnosti. Med drugim vključujejo standardizirana, varna in učinkovita digitalna orodja za varno zbiranje in izmenjavo informacij za namene člena 7a, informacije v realnem času o nacionalnih omejitvah iz člena 41a, hitre pasove iz člena 41b in platformo deležnikov iz člena 41c.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 2
Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične vidike takih orodij ali infrastrukture. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2).
 2.   Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične vidike takih orodij ali infrastrukture, pri čemer po možnosti uporabi že obstoječa orodja ali portale IT, kot je portal Your Europe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(2).
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice si s Komisijo in med seboj prek varnega komunikacijskega kanala redno izmenjujejo informacije o vseh zadevah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 41 a (novo)
Člen 41a
Informacije v realnem času o nacionalnih omejitvah
Komisija vzpostavi posebno javno spletno mesto, na katerem so zbrane informacije držav članic o nacionalnih omejitvah, določenih v njihovih zakonih in drugih predpisih, kot so bile priglašene Komisiji v skladu s členom 19, vključno z informacijami o njihovem področju uporabe in trajanju. Namensko javno spletno mesto vključuje interaktivni zemljevid z ustreznimi informacijami v realnem času o teh nacionalnih omejitvah.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 41 b (novo)
Člen 41b
Hitri pasovi
1.  Komisija vzpostavi hitre pasove, katerih cilj je olajšati prosti pretok blaga, storitev in delavcev, zlasti v krizi pomembnega blaga in storitev. V zvezi s tem predvsem zagotavlja ustrezne predloge ali enotno digitalno izjavo, obrazce za registracijo ali dovoljenje za čezmejne dejavnosti, zlasti za strokovne storitve na področju zdravstvenega varstva, montaže, vzdrževanja in popravil, gradbeništva ter prehrane in kmetijstva, da se pospešijo postopki prijave, registracije ali izdaje dovoljenj, vključno s priznavanjem poklicnih kvalifikacij ali napotitvijo delavcev. Te predloge ali digitalni obrazci so brezplačno na voljo v vseh uradnih jezikih Unije in veljavni v vseh državah članicah.
2.  Kadar so države članice v ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z ustreznim pravom Unije uvedle omejitve na mejah, Komisija navede mejne prehode s hitrimi pasovi, ki so bili vzpostavljeni, vključno z informacijami v realnem času, kjer je to mogoče, za olajšanje prostega pretoka blaga, storitev in oseb.
Sprememba 282
Predlog uredbe
Člen 41 c (novo)
Člen 41c
Platforma deležnikov za izredne razmere in odpornost
1.  Komisija vzpostavi platformo deležnikov, da bi olajšala sektorski dialog in partnerstva s povezovanjem ključnih deležnikov, in sicer predstavnikov gospodarskih subjektov, raziskovalcev in civilne družbe. Namen te platforme je gospodarske subjekte spodbuditi k pripravi prostovoljnih časovnih načrtov v odziv na izredne razmere na notranjem trgu. Platforma zlasti zagotavlja, da lahko zainteresirani deležniki:
(a)  navedejo prostovoljne ukrepe, potrebne za uspešen odziv na izredne razmere na notranjem trgu;
(b)  posredujejo znanstvene nasvete, mnenja ali poročila o vprašanjih, povezanih s krizo;
(c)  prispevajo k izmenjavi informacij in primerov dobre prakse.
2.  Komisija in odbor pri izvajanju te uredbe upoštevata rezultate sektorskega dialoga in partnerstev ter vse ustrezne prispevke deležnikov v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga Odbor za instrument za izredne razmere na enotnem trgu. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
 1.  Komisiji pomaga Odbor za izredne razmere na notranjem trgu in njegovo odpornost. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija pred sprejetjem katerega koli izvedbenega akta v skladu s to uredbo in ob upoštevanju njegove nujnosti objavi osnutek akta ter pozove vse zainteresirane strani, da v razumnem roku predložijo pripombe.
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za petletno obdobje od datuma začetka veljavnosti te direktive ali katerega koli drugega datuma, ki ga določita sozakonodajalca.
 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za petletno obdobje od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 44 – naslov
Poročanje in pregled
 Poročanje, pregled in ocena
Sprememba 288
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
1.  Komisija do [UP: vstavite datum pet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] in vsakih pet let po tem Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema kontingenčnega načrtovanja, previdnosti in odzivanja na izredne razmere na enotnem trgu, pri čemer po potrebi predlaga morebitna izboljšanja, skupaj z zadevnimi zakonodajnimi predlogi, kjer je to ustrezno.
 1.  Komisija do [UP: vstavite datum pet let po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta oceni učinkovitost te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. To poročilo vključuje zlasti oceno:
(a)  dela odbora in njegovega dela v povezavi z delom drugih ustreznih organov za krizno upravljanje na ravni Unije;
(b)  stresnih testov, usposabljanja in kriznih protokolov iz te uredbe;
(c)  meril za aktiviranje načina za izredne razmere iz člena 13;
(d)  digitalnih orodij, vzpostavljenih v skladu z delom Va.
Poročilu se priložijo zadevni zakonodajni predlogi, kjer je to ustrezno.
Sprememba 289
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru po vsakem deaktiviranju načina za izredne razmere predloži poročilo o delovanju sistema odzivanja na izredne razmere, pri čemer po potrebi predlaga morebitne izboljšave. V tem poročilu zlasti oceni vpliv ukrepov ob izrednih razmerah na temeljne pravice, opredeljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer na svobodo gospodarske pobude, svobodo iskanja zaposlitve in dela ter pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, vključno s pravico do stavke.
Sprememba 290
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Za namene odstavka 1 odbor in pristojni organi držav članic Komisiji na njeno zahtevo zagotovijo vse razpoložljive informacije.
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 45 – naslov
Razveljavitev
 Spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1
Uredba Sveta (ES) št. 2679/98 se razveljavi z učinkom od [datum].
 Uredba Sveta (ES) št. 2679/98 se spremeni:
(1)  člen 2 se nadomesti z naslednjim:
„Ta uredba na noben način ne vpliva na uveljavljanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije, vključno s pravico ali svobodo do stavke ali do drugih ukrepov, zajetih v posebnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah, v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso. Prav tako ne vpliva na pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja in izvrševanja ali na pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso.“;
(2)  doda se naslednji člen:
„Člen 5a
1.  Kadar je aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu iz člena 14 Uredbe …/2023 [o Aktu o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti], se členi 3, 4 in 5 te uredbe prenehajo uporabljati za čas trajanja tega načina.
2.  Odstavek 1 ne posega v nobeno obveznost, ki izhaja iz te uredbe pred aktiviranjem načina za izredne razmere v skladu z ... [Uredba o Aktu o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti].“.
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 46 – naslov
Začetek veljavnosti
 Začetek veljavnosti in uporaba
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 a (novo)
Ta uredba se uporablja od ... [6 mesecev po začetku veljavnosti].

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0246/2023).

Zadnja posodobitev: 19. december 2023Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov