(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0775),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0458/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. junija 2023, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0246/2022),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije;

3.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

5.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2023/2675.)

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o Uredbi (EU) 2023/2675 o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

Gospodarska prisila lahko vpliva na katero koli področje dejavnosti Unije ali države članice in ima lahko zapletene politične, gospodarske in pravne posledice. Ta uredba je potreben in učinkovit odziv na gospodarsko prisilo in deluje preko odvračanja, vendar lahko kot skrajni ukrep privede do sprejetja protiukrepov, kadar je potrebno. Ta uredba nima precedensa, je zasnovana skrbno in ob ustreznem upoštevanju pomembnih posledic primerov gospodarske prisile. Temu sledi, da ta uredba in njeni pristopi, zlasti prenos izvedbenih pooblastil na Svet v skladu s členom 4, strogo zadevajo določeno področje in ne predstavljajo precedensa za druge zakonodajne dokumente na podlagi člena 207 PDEU ali za predlaganje takih aktov. Prav tako pravila o uporabi postopka obravnave v zvezi z ukrepi Unije za odziv, o katerih je bil dosežen dogovor v tem instrumentu, ne vplivajo na izid drugih tekočih ali prihodnjih zakonodajnih pogajanj in ne veljajo kot precedens za druge zakonodajne dosjeje. Ta uredba torej ne velja kot precedens za druge akte.

Izjava Komisije o uporabi postopka pregleda za ukrepe Unije za odziv v skladu z Uredbo (EU) 2023/2675 o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

Komisija je zavezana tesnemu sodelovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in državami članicami EU pri uporabi instrumenta EU za odvračanje od prisilnih ukrepov, in sicer v vseh fazah, v skladu z veljavnimi pravili in najboljšimi praksami. Komisija ugotavlja, da bo enoten odziv EU podprl ključni značilnosti instrumenta, tj. odvračanje in učinkovitost, ter bo glede na občutljivo naravo instrumenta najprimernejši.

Komisija poudarja, da je glede na naravo in učinek ukrepov Unije v skladu z Uredbo mogoče v okviru te uredbe najti rešitve, ki zahtevajo največjo možno podporo. Uporaba te uredbe zahteva oceno zapletenih gospodarskih, političnih in pravnih zadev, kar zagotavlja znaten manevrski prostor za izbiro rešitev, in sicer zlasti tistih, ki imajo največjo možno podporo držav članic EU.

V zvezi s tem bo Komisija pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil v skladu z Uredbo ter v skladu s splošnimi pravili in načeli, ki sta jih določila Evropski parlament in Svet ter ki so določena v Uredbi (EU) št. 182/2011, posebno pozornost namenila temu, da se odboru držav članic EU omogoči, da čim prej in učinkovito preuči vsak osnutek izvedbenega akta ter izrazi svoja stališča pred glasovanjem, in da si vedno prizadeva za rešitve, ki bodo v odboru deležne največje možne podpore držav članic EU. Komisija bo ob upoštevanju varstva zaupnih informacij Evropskemu parlamentu in Svetu dala na voljo analizo predvidenih ukrepov iz člena 13(4) takoj po predložitvi državam članicam. Komisija bo opozorila Evropski parlament in Svet, kadar so predvideni ukrepi Unije za odziv povezani s tistimi, opisanimi v členu 8(4).

Poleg tega bo Komisija v primeru, da odbor ne poda mnenja o osnutku izvedbenega akta, v največji možni meri upoštevala stališča, izražena v odboru, in bo dala prednost vrnitvi spremenjenega osnutka akta odboru, da se zagotovi največja možna podpora za pozitivno mnenje s soglasjem ali kvalificirano večino v zvezi s spremenjenim osnutkom akta. Če se bo treba obrniti na odbor za pritožbe, bo Komisija v največji možni meri upoštevala stališča, izražena v odboru za pritožbe, in si prizadevala za sprejetje ukrepov, ki temeljijo na največji možni podpori za pozitivno mnenje s soglasjem ali kvalificirano večino. Če odbor za pritožbe ne poda mnenja o osnutku izvedbenega akta, bo Komisija ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo osnutka izvedbenega akta.