Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2022/0277(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0264/2023

Predložena besedila :

A9-0264/2023

Razprave :

PV 03/10/2023 - 5
CRE 03/10/2023 - 5

Glasovanja :

PV 03/10/2023 - 9.6
CRE 03/10/2023 - 9.6
Obrazložitev glasovanja
PV 13/03/2024 - 8.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2023)0336
P9_TA(2024)0137

Sprejeta besedila
PDF 474kWORD 179k
Torek, 3. oktober 2023 - Strasbourg
Evropski akt o svobodi medijev
P9_TA(2023)0336A9-0264/2023

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 3. oktobra 2023, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU (COM(2022)0457 – C9-0309/2022 – 2022/0277(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Neodvisne medijske storitve imajo edinstveno vlogo na notranjem trgu. Gre za hitro spreminjajoč se in gospodarsko pomemben sektor, ki državljanom in podjetjem zagotavlja dostop do različnih stališč in zanesljivih virov informacij, s čimer opravlja funkcijo javnega čuvaja, ki je v splošnem interesu. Medijske storitve so vse bolj dostopne na spletu in čezmejno, hkrati pa zanje ne veljajo enaka pravila in enaka raven zaščite v različnih državah članicah.
 (1)  Neodvisne medijske storitve imajo edinstveno vlogo za demokracijo, zagotavljanje pravne države in delovanje notranjega trga. So nepogrešljiv dejavnik v procesu oblikovanja javnega mnenja in predstavljajo hitro spreminjajoč se in gospodarsko pomemben sektor, ki državljanom in podjetjem zagotavlja dostop do različnih stališč in zanesljivih virov informacij, s čimer opravlja funkcijo javnega čuvaja, ki je v splošnem interesu. Medijske storitve so vse bolj dostopne na spletu in čezmejno, hkrati pa zanje ne veljajo enaka pravila in enaka raven zaščite v različnih državah članicah.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Hkrati so medijske storitve vedno nosilci kulturnih oblik izražanja ali pa same na sebi predstavljajo kulturno obliko izražanja. Ta njihov dvojni značaj je treba vse čas spoštovati. Člen 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija pri svoji dejavnosti na podlagi drugih določb Pogodb upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Zaščita svobode in pluralnosti medijev je zaradi njihove edinstvene vloge bistvena značilnost dobro delujočega notranjega trga medijskih storitev (v nadaljnjem besedilu tudi: notranji medijski trg). Ta trg se je od začetka tega stoletja bistveno spremenil, saj postaja vse bolj digitalen in mednaroden. Ponuja številne gospodarske priložnosti, vendar se srečuje tudi z več izzivi. Unija bi morala medijskemu sektorju pomagati izkoristiti te priložnosti na notranjem trgu, hkrati pa zaščititi vrednote, kot je varstvo temeljnih pravic, ki so skupne Uniji in njenim državam članicam.
 (2)  Zaradi edinstvene vloge medijev in dejstva, da so eden glavnih stebrov demokracije, bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti svobode in pluralnosti medijev na notranjem trgu medijskih storitev. Ta trg se je od začetka tega stoletja bistveno spremenil, saj postaja vse bolj digitalen in mednaroden. Ponuja številne gospodarske priložnosti, vendar se srečuje tudi z več izzivi. Unija bi morala medijski sektor podpreti, da bo lahko izkoristil te priložnosti na notranjem trgu, hkrati pa zaščititi vrednote, kot je varstvo temeljnih pravic, ki so skupne Uniji in njenim državam članicam.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  V digitalnem medijskem prostoru imajo državljani in podjetja dostop do medijskih vsebin, ki so takoj na voljo na njihovih osebnih napravah, in te vsebine uporabljajo, vse pogosteje v čezmejnem okolju. Svetovne spletne platforme delujejo kot prehodi do medijskih vsebin, pri čemer njihovi poslovni modeli največkrat opuščajo posrednike pri dostopu do medijskih storitev ter poudarjajo polarizirajoče vsebine in dezinformacije. Te platforme so tudi bistveni ponudniki spletnega oglaševanja, kar je preusmerilo finančna sredstva iz medijskega sektorja ter s tem vplivalo na njegovo finančno vzdržnost, posledično pa tudi na raznolikost ponujenih vsebin. Ker je za zagotavljanje medijskih storitev potrebnega veliko znanja in kapitala, morajo biti dovolj obsežne, da lahko ostanejo konkurenčne in uspevajo na notranjem trgu. V ta namen je zlasti pomembna možnost čezmejnega ponujanja storitev in pridobivanja naložb tudi iz drugih držav članic ali v drugih državah članicah.
 (3)  V digitalnem medijskem prostoru imajo državljani in podjetja dostop do medijskih vsebin in storitev, ki so takoj na voljo na njihovih osebnih napravah, in te vsebine uporabljajo, vse pogosteje v čezmejnem okolju. Svetovne spletne platforme in iskalniki delujejo kot prehodi do medijskih vsebin, pri čemer njihovi poslovni modeli prepogosto opuščajo posrednike pri dostopu do medijskih storitev ter poudarjajo polarizirajoče vsebine in dezinformacije. Te platforme in iskalniki so tudi bistveni ponudniki spletnega oglaševanja ali posredniki pri njem, kar preusmerja finančna sredstva iz medijskega sektorja ter s tem vpliva na njegovo finančno vzdržnost in novinarsko delo, posledično pa tudi na raznolikost ponujenih vsebin. Zato bi bilo treba spletne platforme in iskalnike vključiti v področje uporabe te uredbe, da bi zagotovili neodvisnost in raznolikost medijev. Ker je za zagotavljanje medijskih storitev potrebnega veliko znanja in kapitala, morajo biti zmožne doseči svoje občinstvo, da lahko ostanejo konkurenčne in uspevajo na notranjem trgu. V ta namen je zlasti pomembna možnost čezmejnega ponujanja storitev in pridobivanja naložb tudi iz drugih držav članic ali v drugih državah članicah.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Vendar notranji trg medijskih storitev ni dovolj integriran. Več nacionalnih omejitev ovira prosti pretok na notranjem trgu. Zlasti različna nacionalna pravila in pristopi, povezani s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo, nezadostno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi ter nepregledna in nepravična porazdelitev javnih in zasebnih gospodarskih virov akterjem na medijskem trgu otežujejo delovanje in širitev prek meja ter povzročajo neenake konkurenčne pogoje v Uniji. Celovitost notranjega trga medijskih storitev lahko ogrožajo tudi ponudniki, ki se sistematično ukvarjajo z dezinformacijami, kar vključuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ter zlorabljajo svoboščine na notranjem trgu; med njimi so tudi ponudniki medijskih storitev pod državnim nadzorom, ki jih financirajo nekatere tretje države.
 (4)  Vendar notranji trg medijskih storitev ni dovolj integriran. Zlasti različna nacionalna pravila in pristopi, povezani s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo, nezadostno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi ter nepregledna in nepravična porazdelitev javnih in zasebnih gospodarskih virov akterjem na medijskem trgu otežujejo delovanje in širitev prek meja ter povzročajo neenake konkurenčne pogoje v Uniji. Celovitost notranjega trga medijskih storitev lahko ogrožajo tudi ponudniki, ki se sistematično ukvarjajo z dezinformacijami, kar vključuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ter zlorabljajo svoboščine na notranjem trgu; med njimi so tudi ponudniki medijskih storitev pod državnim nadzorom, ki jih financirajo nekatere tretje države. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti skupne minimalne standarde za nacionalna pravila in pristope v zvezi s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo, obenem pa spoštovati pristojnosti držav članic. Vzpostavitev teh standardov je osnovni pogoj za delovanje notranjega trga.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Poleg tega so nekatere države članice v odgovor na izzive v zvezi s pluralnostjo medijev in svobodo medijev na spletu sprejele regulativne ukrepe, druge države članice pa bodo to verjetno še storile, pri čemer obstaja tveganje, da se bodo razlike v nacionalnih pristopih in omejitve prostega pretoka na notranjem trgu še povečale.
 (5)  Poleg tega so nekatere države članice v odgovor na izzive v zvezi s pluralnostjo medijev in svobodo medijev na spletu sprejele regulativne ukrepe, druge države članice pa bodo verjetno s tem nadaljevale , pri čemer obstaja tveganje, da se bodo razlike v nacionalnih pristopih in omejitve prostega pretoka na notranjem trgu še povečale.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Prost in dobro delujoč notranji trg medijskih storitev je osrednji steber delujoče demokracije, saj prejemnikom zagotavlja dostop do različnih pogledov in zanesljivih virov informacij. Povečana vloga spletnega okolja in njegove nove funkcije (zelo) negativno vplivajo na trg medijskih storitev, zaradi česar postaja vse bolj čezmejen in spodbuja resnično evropski trg medijskih storitev. V takem okolju medijske storitve niso le na voljo, temveč so tudi lahko dostopne potrošnikom v Uniji ne glede na njihovo državo članico izvora. Medijske storitve, ustvarjene za prejemnike v eni državi članici, lahko sežejo veliko dlje, kot je bilo prvotno predvideno. Različni pristopi na nacionalni ravni lahko ovirajo zmožnost ponudnikov medijskih storitev, da delujejo pod poštenimi enakimi konkurenčnimi pogoji in zagotavljajo medijske storitve, vključno z novicami in informacijami o aktualnih zadevah. Taki pristopi povzročajo razdrobljenost trga in pravno negotovost ter povečujejo stroške izpolnjevanja zahtev za ponudnike medijskih storitev in medijske strokovnjake. Zato je potreben enoten pravni okvir, ki bo zagotovil usklajeno uporabo pravil za ponudnike medijskih storitev po vsej Uniji, da bodo imeli prejemniki v Uniji na voljo širok nabor zanesljivih virov informacij in kakovostnega novinarstva kot javne dobrine, da bodo lahko sprejemali ozaveščene odločitve, tudi o stanju svoje demokracije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Pravica do svobode izražanja in obveščanja, določena v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in v členu 10 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zajema pravico prejemanja in širjenja informacij ter svobodo medijev in pluralnost medijev brez vmešavanja javnih organov in ne glede na meje. Za njeno uresničevanje je tudi nujno, da se v evropskih komunikacijskih prostorih vzpostavi raznolikost, države članice pa morajo varovati in spodbujati pluralnost medijev. V skladu s tem se ta uredba opira na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in standarde, ki jih je v zvezi s tem razvil Svet Evrope.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Prejemnikom medijskih storitev v Uniji (fizičnim osebam, ki so državljani držav članic ali uživajo pravice, ki so jim priznane s pravom Unije, in pravnim osebam s sedežem v Uniji) bi bilo treba omogočiti, da učinkovito uživajo pravico do prejemanja brezplačnih in pluralističnih medijskih storitev na notranjem trgu. Pri spodbujanju čezmejnega pretoka medijskih storitev bi bilo treba na notranjem trgu zagotoviti minimalno raven zaščite prejemnikov storitev. To bi bilo v skladu s pravico do sprejemanja in širjenja vesti na podlagi člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zato je treba uskladiti nekatere vidike nacionalnih pravil v zvezi z medijskimi storitvami. Državljani so v končnem poročilu Konference o prihodnosti Evrope EU pozvali, naj še naprej spodbuja neodvisnost in pluralnost medijev, zlasti z uvedbo zakonodaje, s katero se bodo z minimalnimi standardi na ravni EU obravnavale grožnje za neodvisnost medijev46.
 (6)  Prejemnikom medijskih storitev v Uniji (fizičnim osebam, ki uživajo pravice, ki so jim priznane s pravom Unije, in pravnim osebam s sedežem v Uniji) bi bilo treba omogočiti, da učinkovito uživajo pravico dostopa do neodvisnih, brezplačnih in pluralističnih medijskih storitev na notranjem trgu. Pri spodbujanju čezmejnega pretoka medijskih storitev bi bilo treba na notranjem trgu zagotoviti minimalno raven zaščite prejemnikov storitev. To bi bilo v skladu s pravico iz člena 11 Listine. V členu 22 Listine pa je določeno, da mora Unija spoštovati kulturno, versko in jezikovno raznolikost. Zato je treba uskladiti nekatere vidike nacionalnih pravil v zvezi z medijskimi storitvami. Državljani so v končnem poročilu Konference o prihodnosti Evrope EU pozvali, naj še naprej spodbuja neodvisnost in pluralnost medijev, zlasti z uvedbo zakonodaje, s katero se bodo z minimalnimi standardi na ravni EU obravnavale grožnje za neodvisnost medijev46.
__________________
 __________________
46Konferenca o prihodnosti Evrope – poročilo o končnem izidu, maj 2022, zlasti predloga št. 27(1) in 37(4).
 46Konferenca o prihodnosti Evrope – poročilo o končnem izidu, maj 2022, zlasti predloga št. 27(1) in 37(4).
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Za namene te uredbe bi morala biti opredelitev medijske storitve omejena na storitve, kot so opredeljene v Pogodbi, in bi zato morala zajemati vse oblike gospodarske dejavnosti. Ta opredelitev bi morala izključevati vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki in so naložene na spletno platformo, razen če gre za poklicno dejavnost, ki se običajno zagotavlja proti plačilu (finančne ali druge narave). Prav tako bi morala biti izvzeta povsem zasebna korespondenca, kot so elektronska sporočila, pa tudi vse storitve, katerih glavni namen ni zagotavljanje avdiovizualnih ali zvočnih programov ali medijskih publikacij, kar pomeni, da je vsebina zgolj postranska v razmerju do storitve in ne njen glavni namen, kot so oglasi ali informacije v zvezi z izdelkom ali storitvijo, ki jih zagotavljajo spletna mesta, ki ne ponujajo medijskih storitev. Opredelitev medijske storitve bi morala zajemati zlasti televizijske ali radijske oddaje, avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, zvočne podkaste ali medijske publikacije. Korporativno komuniciranje in distribucija informativnega ali promocijskega gradiva za javne ali zasebne subjekte bi morala biti izključena s področja uporabe te opredelitve.
 (7)  Za namene te uredbe bi morala biti opredelitev medijske storitve omejena na storitve, kot so opredeljene v Pogodbi, in bi zato morala zajemati vse oblike gospodarske dejavnosti, za katere je običajno predvideno plačilo, vključno z nestandardnimi oblikami zaposlitve, kot sta samozaposlitev v svobodnem poklicu in neodvisno novinarstvo. Ta opredelitev bi morala izključevati vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki in so naložene na spletno platformo, razen če gre za poklicno dejavnost, ki se običajno zagotavlja proti plačilu (finančne ali druge narave). Prav tako bi morala biti izvzeta povsem zasebna korespondenca, kot so elektronska sporočila, pa tudi vse storitve, katerih glavni namen ni zagotavljanje avdiovizualnih ali zvočnih programov ali medijskih publikacij, kar pomeni, da je vsebina zgolj postranska v razmerju do storitve in ne njen glavni namen, kot so oglasi ali informacije v zvezi z izdelkom ali storitvijo, ki jih zagotavljajo spletna mesta, ki ne ponujajo medijskih storitev. Korporativno komuniciranje in distribucija informativnega ali promocijskega gradiva za javne ali zasebne subjekte bi morala biti izključena s področja uporabe te opredelitve.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Medijsko okolje doživlja velike in nagle spremembe. Vloga medijev v demokratični družbi se sicer ni spremenila, imajo pa dodatna orodja za olajšanje interakcije in sodelovanja. Pomembno je, da politika, povezana z mediji, upošteva ta in prihodnji razvoj dogodkov. Zato bi bilo treba pojem „mediji“, ki se uporablja v tej uredbi, razlagati široko, da bi zajemal vse akterje, ki sodelujejo pri pripravi in razširjanju vsebin potencialno velikemu številu ljudi, imajo uredniško odgovornost ali nadzorujejo vsebino.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Na digitaliziranem medijskem trgu lahko ponudniki platform za izmenjavo videov ali zelo velikih spletnih platform spadajo v opredelitev ponudnika medijskih storitev. Na splošno imajo ti ponudniki ključno vlogo pri organizaciji vsebin, med drugim z avtomatiziranimi sredstvi ali algoritmi, vendar ne izvajajo uredniške odgovornosti za vsebino, do katere zagotavljajo dostop. Kljub temu so v vse bolj povezanem medijskem okolju nekateri ponudniki platform za izmenjavo videov ali zelo velikih spletnih platform začeli izvajati uredniški nadzor nad delom ali deli svojih storitev. Zato bi se lahko tak subjekt štel tako za ponudnika platforme za izmenjavo videov ali ponudnika zelo velike spletne platforme kot tudi za ponudnika medijskih storitev.
 (8)  Na digitaliziranem medijskem trgu lahko ponudniki platform za izmenjavo videov ali zelo velikih spletnih platform spadajo v opredelitev ponudnika medijskih storitev. Na splošno imajo ti ponudniki ključno vlogo pri organizaciji vsebin, med drugim z avtomatiziranimi sredstvi ali algoritmi, vendar ne izvajajo uredniške odgovornosti za vsebino, do katere zagotavljajo dostop. Kljub temu so v vse bolj povezanem medijskem okolju nekateri ponudniki platform za izmenjavo videov ali zelo velikih spletnih platform začeli izvajati uredniški nadzor nad delom ali deli svojih storitev. Zato bi se lahko ti subjekti, kadar izvajajo uredniški nadzor nad delom oziroma deli svojih storitev, šteli tako za ponudnika platforme za izmenjavo videov ali ponudnika zelo velike spletne platforme kot tudi za ponudnika medijskih storitev.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Zmožnost spletnih platform, da ponujajo medijske storitve, ne da bi zanje izvajale uredniško odgovornost, in tržijo možnost nagovarjanja uporabnikov z oglaševanjem, jim omogoča, da delujejo kot neposredne konkurentke ponudnikom medijskih storitev, katerih medijske storitve posredujejo in distribuirajo. Zaradi prenosa ekonomske vrednosti v korist spletnih platform bi bilo treba opredelitev merjenja občinstva iz te uredbe razlagati tako, da zajema podatke o medijskih storitvah, ki jih uporabljajo prejemniki medijskih storitev in spletnih platform. S tem bi zagotovili, da bodo vsi posredniki, ki so vključeni v distribucijo vsebin, pregledni glede svojih metodologij za merjenje občinstva, da bi oglaševalcem omogočili sprejemanje informiranih odločitev, to pa bi moralo spodbuditi konkurenco.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Opredelitev merjenja občinstva bi morala zajemati merilne sisteme, ki so bili v skladu s panožnimi standardi razviti znotraj samoregulativnih organizacij, kot so skupni panožni odbori, in merilne sisteme, razvite zunaj takih samoregulativnih pristopov. Slednje običajno uporabljajo nekateri spletni akterji, ki sami izvajajo meritve ali na trgu zagotavljajo lastne sisteme za merjenje občinstva, ki niso nujno v skladu s skupno dogovorjenimi panožnimi standardi. Glede na znaten vpliv, ki ga imajo taki sistemi za merjenje občinstva na oglaševalske in medijske trge, bi morali biti zajeti s to uredbo.
 (9)  Opredelitev merjenja občinstva bi morala zajemati merilne sisteme, ki so bili v skladu s panožnimi standardi razviti znotraj samoregulativnih organizacij, kot so skupni panožni odbori, in merilne sisteme, razvite zunaj takih samoregulativnih pristopov. Slednje običajno uporabljajo nekateri spletni akterji, tudi spletne platforme, ki sami izvajajo meritve ali na trgu zagotavljajo lastne sisteme za merjenje občinstva, ki niso nujno v skladu s skupno dogovorjenimi panožnimi standardi. Glede na znaten vpliv, ki ga imajo taki sistemi za merjenje občinstva na oglaševalske in medijske trge, bi morali biti zajeti s to uredbo. Ponudniki medijskih storitev, ki spoštujejo skupno dogovorjene panožne standarde, se ne bi smeli šteti za ponudnike lastniških sistemov za merjenje občinstva.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Državno oglaševanje bi bilo treba razumeti široko, in sicer tako, da zajema promocijske ali samopromocijske dejavnosti, ki jih izvajajo najrazličnejši javni organi ali subjekti oziroma se izvajajo za te organe ali v njihovem imenu, vključno z vladami, regulativnimi organi ali telesi ter podjetji v državni lasti ali drugimi subjekti pod državnim nadzorom v različnih sektorjih, na nacionalni ali regionalni ravni, ali lokalnimi vladami ozemeljskih enot z več kot enim milijonom prebivalcev. Vendar pa opredelitev državnega oglaševanja ne bi smela vključevati sporočil v sili, ki jih pošljejo javni organi in so nujna na primer ob naravnih ali sanitarnih katastrofah, nesrečah ali drugih nenadnih dogodkih, ki lahko povzročijo škodo posameznikom.
 (10)  Državno oglaševanje bi bilo treba razumeti široko, in sicer tako, da zajema promocijske ali samopromocijske dejavnosti, med drugim oglaševanje in nakupe, ki jih izvajajo najrazličnejši javni organi ali subjekti oziroma se izvajajo za te organe ali v njihovem imenu, vključno z institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije, vladami, regulativnimi organi ali telesi ter podjetji v državni lasti ali drugimi subjekti pod državnim nadzorom v različnih sektorjih na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Za namene dodeljevanja državnega oglaševanja in nakupov, tudi ob naravnih ali sanitarnih katastrofah, nesrečah ali drugih nepredvidenih večjih dogodkih, ki lahko povzročijo škodo velikemu deležu prebivalstva, bi morala biti merila vnaprej določena z nacionalno zakonodajo. Sporočila v sili, ki jih pošljejo javni organi, se načeloma ne bi smela šteti kot državno oglaševanje.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Da bi lahko družba izkoristila prednosti notranjega medijskega trga, je bistveno zagotavljati ne le temeljne svoboščine iz Pogodbe, ampak tudi pravno varnost, ki jo prejemniki medijskih storitev potrebujejo, da lahko uživajo s tem povezane koristi. Taki prejemniki bi morali imeti dostop do kakovostnih medijskih storitev, ki so jih novinarji in uredniki pripravili neodvisno in v skladu z novinarskimi standardi, tako da zagotavljajo zaupanja vredne informacije, vključno z novicami in aktualnimi informativnimi vsebinami. Taka pravica ne vključuje nobene s tem povezane obveznosti katerega koli ponudnika medijskih storitev, da spoštuje standarde, ki niso izrecno določeni z zakonom. Take kakovostne medijske storitve so tudi sredstvo proti dezinformacijam, vključno s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem.
 (11)  Da bi lahko družba izkoristila prednosti notranjega medijskega trga, je bistveno zagotavljati ne le temeljne svoboščine iz Pogodbe, ampak tudi pravno varnost, ki jo prejemniki medijskih storitev potrebujejo, da lahko uživajo s tem povezane koristi. Prejemniki medijskih storitev bi morali imeti dostop do kakovostnih medijskih storitev, ki so jih novinarji, uredniki, odgovorni uredniki in medijski delavci pripravili neodvisno in v skladu z etičnimi in poklicnimi novinarskimi standardi ter tako zagotavljajo zaupanja vredne informacije s političnim in družbenim interesom na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni brez vmešavanja javnih organov ali vpliva gospodarskih interesov. Take kakovostne medijske storitve so tudi nujno sredstvo proti dezinformacijam, vključno s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Zaščita uredniške neodvisnosti je osnovni pogoj za izvajanje dejavnosti ponudnikov medijskih storitev in njihovo poklicno integriteto. Uredniška neodvisnost je zlasti pomembna za ponudnike medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, saj imajo te družbeno vlogo kot javne dobrine. Ponudniki medijskih storitev bi morali imeti možnost, da svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu izvajajo svobodno in pod enakimi pogoji konkurirajo v vse bolj spletnem okolju, kjer informacije prehajajo prek meja.
 (14)  Zaščita uredniške neodvisnosti je osnovni pogoj za izvajanje dejavnosti ponudnikov medijskih storitev in njihovo poklicno integriteto, zlasti ker imajo te družbeno vlogo kot javne dobrine. Ponudniki medijskih storitev bi morali imeti možnost, da svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu izvajajo svobodno in pod enakimi pogoji konkurirajo v vse bolj spletnem okolju, kjer informacije prehajajo prek meja. Poleg tega je za neodvisne in pluralistične medije ključnega pomena, da se sprejmejo potrebni ukrepi za vzpostavitev varnega okolja, ki novinarjem, urednikom, odgovornim urednikom in medijskim delavcem omogoča opravljanje svojega dela. V ta namen je treba poleg varstva svobode medijev zaščititi tudi svobodo v medijih.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Države članice so sprejele različne pristope k zaščiti uredniške neodvisnosti, ki je po vsej Uniji vse bolj ogrožena. V več državah članicah je zlasti vse več vmešavanja v uredniške odločitve ponudnikov medijskih storitev. Tako vmešavanje je lahko neposredno ali posredno s strani države ali drugih akterjev, vključno z javnimi organi, izvoljenimi uradniki, vladnimi uradniki in politiki, na primer za pridobitev politične koristi. Delničarji in druge zasebne stranke, ki imajo delež v ponudnikih medijskih storitev, lahko delujejo na načine, ki presegajo potrebno ravnotežje med njihovo poslovno svobodo in svobodo izražanja na eni strani ter uredniško svobodo izražanja in pravicami uporabnikov do obveščenosti na drugi strani, da bi dosegli gospodarsko ali drugo korist. Poleg tega so nedavni trendi na področju distribucije in uporabe medijev, zlasti v spletnem okolju, države članice spodbudili k razmisleku o zakonodaji, ki bi urejala zagotavljanje medijskih vsebin. Razlikujejo se tudi pristopi ponudnikov medijskih storitev k zagotavljanju uredniške neodvisnosti. Tako vmešavanje ter razdrobljenost predpisov in pristopov negativno vplivata na pogoje za izvajanje gospodarskih dejavnosti ponudnikov medijskih storitev in navsezadnje na kakovost medijskih storitev, ki jih prejemajo državljani in podjetja, na notranjem trgu. Zato je treba vzpostaviti učinkovite zaščitne ukrepe, ki bodo omogočili uveljavljanje uredniške svobode po vsej Uniji, tako da bodo lahko ponudniki medijskih storitev neodvisno pripravljali in razširjali svoje vsebine prek meja, prejemniki storitev pa bodo lahko take vsebine prejemali.
 (15)  Države članice so sprejele različne pristope k zaščiti uredniške neodvisnosti, ki je po vsej Uniji vse bolj ogrožena. Ker je v več državah članicah vse več vmešavanja v uredniške odločitve ponudnikov medijskih storitev, so potrebni zakonodajni ukrepi. Tako vmešavanje predstavlja kršitev načela pravne države, ki je lahko neposredna ali posredna s strani države ali drugih akterjev, vključno z javnimi organi, izvoljenimi uradniki, vladnimi uradniki in politiki, na primer za pridobitev politične koristi. Delničarji in druge zasebne stranke, ki imajo delež v ponudnikih medijskih storitev, lahko delujejo na načine, ki presegajo potrebno ravnotežje med njihovo poslovno svobodo in svobodo izražanja na eni strani ter uredniško svobodo izražanja in pravicami uporabnikov do obveščenosti na drugi strani, da bi dosegli gospodarsko ali drugo korist. Videti je, da se to predvsem pogosto dogaja v primerih, ko gospodarska sila postane sila za oblikovanje mnenja, kar lahko ovira proces javnega oblikovanja mnenja. Poleg tega so nedavni trendi na področju distribucije in uporabe medijev, zlasti v spletnem okolju, države članice spodbudili k razmisleku o zakonodaji, ki bi urejala zagotavljanje medijskih vsebin. Razlikujejo se tudi pristopi ponudnikov medijskih storitev k zagotavljanju uredniške neodvisnosti. Tako vmešavanje ter razdrobljenost predpisov in pristopov negativno vplivata na pogoje za izvajanje gospodarskih dejavnosti ponudnikov medijskih storitev in navsezadnje na kakovost medijskih storitev, ki jih prejemajo državljani in podjetja, na notranjem trgu. Zato je treba vzpostaviti učinkovite zaščitne ukrepe, ki bodo omogočili uveljavljanje uredniške svobode po vsej Uniji, tako da bodo lahko ponudniki medijskih storitev neodvisno pripravljali in razširjali svoje medijske storitve prek meja, prejemniki storitev pa bodo lahko do njih dostopali.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Novinarji in uredniki so glavni akterji pri pripravi in zagotavljanju zaupanja vrednih medijskih vsebin, zlasti s poročanjem o novicah ali aktualnih informativnih vsebinah. Zato je bistveno zaščititi zmožnost novinarjev, da zbirajo, preverjajo in analizirajo informacije, vključno z zaupnimi informacijami. Zlasti bi morali imeti ponudniki medijskih storitev in novinarji (vključno s tistimi, ki delujejo v nestandardnih oblikah zaposlitve, kot so samostojni delavci) možnost, da se zanesejo na zanesljivo zaščito novinarskih virov in komunikacij, med drugim pred uporabo tehnologij za nadzor, saj bi jih lahko neobstoj takih virov zaščite odvrnil od tega, da bi medijem pomagali pri obveščanju javnosti o zadevah, ki so v javnem interesu. Posledično bi bila lahko ogrožena svoboda novinarjev, da opravljajo svojo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo svojo ključno vlogo „javnega čuvaja“, to pa bi negativno vplivalo na dostop do kakovostnih medijskih storitev. Zaščita novinarskih virov prispeva k varstvu temeljne pravice iz člena 11 Listine.
 (16)  Novinarji, uredniki, odgovorni uredniki in medijski delavci so glavni akterji pri pripravi in zagotavljanju zaupanja vrednih medijskih storitev. Zato je bistveno zaščititi zmožnost novinarjev, da zbirajo, preverjajo in analizirajo informacije, vključno z zaupnimi informacijami, tako v resničnem svetu kot v spletu. Zlasti bi morali imeti ponudniki medijskih storitev, medijski delavci in novinarji (vključno s tistimi, ki delujejo v nestandardnih oblikah zaposlitve, kot so samostojni delavci in blogerji) možnost, da se zanesejo na najbolj zanesljivo zaščito novinarskih virov in komunikacij, med drugim pred samovoljnimi posegi in uporabo tehnologij za nadzor, saj bi jih lahko neobstoj takih virov zaščite odvrnil od tega, da bi medijem pomagali pri obveščanju javnosti o zadevah, ki so v javnem interesu. Posledično bi bila lahko ogrožena svoboda izražanja novinarjev in medijskih delavcev ter njihova zmožnost, da opravljajo svojo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo svojo ključno vlogo „javnega čuvaja“, to pa bi negativno vplivalo na dostop do kakovostnih medijskih storitev. Zaščita novinarskih virov je osnovni pogoj za varstvo temeljne pravice iz člena 11 Listine in ključna za zaščito vloge „čuvaja“, ki jo ima preiskovalno novinarstvo v demokratičnih družbah.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Spoštovanje pravne države v Uniji je bistvenega pomena za delovanje demokracij v državah članicah. Instrumenti Unije v ta namen so se razširili, tako da poleg postopka iz člena 7 PEU vključujejo tudi nove okvire, kot sta letno poročilo Komisije o stanju pravne države in Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Delovanje sistemov pravne države je neposredno povezano s svobodnimi in pluralističnimi mediji. Svoboda medijev in pluralnost medijev predstavljata osrednji steber okvira Unije za spoštovanje pravne države, stanje na področju svobode in pluralnosti medijev pa se vsako leto preverja v okviru letnega poročila Komisije o stanju pravne države. Zaščita novinarskih virov, jamstva za uredniško neodvisnost in zanesljiv sistem zaščite pred zlorabo nekaterih ukrepov in tehnologij so bistveni za ohranjanje okvira Unije za krepitev načela pravne države. Dejanja, ki ogrožajo svobodo in pluralnost medijev, kot so pridržanje, kaznovanje, preiskovanje, zaseg ali preverjanje ponudnikov medijskih storitev, resno škodujejo pravni državi, zato jih je treba obravnavati kot kršitve načel pravne države, s čimer se sprožijo mehanizmi sankcij, določeni v členu 7 PEU in Uredbi (EU, Euratom) 2020/2092.
__________________
1a Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1).
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)  Metode nadzora, ki se uporabljajo proti novinarjem in medijskim delavcem, so različne – med drugim so to prestrezanje elektronskih komunikacij in metapodatkov, vdori v naprave ali programsko opremo, vključno z napadi za zavrnitev storitve, prisluškovanje telefonskim pogovorom, prisluškovanje v prostoru, videosnemanje, geolokacijsko sledenje prek radiofrekvenčne identifikacije, globalnega pozicionirnega sistema ali podatkov o lokaciji mobilnega telefona, podatkovno rudarjenje in spremljanje družbenih medijev. Te metode bi lahko močno posegle v pravice novinarjev in medijskih delavcev do zasebnosti, varstva njihovih podatkov in svobode izražanja. Zaščita, ki jo zagotavlja ta uredba, zato zajema tako sedanje oblike digitalnega nadzora kot prihodnje tehnologije, ki bi se morebiti pojavile s tehnološkimi inovacijami. Navedena zaščita ne posega v uporabo obstoječega in prihodnjega prava Unije, ki omejuje ali prepoveduje razvoj in uporabo posebnih tehnologij za nadzor, ki veljajo za preveč invazivne, ter trgovino z njimi. Vohunska programska oprema, ki omogoča neomejen dostop do osebnih podatkov na napravi, vključno z občutljivimi podatki, bi lahko vplivala na bistvo pravice do zasebnosti in se zato v nobenem primeru ne bi smela šteti za nujno in sorazmerno v skladu s pravom Unije.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Zaščita novinarskih virov trenutno v državah članicah ni urejena enotno. Nekatere države članice zagotavljajo popolno zaščito pred tem, da se novinarje prisili k razkritju informacij, na podlagi katerih je mogoče prepoznati njihov vir, v kazenskih in upravnih postopkih. Druge države članice zagotavljajo kvalificirano zaščito, omejeno na sodne postopke, ki temeljijo na nekaterih kazenskih obtožbah, medtem ko druge zagotavljajo načelno zaščito. To vodi v razdrobljenost na notranjem medijskem trgu. Posledično obstaja velika verjetnost, da se novinarji, ki se vse pogosteje ukvarjajo s čezmejnimi projekti ter svoje storitve zagotavljajo čezmejnemu občinstvu in s tem ponudnikom medijskih storitev, srečajo z ovirami, pravno negotovostjo in neenakimi konkurenčnimi pogoji. Zato je treba zaščito novinarskih virov in komunikacij uskladiti in dodatno okrepiti na ravni Unije.
 (17)  Zaščita novinarskih virov in komunikacij trenutno v državah članicah ni urejena enotno. Nekatere države članice zagotavljajo popolno zaščito pred tem, da se novinarje prisili k razkritju informacij, na podlagi katerih je mogoče prepoznati njihov vir, v kazenskih in upravnih postopkih. Druge države članice zagotavljajo kvalificirano zaščito, omejeno na sodne postopke, ki temeljijo na nekaterih kazenskih obtožbah, medtem ko druge zagotavljajo načelno zaščito. Kljub obstoječim standardom, ki jih je kodificiral Svet Evrope, in uveljavljeni sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice so praktični primeri iz več držav članic pokazali, da so pristopi k tej zadevi zelo različni in da novinarski viri v nekaterih primerih niso zaščiteni. To vodi v razdrobljenost na notranjem medijskem trgu. Posledično obstaja velika verjetnost, da se novinarji, ki se vse pogosteje ukvarjajo s čezmejnimi projekti ter svoje storitve zagotavljajo čezmejnemu občinstvu in s tem ponudnikom medijskih storitev, srečajo z ovirami, pravno negotovostjo in neenakimi konkurenčnimi pogoji. Zato je treba zaščito novinarskih virov in komunikacij čim bolj celovito in obsežno okrepiti. Da bi to dosegli, ta uredba uvaja minimalna pravila na ravni Unije in s tem harmoniziran standard zaščite novinarskih virov in komunikacij. Vmešavanje v novinarske vire je treba vedno uravnotežiti s škodo za svobodo izražanja in obveščanja. Obstajati bi morala možnost pritožbe pred sodiščem zoper vse ukrepe, ki posegajo v novinarske vire. Novinarji, ki se ukvarjajo s čezmejnimi projekti, bi morali uživati najvišje standarde zaščite v sodelujočih državah članicah. Zaščita novinarskih virov in komunikacij na ravni Unije bi morala ustrezati vsaj zaščiti, kot je zagotovljena v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi ter bi morala biti skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Digitalna varnost in zaupnost elektronskih komunikacij sta postali glavna skrb novinarjev in medijskih delavcev. Glede na to je treba na ravni Unije spodbujati in zaščititi orodja za anonimizacijo in šifrirane storitve od konca do konca, ki jih uporabljajo ponudniki medijskih storitev in njihovi zaposleni, da se zagotovi enaka raven dostopa do take opreme v vseh državah članicah. Ta orodja so zanje postala ključnega pomena pri svobodnem opravljanju svojega dela in uživanju pravic do zasebnosti, varstva podatkov in svobode izražanja, vključno z varno komunikacijo in varovanjem zaupnosti njihovih virov.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Javni mediji, ki so jih ustanovile države članice, imajo posebno vlogo na notranjem medijskem trgu, saj državljanom in podjetjem v okviru svojega poslanstva zagotavljajo dostop do kakovostnih informacij in nepristranskega medijskega poročanja. Vendar so lahko javni mediji še zlasti izpostavljeni tveganju vmešavanja, ker so institucionalno blizu državi in prejemajo javna sredstva. To tveganje je lahko še toliko večje zaradi neenakih zaščitnih ukrepov, povezanih z neodvisnim upravljanjem in uravnoteženo pokritostjo z javnimi mediji, po Uniji. Tak položaj lahko privede do pristranskega ali delnega medijskega poročanja, izkrivlja konkurenco na notranjem medijskem trgu ter negativno vpliva na dostop do neodvisnih in nepristranskih medijskih storitev. Zato je treba na podlagi mednarodnih standardov, ki jih je v zvezi s tem razvil Svet Evrope, vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe za neodvisno delovanje javnih medijev po vsej Uniji. Prav tako je treba brez poseganja v uporabo pravil Unije o državni pomoči zagotoviti, da ponudniki javnih medijev prejemajo zadostno in stabilno financiranje za izpolnjevanje svojega poslanstva, ki jim omogoča predvidljivost pri načrtovanju. Po možnosti bi moralo biti tako financiranje določeno in dodeljeno na večletni osnovi, v skladu z nalogami javne službe, ki jih opravljajo ponudniki javnih medijskih storitev, da bi se preprečil morebiten neprimeren vpliv vsakoletnih pogajanj o proračunu. Zahteve iz te uredbe ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotovijo financiranje javnih medijev, kot je določeno v Protokolu št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.
 (18)  Javni mediji, ki so jih ustanovile države članice, imajo posebno vlogo na notranjem medijskem trgu in pri varovanju pluralnosti medijev, saj državljanom in podjetjem v okviru svojih nalog zagotavljajo dostop do raznolike ponudbe vsebin, vključno s kakovostnimi informacijami ter uravnoteženim in nepristranskim medijskim poročanjem. Zagotavljajo forum za javno razpravo in sredstvo za spodbujanje širše demokratične udeležbe posameznikov. Zato lahko pluralnost medijev zagotovi le dejanska raznolikost, ki se zrcali v ponudbi vsebin javnih medijev. Neodvisnost javnih medijev je zlasti pomembna v volilnem obdobju, da se državljanom zagotovi dostop do nepristranskih in kakovostnih informacij. Vendar so lahko javni mediji še zlasti izpostavljeni tveganju vmešavanja, ker so institucionalno blizu državi in prejemajo javna sredstva, zaradi česar so lahko v primerjavi z drugimi akterji na notranjem medijskem trgu izpostavljeni dodatnim ranljivostim, ki ogrožajo njihov obstoj. To tveganje je lahko še toliko večje zaradi neenakih zaščitnih ukrepov, povezanih z neodvisnim upravljanjem in uravnoteženo pokritostjo z javnimi mediji, po Uniji. Omenjeno tveganje lahko privede tudi do političnega imenovanja višjega vodstva, ki izvaja pritisk na uredniško neodvisnost novinarjev in odgovornih urednikov zaradi političnih ali gospodarskih interesov. Take okoliščine lahko privedejo do pristranskega ali delnega medijskega poročanja, izkrivljajo konkurenco na notranjem medijskem trgu ter negativno vplivajo na dostop do neodvisnih in nepristranskih medijskih storitev. Zato je treba na podlagi mednarodnih standardov, ki jih je v zvezi s tem razvil Svet Evrope, vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe za neodvisno delovanje javnih medijev po vsej Uniji. Vodstvo ponudnikov javnih medijskih storitev bi moralo biti neodvisno, nepristransko in brez političnih ali gospodarskih interesov. Obstajati bi morala jasna pravila glede morebitnih nasprotij interesov v vodstvu ponudnikov javnih medijskih storitev. Osebe ali organi, ki so najvišji nosilci odločanja v ponudnikih javnih medijskih storitev, bi morali biti imenovani in po potrebi razrešeni v skladu s predvidljivimi, preglednimi, nediskriminatornimi, spolno uravnoteženimi in objektivnimi merili, ki zagotavljajo usposobljenost oseb, ki zasedajo ta mesta. Prav tako je treba brez poseganja v uporabo pravil Unije o državni pomoči zagotoviti, da ponudniki javnih medijev prejemajo zadostno in stabilno financiranje za izpolnjevanje svojih nalog, ki jim omogoča predvidljivost pri načrtovanju, razvoj ponudbe za nova interesna področja ali nove vsebine in oblike ter tehnološki razvoj, da ostanejo konkurenčni na notranjem medijskem trgu. Tako financiranje bi moralo biti določeno in dodeljeno na podlagi predvidljivih, preglednih, neodvisnih, nepristranskih in nediskriminatornih postopkov, na večletni osnovi, v skladu z nalogami javne službe, ki jih opravljajo ponudniki javnih medijskih storitev, da bi se preprečil morebiten neprimeren vpliv vsakoletnih pogajanj o proračunu. Zahteve o preglednosti iz te uredbe ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotovijo financiranje javnih medijev, kot je določeno v Protokolu št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (Amsterdamski protokol).
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  Ponudniki javnih medijskih storitev bi morali v korist evropskega občinstva spodbujati pluralnost medijev in prispevati k večji trdnosti medijskih trgov. Ponujati bi morali širok nabor vsebin, ki bi ustrezale različnim interesom, pogledom in demografskim skupinam ter zajemale vse segmente družbe, vključno z manjšinami.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)  Člen 5(2) se ne bi smel uporabljati za ponudnika medijskih storitev, ki je del skupine, katere vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice in katerega skupni prihodki, povezani z opravljanjem javne storitve, v času začetka veljavnosti te uredbe predstavljajo manj kot 10 % konsolidiranih prihodkov te skupine, povezanih z mediji.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Za prejemnike medijskih storitev je ključnega pomena, da z gotovostjo vedo, kdo je lastnik novičarskih medijev in kdo stoji za njimi, da lahko prepoznajo in razumejo morebitna nasprotja interesov, kar je osnovni pogoj za oblikovanje dobro informiranih mnenj in posledično za dejavno udeležbo v demokraciji. Taka preglednost je tudi učinkovito orodje za omejitev tveganj poseganja v uredniško neodvisnost. Zato je treba za vse zadevne ponudnike medijskih storitev po vsej Uniji uvesti skupne zahteve glede informacij, ki bi morale vključevati sorazmerne zahteve za razkritje informacij o lastništvu. V tem okviru to ne bi smelo vplivati na ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 30(9) Direktive (EU) 2015/84949. Zadevni ponudniki bi morali zahtevane informacije razkriti na svojih spletiščih ali drugem mediju, ki je zlahka in neposredno dostopen.
 (19)  Za prejemnike medijskih storitev je ključnega pomena, da z gotovostjo vedo, kdo je lastnik novičarskih medijev in kdo stoji za njimi, da lahko prepoznajo in razumejo morebitna nasprotja interesov, kar je osnovni pogoj za oblikovanje dobro informiranih mnenj in posledično za dejavno udeležbo v demokraciji. Taka preglednost je torej učinkovito orodje za omejitev tveganj poseganja v uredniško neodvisnost. Zato je treba za ponudnike medijskih storitev, ki izvajajo uredniško odgovornost, po vsej Uniji uvesti skupne zahteve glede informacij, ki bi morale vključevati sorazmerne zahteve za razkritje informacij o lastništvu. V tem okviru to ne bi smelo vplivati na ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 30(9) Direktive (EU) 2015/84949. Zadevni ponudniki bi morali zahtevane informacije razkriti na svojih spletiščih ali drugem mediju, ki je zlahka in neposredno dostopen v uporabniku prijaznem formatu. Zato je nujno, da države članice ustreznemu nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu zaupajo spremljanje skladnosti s temi zahtevami glede informacij ter razvoj in vzdrževanje podatkovne zbirke o lastništvu medijev. Ta nacionalni regulativni organ ali telo bi moral imeti možnost, da od ponudnikov medijskih storitev zahteva in prejme dodatne informacije, ki so pomembne za njegove naloge. Da bi nadalje krepil in zagotavljal dostopnost in enotnost informacij, ki so na voljo prejemnikom medijskih storitev, bi moral Odbor vzpostaviti in voditi evropsko podatkovno zbirko o lastništvu medijev.
__________________
 __________________
49 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
 49 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Dostop javnosti do nekaterih kontaktnih podatkov, informacij o lastništvu ter informacij o državnem oglaševanju in državni finančni podpori, dodeljeni ponudnikom medijskih storitev, je bistvenega pomena, da lahko prejemniki medijskih storitev razumejo in nadzorujejo morebitna nasprotja interesov, hkrati pa prispevajo k ohranjanju zaupanja ter omogočanju pravočasne in učinkovite razpoložljivosti informacij za nacionalne regulativne organe ali telesa ali za Odbor. Kljub temu bi bilo treba za zmanjšanje morebitnega upravnega bremena nekatere kategorije podatkov zagotoviti le v ustrezno utemeljenih primerih, in sicer sorazmerno in uravnoteženo ter da se zagotovi pravica do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za integriteto medijev je potreben tudi proaktiven pristop k spodbujanju uredniške neodvisnosti s strani novičarskih medijskih podjetij, zlasti z notranjimi zaščitnimi ukrepi. Ponudniki medijskih storitev bi morali sprejeti sorazmerne ukrepe za zagotovitev, da imajo uredniki, potem ko se z njihovimi lastniki dogovorijo o splošni uredniški usmeritvi, proste roke pri sprejemanju posameznih odločitev pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti. Cilj zaščite urednikov pred neupravičenim vmešavanjem v njihove odločitve o posameznih vsebinah v okviru njihovega vsakodnevnega dela prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu medijskih storitev in kakovosti takih storitev. Ta cilj je tudi v skladu s temeljno pravico do sprejemanja in širjenja vesti iz člena 11 Listine. Glede na te preudarke bi morali ponudniki medijskih storitev zagotavljati tudi preglednost dejanskih ali morebitnih nasprotij interesov za svoje prejemnike storitev.
 (20)  Integriteta medijev se lahko podpre s spodbujanjem in zagotavljanjem novinarskih standardov po vsej Uniji ter s spodbujanjem in zagotavljanjem uredniške neodvisnosti ponudnikov medijskih storitev, zlasti z notranjimi zaščitnimi ukrepi, da se zagotovi, da so informacije zaupanja vredne in da je vsaka ideološka usmeritev omejena z absolutno zahtevo po verodostojnem in etičnem poročanju o novicah in mnenjih. Ponudniki medijskih storitev bi morali sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo uredniki in odgovorni uredniki pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti proste roke pri sprejemanju uredniških odločitev na podlagi določene uredniške usmeritve. Ti ukrepi niso namenjeni le krepitvi varoval za svobodo medijev, temveč tudi za svobodo v posameznih medijih. Cilj zaščite urednikov in odgovornih urednikov pred neupravičenim vmešavanjem v njihove odločitve o posameznih vsebinah v okviru njihovega vsakodnevnega dela prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu medijskih storitev in kakovosti takih storitev. Ta cilj je tudi v skladu s temeljno pravico do sprejemanja in širjenja vesti iz člena 11 Listine ter z Resolucijo št. 1003 (1993) Sveta Evrope. Glede na te preudarke bi morali ponudniki medijskih storitev zagotavljati tudi preglednost ter razkriti vsa dejanska ali morebitna nasprotja interesov za svoje prejemnike storitev ter zagotoviti, da njihovi lastniki, založniki in vodstvo spoštujejo najvišje poklicne standarde v zvezi z uredniško integriteto in neodvisnostjo.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Da bi se zmanjšala regulativna bremena, bi morala biti mikropodjetja v smislu člena 3 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta50 izvzeta iz zahtev v zvezi z informacijami in notranjimi zaščitnimi ukrepi, ki so namenjene zagotovitvi neodvisnosti posameznih uredniških odločitev. Poleg tega bi morali imeti ponudniki medijskih storitev možnost, da notranje zaščitne ukrepe prilagodijo svojim potrebam, zlasti če gre za mala in srednja podjetja v smislu navedenega člena. Priporočilo, priloženo tej uredbi51, vsebuje nabor prostovoljnih notranjih zaščitnih ukrepov, ki se lahko v zvezi s tem sprejmejo v medijskih podjetjih. Ta uredba se ne bi smela razlagati tako, da bi se lastnikom zasebnih ponudnikov medijskih storitev odvzela pravica do določanja strateških ali splošnih ciljev ter spodbujanja rasti in finančne vzdržnosti njihovih podjetij. V zvezi s tem se v tej uredbi priznava, da je treba cilj spodbujanja uredniške neodvisnosti uskladiti z legitimnimi pravicami in interesi lastnikov zasebnih medijev.
 (21)  Ponudniki medijskih storitev bi morali sprejeti notranje zaščitne ukrepe ter jih prilagoditi svoji strukturi in potrebam. Priporočilo, priloženo tej Uredbi51, vsebuje nabor prostovoljnih notranjih zaščitnih ukrepov, o katerih bi lahko v zvezi s tem razmislila medijska podjetja. Ta uredba se ne bi smela razlagati tako, da bi se lastnikom zasebnih ponudnikov medijskih storitev odvzela pravica, da odločajo o sestavi svojih uredništev ali o svoji uredniški usmeritvi, da določajo strateške ali splošne cilje ter spodbujajo rast in finančno vzdržnost svojih podjetij. Prav tako pa se ne bi smela razlagati tako, da lahko lastnik ali vodstvo ponudnika medijskih storitev neupravičeno posega v delo svojih urednikov in glavnih urednikov, ki delujejo v skladu z uveljavljeno uredniško usmeritvijo, na primer tako, da jih prisili v dodajanje ali odstranitev vsebin, preden so na voljo javnosti. V zvezi s tem se v tej uredbi priznava, da je treba cilj zagotavljanja in spodbujanja uredniške neodvisnosti uskladiti z legitimnimi pravicami in interesi lastnikov zasebnih medijev.
__________________
 __________________
50 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
51 UL C , [...], str. .
 51 UL C , [...], str. .
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Neodvisni nacionalni regulativni organi ali telesa so ključni za pravilno uporabo medijske zakonodaje po vsej Uniji. Nacionalni regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU so najprimernejši za zagotavljanje pravilne uporabe zahtev v zvezi z regulativnim sodelovanjem in dobro delujočim trgom medijskih storitev iz poglavja III te uredbe. Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe in druge medijske zakonodaje Unije je treba ustanoviti neodvisno svetovalno telo na ravni Unije, ki bo združevalo take organe ali telesa in usklajevalo njihove ukrepe. Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), ustanovljena z Direktivo 2010/13/EU, je imela ključno vlogo pri spodbujanju doslednega izvajanja navedene direktive. Zato bi moral Evropski odbor za medijske storitve (v nadaljnjem besedilu: Odbor) temeljiti na skupini ERGA in jo nadomestiti. Za to je potrebna ciljno usmerjena sprememba Direktive 2010/13/EU, da se črta njen člen 30b, s katerim je ustanovljena skupina ERGA, ter da se posledično nadomestijo sklici na skupino ERGA in njene naloge. Sprememba Direktive 2010/13/EU s to uredbo je v tem primeru upravičena, saj je omejena na določbo, ki je ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo držav članic in je naslovljena na institucije Unije.
 (22)  Neodvisni nacionalni regulativni organi ali telesa so ključni za pravilno uporabo medijske zakonodaje po vsej Uniji. Nacionalni regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU so najprimernejši za zagotavljanje pravilne uporabe zahtev v zvezi z regulativnim sodelovanjem in dobro delujočim trgom medijskih storitev iz poglavja III te uredbe. Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe in drugega medijskega prava Unije se morajo nacionalni regulativni organi ali telesa posvetovati s predstavniki ponudnikov medijskih storitev, organizacijami civilne družbe, medijskimi strokovnjaki, predstavniki akademskih krogov, sindikalnimi združenji in združenji novinarjev. Poleg tega je treba ustanoviti neodvisno svetovalno telo na ravni Unije, ki bo združevalo take organe ali telesa in usklajevalo njihove ukrepe. Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), ustanovljena z Direktivo 2010/13/EU, je imela ključno vlogo pri spodbujanju doslednega izvajanja navedene direktive. Zato bi moral Evropski odbor za medijske storitve (v nadaljnjem besedilu: Odbor) temeljiti na skupini ERGA in jo nadomestiti. Za to je potrebna ciljno usmerjena sprememba Direktive 2010/13/EU, da se črta njen člen 30b, s katerim je ustanovljena skupina ERGA, ter da se posledično nadomestijo sklici na skupino ERGA in njene naloge. Sprememba Direktive 2010/13/EU s to uredbo je v tem primeru upravičena, saj je omejena na določbo, ki je ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo držav članic in je naslovljena na institucije Unije. Nacionalni regulativni organi ali telesa bi morali imeti ustrezne finančne in kadrovske vire, sorazmerne z dodatnimi nalogami, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo, da bi lahko opravljali potrebne naloge v državah članicah ter omogočili neodvisno in učinkovito delovanje Odbora in uporabo te uredbe. Nacionalni regulativni organi ali telesa bi morali imeti popolno operativno avtonomijo ter biti neodvisni od vsakršnega političnega in gospodarskega vmešavanja. Neodvisnost nacionalnih regulativnih organov ali teles, ki sodelujejo pri dejavnostih Odbora, je nujen pogoj za učinkovito izvajanje nalog Odbora in verodostojnost strokovne skupine, ustanovljene s to uredbo.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Odbor bi moral združevati visoke predstavnike nacionalnih regulativnih organov ali teles iz člena 30 Direktive 2010/13/EU, ki jih imenujejo ti organi ali telesa. V primerih, ko imajo države članice več ustreznih regulativnih organov ali teles, tudi na regionalni ravni, bi bilo treba z ustreznimi postopki izbrati skupnega predstavnika, glasovalna pravica pa bi morala biti še naprej omejena na enega predstavnika na državo članico. To ne bi smelo vplivati na možnost drugih nacionalnih regulativnih organov ali teles, da po potrebi sodelujejo na sejah Odbora. Odbor bi moral imeti tudi možnost, da v dogovoru s Komisijo na svoje seje povabi strokovnjake in opazovalce, med drugim zlasti regulativne organe ali telesa iz držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk ali držav EGP oziroma ad hoc delegate iz drugih pristojnih nacionalnih organov. Zaradi občutljivosti medijskega sektorja in v skladu s prakso odločanja skupine ERGA glede na njen poslovnik bi moral Odbor svoje odločitve sprejemati z dvotretjinsko večino glasov.
 (23)  Odbor bi moral združevati visoke predstavnike nacionalnih regulativnih organov ali teles, ustanovljenih v skladu z zahtevami iz člena 30 Direktive 2010/13/EU. V primerih, ko imajo države članice več ustreznih regulativnih organov ali teles, tudi na regionalni ravni, bi bilo treba z ustreznimi postopki izbrati skupnega predstavnika, glasovalna pravica pa bi morala biti še naprej omejena na enega predstavnika na državo članico. To ne bi smelo vplivati na možnost drugih nacionalnih regulativnih organov ali teles ali, kjer je primerno, skupnih predstavnikov samoregulativnih ali soregulativnih mehanizmov, da po potrebi sodelujejo na sejah Odbora. Odbor in strokovna skupina bi morala imeti tudi možnost, da za vsak primer posebej na svoje seje povabita zunanje strokovnjake. Odbor bi moral imeti tudi možnost, da v dogovoru s Komisijo imenuje stalne opazovalce, ki bi se udeleževali njegovih sej, med drugim zlasti regulativne organe ali telesa iz držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk ali držav EGP oziroma ad hoc delegate iz drugih pristojnih nacionalnih organov. Zaradi občutljivosti medijskega sektorja in v skladu s prakso odločanja skupine ERGA glede na njen poslovnik bi moral Odbor svoje odločitve sprejemati z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalnimi pravicami. V poslovnik Odbora bi bilo treba določiti vlogo in naloge usmerjevalne skupine ter postopke za imenovanje njenih članov. Usmerjevalno skupino bi morali sestavljati predsednik, podpredsednik, odhajajoči predsednik in dva druga člana. Pri volitvah predsednika in drugih članov usmerjevalne skupine bi bilo treba upoštevati načelo geografske uravnoteženosti. Poleg tega bi moral Odbor v svoj poslovnik vključiti mehanizme za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, za ocenjevanje neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov ali teles ter za začasni odvzem glasovalnih pravic članov, katerih neodvisnost je bila izpodbijana.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Odbor bo moral v skladu s to uredbo obravnavati vprašanja, ki presegajo pristojnosti skupine ERGA, zlasti vprašanja, povezana z medijskimi publikacijami, radiem in spletnimi mediji. Zato je treba ustanoviti strokovno skupino, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki, predstavniki medijev iz samoregulativnih ali koregulativnih organizacij, kot so novinarska združenja in medijski ali tiskovni sveti, ter predstavniki civilne družbe, njena naloga pa bo svetovati Odboru in se z njim posvetovati o izvajanju te uredbe. Sestavo strokovne skupine bi bilo treba določiti v poslovniku Odbora, in sicer tako, da bi odsevala obstoječe samoregulativne medijske okvire iz vsake države članice ter iz različnih sektorskih in geografskih področij v državah članicah. Strokovno skupino bi morale poleg predstavnikov držav članic sestavljati splošno priznane in uveljavljene evropske organizacije, ki zastopajo različne interese iz medijskega sektorja. Strokovna skupina bi morala biti vključena v strukturo Odbora. Strokovna skupina bi morala Odboru svetovati pri izvajanju njegovih nalog. Strokovna skupina bi morala imeti potrebno avtonomijo za neodvisno delovanje. Strokovna skupina bi morala imeti možnost, da na lastno pobudo v okviru strukturiranega dialoga ali kako drugače povabi strokovnjake in predstavnike medijev, da ji pomagajo oceniti uporabo te uredbe in prispevajo k njenemu delu na podlagi njenih potreb. Strokovna skupina bi morala biti pooblaščena, da na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije ali Evropskega parlamenta izda priporočila in Odbor opozori na morebitne kršitve te uredbe. Strokovna skupina bi morala svoja priporočila ali poročila o rezultatih posvetovanj z ustreznimi deležniki javno objaviti. Strokovna skupina bi morala s temi prispevki Odboru zagotoviti ustrezne informacije, na podlagi katerih bo lahko utemeljil svoje odločitve, hkrati pa dopolnjevati obstoječe mehanizme, vzpostavljene v Uniji, kot so letna poročila Komisije o stanju pravne države ali orodje za spremljanje pluralnosti medijev. Ti prispevki bi morali Odboru pomagati tudi pri obravnavanju odprtih vprašanj. Odbor bi moral te prispevke upoštevati pri pripravi svojega letnega delovnega programa. Odbor bi moral imeti možnost, da se posvetuje s strokovno skupino, kadar potrebuje analizo in vpogled z določenega strokovnega področja. Odbor bi se moral s strokovno skupino posvetovati o vseh mnenjih ali odločitvah, ki jih sprejme v zvezi z vprašanji zunaj avdiovizualnega medijskega sektorja.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Brez poseganja v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s Pogodbama, je bistvenega pomena, da Komisija in Odbor tesno sodelujeta. Odbor bi moral Komisijo zlasti dejavno podpirati pri njenih nalogah zagotavljanja dosledne uporabe te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU. V ta namen bi moral Odbor Komisiji zlasti svetovati in ji pomagati v zvezi z regulativnimi, tehničnimi ali praktičnimi vidiki, povezanimi z uporabo prava Unije, spodbujati sodelovanje in učinkovito izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks ter pripravljati mnenja v dogovoru s Komisijo ali na njeno zahtevo v primerih, predvidenih v tej uredbi. Da bi lahko Odbor učinkovito izpolnjeval svoje naloge, bi moral imeti možnost, da se opre na strokovno znanje in človeške vire sekretariata, ki ga zagotavlja Komisija. Sekretariat Komisije bi moral Odboru zagotavljati upravno in organizacijsko podporo ter mu pomagati pri izvajanju nalog.
 (24)  Brez poseganja v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s Pogodbama, je bistvenega pomena, da Komisija in Odbor tesno sodelujeta. Vseeno pa bi moralo delo Odbora potekati neodvisno od Komisije in političnega ali gospodarskega vpliva. Odbor bi moral Komisijo dejavno podpirati pri njenih nalogah zagotavljanja dosledne uporabe te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU. V ta namen bi moral Odbor Komisiji zlasti svetovati in ji pomagati v zvezi z regulativnimi, tehničnimi ali praktičnimi vidiki, povezanimi z uporabo prava Unije, spodbujati sodelovanje in učinkovito izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks, pripravljati mnenja in izvajati druge naloge na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije ali Evropskega parlamenta v primerih, predvidenih v tej uredbi. Da bi lahko Odbor učinkovito in neodvisno izpolnjeval svoje naloge, bi moral imeti možnost, da se opre na strokovno znanje in človeške vire neodvisnega sekretariata. Sekretariat bi moral delovati le po navodilih odbora. Sekretariatu bi bilo treba zagotoviti zadostna proračunska sredstva in človeške vire. Sekretariat bi moral Odboru zagotavljati znatno upravno in organizacijsko podporo ter mu pomagati pri izvajanju nalog.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  Pomembno je, da Odbor v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi in ob upoštevanju obstoječe nacionalne zakonodaje izda smernice o opredelitvi medijskih storitev splošnega pomena ter o merilih, ocenjevalnem okviru in postopku za določitev njihovega področja uporabe. Pomembno je, da ti ukrepi spoštujejo vrednote Unije in opredeljene cilje splošnega interesa, kot so pluralnost medijev, svoboda izražanja, dostop do zanesljivih informacij, socialna kohezija in kulturna raznolikost.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Regulativno sodelovanje med neodvisnimi regulativnimi organi ali telesi za medije je bistvenega pomena za pravilno delovanje notranjega trga medijskih storitev. Vendar Direktiva 2010/13/EU ne določa strukturiranega okvira sodelovanja za nacionalne regulativne organe ali telesa. Od revizije okvira EU za avdiovizualne medijske storitve z Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta52, s katero je bilo njegovo področje uporabe razširjeno na platforme za izmenjavo videov, se kaže vse večja potreba po tesnem sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, zlasti pri reševanju čezmejnih zadev. Takšna potreba je upravičena tudi glede na nove izzive v medijskem okolju EU, ki naj bi se obravnavali s to uredbo, med drugim tako, da se nacionalnim regulativnim organom ali telesom dodelijo nove naloge.
 (25)  Regulativno sodelovanje med neodvisnimi regulativnimi organi ali telesi za medije je bistvenega pomena za pravilno delovanje notranjega trga medijskih storitev. Vendar Direktiva 2010/13/EU ne določa strukturiranega okvira sodelovanja za nacionalne regulativne organe ali telesa. Od revizije okvira EU za avdiovizualne medijske storitve z Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta52, s katero je bilo njegovo področje uporabe razširjeno na platforme za izmenjavo videov, se kaže vse večja potreba po tesnem sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, zlasti pri reševanju čezmejnih zadev. Takšna potreba je upravičena tudi glede na nove izzive v medijskem okolju EU, ki naj bi se obravnavali s to uredbo, med drugim tako, da se nacionalnim regulativnim organom ali telesom dodelijo nove naloge. Zato bi moral Odbor v posvetovanju s Komisijo skleniti tudi dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami.
__________________
 __________________
52Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69–92).
 52 Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69–92).
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja medijske zakonodaje Unije, preprečitev morebitnega izogibanja pravilom, ki se uporabljajo na področju medijev, s strani nepoštenih ponudnikov medijskih storitev in izognitev dodatnim oviram na notranjem trgu medijskih storitev je bistveno zagotoviti jasen, pravno zavezujoč okvir, v katerem lahko nacionalni regulativni organi ali telesa uspešno in učinkovito sodelujejo.
 (26)  Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve je leta 2020 sprejela memorandum o soglasju s prostovoljnim okvirjem za sodelovanje za okrepitev čezmejnega izvrševanja medijskih pravil o avdiovizualnih medijskih storitvah in storitvah platform za izmenjavo videov. Na podlagi tega prostovoljnega okvira in da bi zagotovili celovito in učinkovito izvrševanje ukrepov Unije v zvezi z zakonodajo o medijih, nepoštenim ponudnikom medijskih storitev preprečili, da se izogibajo veljavnim pravilom, ter preprečili dodatne ovire za zagotavljanje medijskih storitev na notranjem trgu, je bistveno, da nacionalni regulativni organi ali telesa uspešno in učinkovito sodelujejo med seboj v okviru obstoječega pravnega okvira.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Zaradi vseevropske narave platform za izmenjavo videov morajo imeti nacionalni regulativni organi ali telesa namensko orodje, da bi gledalce, ki uporabljajo storitve platform za izmenjavo videov, zaščitili pred nekaterimi nezakonitimi in škodljivimi vsebinami, vključno s komercialnimi sporočili. Natančneje, potreben je mehanizem, ki bo kateremu koli zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu omogočil, da od sorodnih organov ali teles zahteva sprejetje potrebnih in sorazmernih ukrepov za zagotovitev, da ponudniki platform za izmenjavo videov izvršujejo obveznosti iz tega člena. Če uporaba takega mehanizma ne privede do sporazumne rešitve, se lahko svoboda zagotavljanja storitev informacijske družbe iz druge države članice omeji le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 3 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta53 in v skladu s postopkom iz navedene direktive.
 (27)  Zaradi vseevropske narave platform za izmenjavo videov morajo imeti nacionalni regulativni organi ali telesa namensko orodje, da bi uporabnike storitev platform za izmenjavo videov zaščitili pred nekaterimi škodljivimi vsebinami, vključno s komercialnimi sporočili. Natančneje, in brez poseganja v načelo države izvora, potreben je mehanizem, ki bo kateremu koli zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu omogočil, da od sorodnih organov ali teles zahteva sprejetje potrebnih in sorazmernih ukrepov za zagotovitev, da ponudniki platform za izmenjavo videov izvršujejo obveznosti iz tega člena. Če uporaba takega mehanizma ne privede do sporazumne rešitve, se lahko svoboda zagotavljanja storitev informacijske družbe iz druge države članice omeji le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 3 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta53 in v skladu s postopkom iz navedene direktive.
__________________
 __________________
53Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
 53Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Zagotavljanje dosledne regulativne prakse v zvezi s to uredbo in Direktivo 2010/13/EU je bistvenega pomena. Komisija lahko v ta namen in kot prispevek k zagotavljanju usklajenega izvajanja medijske zakonodaje EU po potrebi izda smernice o zadevah, zajetih s to uredbo in Direktivo 2010/13/EU. Pri odločanju o izdaji smernic bi morala upoštevati zlasti regulativna vprašanja, ki zadevajo znatno število držav članic ali imajo čezmejni element. To velja zlasti za nacionalne ukrepe, sprejete v skladu s členom 7a Direktive 2010/13/EU o ustrezni postavitvi avdiovizualnih medijskih storitev splošnega interesa v ospredje. Glede na veliko količino informacij in vse večjo uporabo digitalnih sredstev za dostop do medijev je pomembno zagotoviti, da so vsebine splošnega interesa postavljene v ospredje, da se tako prispeva k doseganju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in skladnosti s temeljno pravico do obveščenosti iz člena 11 Listine Unije o temeljnih pravicah. Ob upoštevanju morebitnega vpliva nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 7a, na delovanje notranjega medijskega trga bi bile smernice Komisije pomembne za doseganje pravne varnosti na tem področju. Koristno bi bilo zagotoviti tudi smernice o nacionalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/13/EU, da se zagotovi javna razpoložljivost dostopnih, točnih in posodobljenih informacij v zvezi z lastništvom medijev. Komisiji bi moral pri pripravi smernic pomagati Odbor. Ta bi moral s Komisijo zlasti deliti svoje regulativno, tehnično in praktično strokovno znanje o področjih in temah, ki jih zajemajo zadevne smernice.
 (28)  Zagotavljanje doslednega in učinkovitega izvajanja te uredbe in Direktive 2010/13/EU je bistvenega pomena. Komisija bi morala v ta namen in kot prispevek k zagotavljanju usklajenega izvajanja medijske zakonodaje EU po potrebi izdati smernice o zadevah, zajetih s to uredbo in Direktivo 2010/13/EU. Pri odločanju o izdaji smernic bi morala upoštevati zlasti regulativna vprašanja, ki zadevajo znatno število držav članic ali imajo čezmejni element. To velja zlasti za nacionalne ukrepe, sprejete v skladu s členom 7a Direktive 2010/13/EU o ustrezni postavitvi avdiovizualnih medijskih storitev splošnega interesa v ospredje. Glede na veliko količino informacij in vse večjo uporabo digitalnih sredstev za dostop do medijev je pomembno zagotoviti, da so vsebine splošnega interesa postavljene v ospredje, da se tako prispeva k doseganju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in skladnosti s temeljno pravico do obveščenosti iz člena 11 Listine Unije o temeljnih pravicah. Ob upoštevanju morebitnega vpliva nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 7a, na delovanje notranjega medijskega trga bi bile smernice Komisije pomembne za doseganje pravne varnosti na tem področju. Te smernice bi bilo treba pripraviti s podporo Odbora, spoštovati pa bi morale pristojnost držav članic za kulturne zadeve, da bi spodbujali pluralnost medijev, temeljiti bi morale na načelih in ne bi smele posegati v obstoječe nacionalne ukrepe glede postavitve v ospredje. Koristno bi bilo zagotoviti tudi smernice o nacionalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/13/EU, da se zagotovi javna razpoložljivost dostopnih, točnih in posodobljenih informacij v zvezi z lastništvom medijev. Komisiji bi moral pri pripravi smernic pomagati Odbor. Ta bi moral s Komisijo zlasti deliti svoje regulativno, tehnično in praktično strokovno znanje o področjih in temah, ki jih zajemajo zadevne smernice.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Minimalna uskladitev pravil v zvezi z omejitvami lastništva medijev po vsej Evropski uniji je eden od temeljnih načinov, kako zagotoviti pošteno pluralnost pogledov in zaščititi lojalno konkurenco med ponudniki medijskih storitev na evropskem medijskem trgu ter spoštovati pravico potrošnikov, da prejemajo raznolike nepristranske in pluralistične vire informacij in mnenja. V ta namen bi morale nekatere politično izpostavljene osebe, kot so opredeljene v členu 3 Direktive (EU) 2015/849, na primer voditelji držav, voditelji vlad in ministri, po imenovanju prekiniti poslovne odnose s ponudniki medijskih storitev.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Za omogočanje enakih konkurenčnih pogojev pri zagotavljanju različnih avdiovizualnih medijskih storitev glede na tehnološki razvoj na notranjem trgu je treba določiti skupne tehnične predpise za naprave, s katerimi se nadzorujeta ali upravljata dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihova uporaba ali prenašajo digitalni signali, po katerih se avdiovizualne vsebine prenašajo od vira do cilja. V tem okviru se je treba izogniti temu, da bi zaradi različnih tehničnih standardov nastajali ovire in dodatni stroški za panogo in potrošnike, hkrati pa spodbujati rešitve za izvajanje obstoječih obveznosti v zvezi z avdiovizualnimi medijskimi storitvami.
 (29)  Za omogočanje enakih konkurenčnih pogojev pri zagotavljanju različnih avdiovizualnih medijskih storitev glede na tehnološki razvoj na notranjem trgu je treba določiti skupne in usklajene evropske standarde za naprave, s katerimi se nadzorujeta ali upravljata dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihova uporaba, vključno z daljinskimi upravljalniki, ali naprave, ki prenašajo digitalne signale, po katerih se avdiovizualne vsebine prenašajo od vira do cilja. V tem okviru se je treba izogniti temu, da bi zaradi različnih tehničnih standardov nastajali ovire in dodatni stroški za panogo in potrošnike, hkrati pa spodbujati rešitve za izvajanje obstoječih obveznosti v zvezi z avdiovizualnimi medijskimi storitvami.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU imajo specifično praktično strokovno znanje, ki jim omogoča, da učinkovito uravnotežijo interese ponudnikov in prejemnikov medijskih storitev, hkrati pa zagotovijo spoštovanje svobode izražanja. To je ključnega pomena zlasti za zaščito notranjega trga pred dejavnostmi ponudnikov medijskih storitev s sedežem zunaj Unije, katerih ciljno občinstvo je v Uniji, kadar lahko med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, zmanjšujejo ali ogrožajo javno varnost in obrambo. V zvezi s tem je treba okrepiti usklajevanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, da bi se skupaj spoprijeli z morebitnimi grožnjami javni varnosti in obrambi, ki izhajajo iz takih medijskih storitev, in določiti pravni okvir zanj, da se zagotovita učinkovitost in morebitno usklajevanje nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu z medijsko zakonodajo Unije. Za zagotovitev, da se medijske storitve, ki so v nekaterih državah članicah začasno onemogočene v skladu s členom 3(3) in (5) Direktive 2010/13/EU, v zadevnih državah članicah ne bi še naprej zagotavljale prek satelita ali z drugimi sredstvi, bi moral biti v skladu s pravom Unije na voljo tudi mehanizem za pospešeno medsebojno sodelovanje in pomoč, da se zagotovi polni učinek ustreznih nacionalnih ukrepov. Poleg tega je treba usklajevati nacionalne ukrepe, ki se morda sprejmejo za preprečitev groženj javni varnosti in obrambi zaradi medijskih storitev, katerih ponudniki imajo sedež zunaj Unije in ki so namenjene občinstvu v Uniji, vključno z možnostjo, da Odbor v dogovoru s Komisijo po potrebi izda mnenja o takih ukrepih. V zvezi s tem je treba tveganja za javno varnost in obrambo oceniti glede na vse ustrezne dejanske in pravne elemente na nacionalni in evropski ravni. To ne posega v pristojnost Unije v skladu s členom 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
 (30)  Regulativni organi ali telesa iz člena 30 Direktive 2010/13/EU imajo specifično praktično strokovno znanje, ki jim omogoča, da učinkovito uravnotežijo interese ponudnikov in prejemnikov medijskih storitev, hkrati pa zagotovijo spoštovanje svobode izražanja ter ohranjanje in spodbujanje pluralnosti medijev. To je ključnega pomena zlasti za zaščito notranjega trga pred medijskimi storitvami s sedežem zunaj Unije, ne glede na to, na kakšen način se razširjajo ali kako se do njih dostopa, ki ciljajo ali dosežejo uporabnike v Uniji, kadar lahko med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, javno napeljujejo k terorističnemu kaznivemu dejanju, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2017/541, ali predstavljajo resno in hudo grožnjo za javno varnost in vzdrževanje nacionalne varnosti in obrambe. Za ponudnike medijskih storitev s sedežem zunaj Unije, ki želijo za svojo medijsko ponudbo izkoristiti prednosti prostega pretoka medijskih storitev kot ene od prednosti notranjega trga Unije, bi morali veljati enaki pogoji in zahteve kot za ponudnike medijskih storitev s sedežem v Uniji. V zvezi s tem je treba okrepiti usklajevanje med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, da bi se skupaj spoprijeli z morebitnimi grožnjami javni varnosti in obrambi, ki izhajajo iz takih medijskih storitev, in določiti pravni okvir zanj, da se zagotovita učinkovitost in morebitno usklajevanje nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu z medijsko zakonodajo Unije. Za zagotovitev, da se medijske storitve, ki so v nekaterih državah članicah začasno onemogočene v skladu s členom 3(3) in (5) Direktive 2010/13/EU, v zadevnih državah članicah ne bi še naprej zagotavljale prek satelita ali z drugimi sredstvi, bi moral biti v skladu s pravom Unije na voljo tudi mehanizem za pospešeno medsebojno sodelovanje in pomoč, da se zagotovi polni učinek ustreznih nacionalnih ukrepov. Poleg tega je treba usklajevati nacionalne ukrepe, ki se morda sprejmejo za preprečitev groženj javni varnosti in obrambi zaradi medijskih storitev zunaj Unije in ki so namenjene občinstvu v Uniji, vključno z možnostjo, da Odbor na lastno pobudo ali na zahtevo ustreznega nacionalnega regulativnega organa ali telesa po potrebi izda mnenja o takih ukrepih. V zvezi s tem je treba tveganja za javno varnost in obrambo oceniti glede na vse ustrezne dejanske in pravne elemente na nacionalni in evropski ravni. To ne posega v pristojnost Unije v skladu s členom 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Zelo velike spletne platforme za številne uporabnike delujejo kot prehod za dostop do medijskih storitev. Ponudniki medijskih storitev, ki izvajajo uredniško odgovornost za svoje vsebine, imajo pomembno vlogo pri razširjanju informacij in uveljavljanju svobode obveščanja na spletu. Od njih se pričakuje, da bodo pri izvajanju take uredniške odgovornosti ravnali skrbno in zagotavljali informacije, ki so verodostojne in spoštujejo temeljne pravice, v skladu z regulativnimi ali samoregulativnimi zahtevami, ki zanje veljajo v državah članicah. Zato bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform tudi glede na svobodo obveščanja uporabnikov, kadar menijo, da vsebine, ki jih zagotavljajo taki ponudniki medijskih storitev, niso združljive z njihovimi pogoji uporabe storitev, čeprav ne prispevajo k sistemskemu tveganju iz člena 26 Uredbe (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah], ustrezno upoštevati svobodo in pluralnost medijev v skladu z Uredbo (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah] ter v obrazložitvi razlogov na podlagi Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta54 čim prej zagotoviti potrebna pojasnila ponudnikom medijskih storitev kot svojim poslovnim uporabnikom. Da bi se čim bolj zmanjšal učinek kakršnega koli omejevanja teh vsebin na svobodo obveščanja uporabnikov, bi si morale zelo velike spletne platforme prizadevati za predložitev obrazložitve razlogov pred začetkom veljavnosti omejitve, kar pa ne vpliva na njihove obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah]. Natančneje, ta uredba ponudniku zelo velike spletne platforme ne bi smela preprečevati, da v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah], sprejme hitre ukrepe proti nezakonitim vsebinam, ki se razširjajo v okviru njegovih storitev, ali za zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih predstavlja razširjanje nekaterih vsebin v okviru njegovih storitev.
 (31)  Zelo velike spletne platforme za številne uporabnike delujejo kot prehod za dostop do medijskih storitev. Ponudniki medijskih storitev, ki izvajajo uredniško odgovornost za svoje vsebine, imajo ključno vlogo pri razširjanju in dostopu do informacij in uveljavljanju svobode obveščanja na spletu. Od njih se pričakuje, da bodo pri izvajanju take uredniške odgovornosti ravnali skrbno in zagotavljali informacije, ki so verodostojne in spoštujejo temeljne pravice, v skladu z regulativnimi zahtevami in koregulativnimi ali samoregulativnimi mehanizmi, ki zanje veljajo v državah članicah. Hkrati bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform ustrezno upoštevati tudi pravico uporabnikov do svobode izražanja in obveščanja, svobodo medijev in pluralnost medijev. Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali ustrezno prispevati k pluralnosti medijev s spoštovanjem svobode ponudnikov medijskih storitev, da opravljajo svoje dejavnosti brez omejitev. Zato bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform tudi glede na svobodo obveščanja uporabnikov, kadar menijo, da vsebine, ki jih zagotavljajo taki ponudniki medijskih storitev, niso združljive z njihovimi pogoji uporabe storitev, čeprav ne prispevajo k sistemskemu tveganju iz člena 34 Uredbe (EU) 2022/2065, ustrezno spoštovati svobodo in pluralnost medijev ter v obrazložitvi razlogov na podlagi Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta54 ter Uredbe (EU) 2022/2065 čim prej zagotoviti potrebna pojasnila ponudnikom medijskih storitev kot svojim poslovnim uporabnikom. Da bi čim bolj zmanjšali učinek kakršne koli začasne ukinitve ali omejitve svobode obveščanja uporabnikov, bi morale zelo velike spletne platforme ponudniku medijskih storitev omogočiti, da v 24 urah odgovori na obrazložitev razlogov, še preden začne veljati začasna ukinitev ali omejitev. Natančneje, ta uredba ponudniku zelo velike spletne platforme ne bi smela preprečevati, da v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2022/2065, sprejme hitre ukrepe proti nezakonitim vsebinam, ki se razširjajo v okviru njegovih storitev, ali za zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih predstavlja razširjanje nekaterih vsebin v okviru njegovih storitev. Če ponudnik zelo velike spletne platforme še zmeraj namerava uveljaviti začasno ukinitev ali omejitev, bi moral pristojni regulativni organ ali telo oziroma organ samoregulativnega ali koregulativnega mehanizma odločiti, ali je predvidena začasna ukinitev ali omejitev upravičena glede na posebno klavzulo v splošnih pogojih, pri čemer se še zlasti upoštevajo temeljne svoboščine.
__________________
 __________________
54Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
 54Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Poleg tega je glede na pričakovani pozitivni učinek na svobodo opravljanja storitev in svobodo izražanja upravičeno, da se, kadar ponudniki medijskih storitev spoštujejo nekatere regulativne ali samoregulativne standarde, njihove pritožbe zoper odločitve ponudnikov zelo velikih spletnih platform obravnavajo prednostno in brez nepotrebnega odlašanja.
 (32)  Poleg tega je glede na pričakovani pozitivni učinek na svobodo opravljanja storitev in svobodo izražanja upravičeno, da se, kadar ponudniki medijskih storitev spoštujejo nekatere regulativne ali samoregulativne standarde, njihove pritožbe in po potrebi pritožbe, ki jih vložijo njihovi predstavniški organi v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065 zoper odločitve ponudnikov zelo velikih spletnih platform obravnavajo prednostno in najkasneje v 24 urah po tem, ko so bile vložene.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  V ta namen bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform v svojem spletnem vmesniku zagotoviti funkcijo, ki bi ponudnikom medijskih storitev omogočila, da podajo izjavo o izpolnjevanju določenih zahtev, hkrati pa bi morali ohraniti možnost, da take izjave ponudnikov ne sprejmejo, kadar menijo, da ti pogoji niso izpolnjeni. Ponudniki zelo velikih spletnih platform se lahko oprejo na informacije o izpolnjevanju teh zahtev, kot je strojno berljivi standard pobude o novinarskem zaupanju (Journalism Trust Initiative) ali drug ustrezen kodeks ravnanja. Smernice Komisije so lahko koristne za olajšanje učinkovite uporabe te funkcije, med drugim v zvezi z načini vključevanja ustreznih organizacij civilne družbe v pregled izjav, posvetovanjem z regulatorjem države sedeža, če je ustrezno, in obravnavanjem morebitne zlorabe funkcije.
 (33)  V ta namen bi morali ponudniki zelo velikih spletnih platform v svojem spletnem vmesniku zagotoviti funkcijo, ki bi ponudnikom medijskih storitev omogočila, da podajo izjavo o izpolnjevanju določenih zahtev, hkrati pa bi morali ohraniti možnost, da se te izjave ponudnikov potrdijo, na primer, da jih potrdijo nacionalni regulativni organi ali telesa ali organ samo- ali koregulativnega mehanizma, kadar menijo, da ti pogoji niso izpolnjeni. Če se te izjave potrdijo, bi morali ponudniki medijskih storitev veljati za priznane ponudnike medijskih storitev. Prav tako bi moralo biti mogoče zadevo predložiti Odboru, ki bi moral imeti možnost izdati priporočilo o takih zadevah. Ponudniki zelo velikih spletnih platform se lahko oprejo na informacije o izpolnjevanju teh zahtev, kot je strojno berljivi standard pobude o novinarskem zaupanju (Journalism Trust Initiative), vzpostavljene pod okriljem Evropskega odbora za standardizacijo, ali drug ustrezen kodeks ravnanja. Ta mehanizem zelo velikim spletnim platformam ne bi smel preprečiti, da ne bi sprejele prostovoljne zaveze št. 22 iz kodeksa ravnanja EU glede dezinformacij ali sprejele potrebnih ukrepov, s katerimi bi povečale prepoznavnost, možnosti odkritja in pomembnost medijskih storitev v svojih sistemih priporočil, ki jih ponujajo ponudniki medijskih storitev, ki dokazano spoštujejo poklicne in etične standarde na področju novinarstva. Kot referenco bi bilo mogoče uporabiti certificiranje v skladu s standardi ISO za strokovno in etično novinarstvo, na primer v pobudi o novinarskem zaupanju (Journalism Trust Initiative). Smernice, ki jih je izdala Komisija v posvetovanju z Odborom, so lahko koristne za olajšanje učinkovite uporabe te funkcije, med drugim v zvezi z načini vključevanja ustreznih organizacij civilne družbe v pregled izjav, posvetovanjem z regulatorjem države sedeža, če je ustrezno, in obravnavanjem morebitne zlorabe funkcije.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  S to uredbo se priznava pomen samoregulativnih mehanizmov v okviru zagotavljanja medijskih storitev na zelo velikih spletnih platformah. Pomenijo neke vrste prostovoljne pobude, na primer v obliki kodeksov ravnanja, ki ponudnikom medijskih storitev ali njihovim predstavnikom omogočajo, da med seboj in zase sprejmejo skupne smernice, med drugim v zvezi z etičnimi standardi, odpravljanjem napak ali obravnavanjem pritožb. Zanesljiva, vključujoča in splošno priznana medijska samoregulacija je učinkovito jamstvo kakovosti in strokovnosti medijskih storitev ter je ključnega pomena za zaščito uredniške integritete.
 (34)  S to uredbo se priznava pomen koregulativnih in samoregulativnih mehanizmov, ki so pravno priznani v medijskem sektorju v eni ali več državah članicah, v okviru zagotavljanja medijskih storitev na zelo velikih spletnih platformah in zelo velikih spletnih iskalnikih. Pomenijo neke vrste prostovoljne pobude, na primer v obliki kodeksov ravnanja, ki ponudnikom medijskih storitev ali njihovim predstavnikom omogočajo, da med seboj in zase sprejmejo skupne smernice, med drugim v zvezi z etičnimi standardi, odpravljanjem napak ali obravnavanjem pritožb. Zanesljiva, vključujoča in splošno priznana medijska koregulacija in samoregulacija je učinkovito jamstvo kakovosti in strokovnosti medijskih storitev ter je ključnega pomena za zaščito uredniške integritete.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali sodelovati s ponudniki medijskih storitev, ki spoštujejo standarde verodostojnosti in preglednosti ter menijo, da ponudniki zelo velikih spletnih platform njihove vsebine pogosto omejujejo brez zadostnih razlogov, da bi našli sporazumno rešitev za odpravo kakršnih koli neupravičenih omejitev in bi se takim omejitvam v prihodnje izognili. Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali pri takšnih izmenjavah sodelovati v dobri veri, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti zaščiti svobode medijev in svobode obveščanja.
 (35)  Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali sodelovati s ponudniki medijskih storitev, ki spoštujejo standarde verodostojnosti in preglednosti ter menijo, da ponudniki zelo velikih spletnih platform njihove vsebine pogosto omejujejo brez zadostnih razlogov, da bi našli sporazumno rešitev za odpravo kakršnih koli neupravičenih omejitev in bi se takim omejitvam v prihodnje izognili. Ponudniki zelo velikih spletnih platform bi morali pri takšnih izmenjavah sodelovati v dobri veri, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti zaščiti svobode medijev in svobode obveščanja. Kadar ponudnik zelo velike spletne platforme in ponudnik medijskih storitev ne najdeta sporazumne rešitve, lahko ponudnik medijskih storitev vloži pritožbo pri certificiranem organu za zunajsodno reševanje sporov v skladu z Uredbo 2022/2065.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35 a (novo)
(35a)  V smislu te uredbe obveznosti za omejevanje vsebin zelo velikim spletnim platformam ne bi smele preprečevati, da bi se borile proti dezinformacijam ali zaščitile mladoletnike. V tem kontekstu obveznosti ne bi smele veljati za nižjo razvrstitev, označevanje vsebine ali zmanjševanje njene vidnosti (kot je zameglitev slik), če so v skladu s kodeksom ravnanja glede dezinformacij in drugim ustreznim pravom Unije. Hkrati bi bilo treba priznati, da se neprofitne storitve, kot so spletne enciklopedije ter izobraževalni in znanstveni repozitoriji, ne bi smele šteti za zelo velike spletne platforme za namene člena 17.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Odbor bi moral ob upoštevanju koristne vloge, ki jo ima skupina ERGA pri spremljanju zagotavljanja skladnosti podpisnikov kodeksa ravnanja EU glede dezinformacij, vsaj enkrat letno organizirati strukturiran dialog med ponudniki zelo velikih spletnih platform, predstavniki ponudnikov medijskih storitev in predstavniki civilne družbe, da bi se spodbudil dostop do raznolikih ponudb neodvisnih medijev na zelo velikih spletnih platformah, razpravljalo o izkušnjah in dobrih praksah v zvezi z uporabo ustreznih določb te uredbe ter spremljalo upoštevanje samoregulativnih pobud, namenjenih zaščiti družbe pred škodljivimi vsebinami, vključno s tistimi, ki so namenjene boju proti dezinformacijam. Komisija lahko poročila o rezultatih takih strukturiranih dialogov po potrebi prouči pri ocenjevanju sistemskih in nastajajočih vprašanj po vsej Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah] ter lahko Odbor zaprosi, da jo pri tem podpre.
 (36)  Odbor bi moral v sodelovanju s strokovno skupino in ob upoštevanju koristne vloge, ki jo ima skupina ERGA pri spremljanju zagotavljanja skladnosti podpisnikov kodeksa ravnanja EU glede dezinformacij, vsaj enkrat letno organizirati strukturiran dialog med ponudniki zelo velikih spletnih platform, ponudniki zelo velikih spletnih iskalnikov, predstavniki ponudnikov medijskih storitev in predstavniki civilne družbe, vključno z organizacijami za preverjanje dejstev, da bi se spodbudil dostop do raznolikih ponudb neodvisnih medijev na zelo velikih spletnih platformah in zelo velikih spletnih iskalnikih, razpravljalo o izkušnjah in dobrih praksah v zvezi z uporabo ustreznih določb te uredbe, spremljalo upoštevanje samoregulativnih pobud, namenjenih zaščiti družbe pred škodljivimi vsebinami, vključno s tistimi, ki so namenjene boju proti dezinformacijam, pa tudi ocenilo morebitne negativne vplive teh pobud ali politik o moderiranju vsebin na svobodo in pluralnost medijev. Komisija lahko poročila o rezultatih takih strukturiranih dialogov po potrebi prouči pri ocenjevanju sistemskih in nastajajočih vprašanj po vsej Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065 ter lahko Odbor in strokovno skupino zaprosi, da jo pri tem podpreta.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Prejemniki avdiovizualnih medijskih storitev bi morali imeti možnost, da v skladu s svojimi željami učinkovito izberejo avdiovizualne vsebine, ki jih želijo gledati. Vendar pa je njihova svoboda na tem področju lahko omejena s poslovnimi praksami v medijskem sektorju, in sicer sporazumi o prednostnem razvrščanju vsebin med izdelovalci naprav ali ponudniki uporabniških vmesnikov, ki nadzorujejo ali upravljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, kot so povezani televizorji, in njihovo uporabo, ter ponudniki medijskih storitev. Prednostno razvrščanje se lahko izvaja na primer na začetnem zaslonu naprave, z bližnjicami v strojni ali programski opremi, aplikacijami in področji iskanja, ki vplivajo na to, kaj prejemniki gledajo, saj jih lahko neupravičeno spodbujajo k izbiri določenih avdiovizualnih medijskih ponudb pred drugimi. Prejemniki storitev bi morali imeti možnost, da na preprost in uporabniku prijazen način spremenijo privzete nastavitve naprave ali uporabniškega vmesnika, ki nadzoruje in upravlja dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, ne da bi to vplivalo na ukrepe za zagotovitev ustrezne postavitve avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena v ospredje, s katerimi se izvaja člen 7a Direktive 2010/13/ES in ki so sprejeti ob upoštevanju legitimnih preudarkov javnega reda.
 (37)  Uporabniki avdio in avdiovizualnih medijskih storitev bi morali imeti možnost, da v skladu s svojimi željami učinkovito izberejo avdio in avdiovizualne vsebine, ki jih želijo poslušati ali gledati. Vendar pa je njihova svoboda na tem področju lahko omejena s poslovnimi praksami v medijskem sektorju, in sicer sporazumi o prednostnem razvrščanju vsebin med izdelovalci naprav ali ponudniki uporabniških vmesnikov, ki nadzorujejo ali upravljajo dostop do avdio in avdiovizualnih medijskih storitev, kot so povezani televizorji ali avtomobilski avdio sistemi, in njihovo uporabo, ter ponudniki medijskih storitev. Prednostno razvrščanje se lahko izvaja na primer na začetnem zaslonu naprave, z bližnjicami v strojni opremi, vključno z daljinskim upravljalnikom, ali programski opremi, aplikacijami in področji iskanja, ki vplivajo na obnašanje uporabnikov, saj jih lahko neupravičeno spodbujajo k izbiri določenih avdio ali avdiovizualnih medijskih ponudb pred drugimi. Uporabniki avdio in avdiovizualnih medijskih storitev bi morali imeti možnost, da na preprost in uporabniku prijazen način spremenijo nastavitve in privzeto postavitev, vključno s postavitvijo avdiovizualnih medijskih storitev ali aplikacij, ki uporabnikom omogočajo dostop do teh storitev, na uporabniškem vmesniku ali napravah, ki nadzorujejo in upravljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, ne da bi to vplivalo na ukrepe za zagotovitev ustrezne postavitve avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena v ospredje, zlasti na ukrepe, s katerimi se izvaja člen 7a in 7b Direktive 2010/13/EU in ki so sprejeti ob upoštevanju legitimnih preudarkov glede javnega reda.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 a (novo)
(37a)  Uporabniki medijskih storitev vse pogosteje naletijo na težave pri ugotavljanju, kdo ima uredniško odgovornost za medijske storitve, ki jih uporabljajo, zlasti kadar do njih dostopajo prek povezanih naprav, uporabniških vmesnikov ali spletnih platform. Če je uredniška odgovornost za medijske vsebine ali storitve označena nejasno, na primer zaradi napačnega pripisovanja ali odstranjevanja logotipov, blagovnih znamk ali drugih značilnosti, uporabniki medijskih storitev ne morejo razumeti in oceniti prejetih informacij. Uporabnikom medijskih storitev bi bilo zato treba omogočiti, da z vsemi napravami in uporabniškimi vmesniki, s katerimi se nadzorujeta ali upravljata dostop do medijskih storitev in njihova uporaba, zlahka ugotovijo, kateri ponudnik medijskih storitev nosi uredniško odgovornost za posamezno medijsko storitev.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 b (novo)
(37b)  Za avdiovizualne medijske storitve veljajo različne obveznosti izpolnjevanja ciljev javne politike, kot je podpiranje kulturne raznolikosti in pluralnega medijskega okolja. Zato je pomembno, da se z zasnovo naprav zagotovi pravičen dostop do avdiovizualnih medijskih storitev v vsej njihovi raznolikosti z vidika tako gledalcev kot ponudnikov medijskih storitev. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti teži odločitev, ki jih sprejemajo proizvajalci naprav v zvezi z zasnovo daljinskega upravljanja. Numerične tipkovnice na televizijskih daljinskih upravljalnikih bi zato morale biti standardne, da uporabniki ne bi postali neupravičeno odvisni od uporabniških vmesnikov, ki jih oblikujejo proizvajalci opreme.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Različni zakonodajni, regulativni ali upravni ukrepi lahko negativno vplivajo na poslovanje ponudnikov medijskih storitev na notranjem trgu. Mednje spadajo na primer pravila za omejitev lastništva medijskih podjetij s strani drugih podjetij, dejavnih v medijskem sektorju ali sektorjih, ki niso povezani z mediji; vključujejo tudi odločitve v zvezi z licenciranjem, odobritvijo ali predhodnim obveščanjem ponudnikov medijskih storitev. Da bi se zmanjšal njihov morebitni negativni vpliv na delovanje notranjega trga medijskih storitev in okrepila pravna varnost, je pomembno, da so taki ukrepi skladni z načeli objektivne utemeljitve, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti.
 (38)  Različni zakonodajni, regulativni ali upravni ukrepi lahko negativno vplivajo na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ponudnikov medijskih storitev v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem njihovih medijskih storitev na notranjem trgu. Lahko gre za različne ukrepe, na primer pravila za omejitev lastništva medijskih podjetij s strani drugih podjetij, dejavnih v medijskem sektorju ali sektorjih, ki niso povezani z mediji. Vključujejo tudi odločitve v zvezi z licenciranjem, kot sta preklic ali preprečevanje podaljšanja licenc ponudnikom medijskih storitev, ali vsakršno neupravičeno blokiranje ali omejevanje njihove zmožnosti za oddajanje, tiskanje ali drugačno razširjanje vsebin, in odločitve v zvezi z odobritvijo ali predhodnim obveščanjem ponudnikov medijskih storitev. Da bi se zmanjšal njihov morebitni negativni vpliv na pluralnost medijev, uredniško neodvisnost in delovanje notranjega trga medijskih storitev ter da bi se izboljšala pravna varnost, je pomembno, da ti ukrepi čim bolj zmanjšajo motnje v dejavnostih ponudnikov medijskih storitev in da so skladni z načeli objektivne utemeljitve, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti. Ponudnike medijskih storitev bi bilo treba pravočasno obvestiti o vseh ukrepih, ki negativno vplivajo na pluralnost medijev, uredniško neodvisnost ali delovanje ponudnikov medijskih storitev, tudi tistih, ki so povezani z izvajanjem zakonodajnih aktov Unije, kot je Direktiva 2010/13/EU, še pred njihovim sprejetjem, da se preprečijo morebitne motnje ter da imajo ponudniki medijskih storitev dovolj časa za oceno učinka teh ukrepov na pluralnost medijev in uredniško svobodo. Namen zahteve po obveščanju o teh ukrepih ni vplivati na nacionalne ukrepe za izvajanje Direktive 2010/13/EU, če ne vplivajo na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, nacionalne ukrepe, sprejete v skladu s členom 167 PDEU, nacionalne ukrepe, sprejete za promocijo evropskih del, ali nacionalne ukrepe, ki jih sicer urejajo pravila o državni pomoči.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Ključno je tudi, da je Odbor pooblaščen za izdajo mnenja na zahtevo Komisije, kadar bi nacionalni ukrepi verjetno vplivali na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Tako je na primer, kadar je nacionalni upravni ukrep naslovljen na ponudnika medijskih storitev, ki svoje storitve zagotavlja v več kot eni državi članici, ali kadar zadevni ponudnik medijskih storitev pomembno vpliva na oblikovanje javnega mnenja v zadevni državi članici
 (39)  Ključno je tudi, da je Odbor pooblaščen za izdajo mnenja na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije ali Evropskega parlamenta, kadar bi nacionalni ukrepi verjetno vplivali na delovanje notranjega trga medijskih storitev ali na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Tako je na primer, kadar je nacionalni upravni ukrep naslovljen na ponudnika medijskih storitev, ki svoje storitve zagotavlja v več kot eni državi članici, ali kadar zadevni ponudnik medijskih storitev pomembno vpliva na oblikovanje javnega mnenja v zadevni državi članici Ponudnik medijskih storitev, ki ga tak ukrep posamično in neposredno zadeva, bi moral imeti možnost, da Odbor zaprosi, da o takem ukrepu pripravi mnenje.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Mediji imajo odločilno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in pomoči državljanom pri udeležbi v demokratičnih procesih. Zato bi morale države članice v svojih pravnih sistemih določiti pravila in postopke za zagotovitev ocene koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev ali uredniško neodvisnost. Takšna pravila in postopki lahko vplivajo na svobodo zagotavljanja medijskih storitev na notranjem trgu in morajo biti ustrezno oblikovani ter pregledni, objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni. Taka pravila bi morala veljati za tiste koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko privedle do tega, da bi medijske storitve, ki znatno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja na določenem medijskem trgu, v medijskem podsektorju ali v različnih medijskih sektorjih v eni ali več državah članicah, nadzoroval en sam subjekt ali bi en sam subjekt v njih imel pomemben interes. Pomembno merilo, ki ga je treba upoštevati, je zmanjšanje nasprotujočih si stališč na zadevnem trgu zaradi koncentracije.
 (40)  Mediji imajo odločilno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in omogočanja državljanom, da imajo dostop do ustreznih informacij, potrebnih za udeležbo v demokratičnih procesih. Zato bi morale države članice v svojem nacionalnem pravu določiti pravila in postopke, ki bi omogočali kakovostno oceno koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Takšna pravila in postopki lahko vplivajo na svobodo zagotavljanja medijskih storitev na notranjem trgu in morajo biti ustrezno oblikovani ter pregledni, objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni. Taka pravila bi morala veljati za tiste koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko privedle do tega, da bi medijske storitve, ki znatno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, vključno z zelo velikimi spletnimi platformami z vsebinami, ki jih zagotavljajo ponudniki medijskih storitev, ki nadzirajo dostop do vsebin ponudnikov medijskih storitev in njihovo vidnost, na določenem medijskem trgu, v medijskem podsektorju ali v različnih medijskih sektorjih v eni ali več državah članicah nadzoroval en sam subjekt ali bi en sam subjekt v njih imel pomemben interes. Pomembno merilo, ki ga je treba upoštevati, je zmanjšanje nasprotujočih si stališč na zadevnem trgu zaradi koncentracije. Poleg tega imajo lokalni in regionalni akterji na medijskem trgu ključno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja. Zato je treba upoštevati vzdržnost močnega, pluralističnega in dobro financiranega lokalnega in regionalnega medijskega ekosistema, zlasti pri ocenjevanju koncentracij na medijskem trgu. Sprejetje takšnih pravil in postopkov je torej bistvenega pomena, da se prepreči nasprotje interesov med koncentracijo lastništva medijev in politično močjo, ki škoduje svobodni konkurenci, enakim konkurenčnim pogojem in pluralizmu.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  V oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost bi morali biti vključeni nacionalni regulativni organi ali telesa, ki imajo specifično strokovno znanje na področju pluralnosti medijev, kadar niso že sami imenovani organi ali telesa. Za spodbujanje pravne varnosti in zagotovitev, da so pravila in postopki resnično usmerjeni v zaščito pluralnosti medijev in uredniške neodvisnosti, je bistveno, da se vnaprej določijo objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za priglasitev koncentracij na medijskem trgu ter oceno njihovega učinka na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.
 (41)  V oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost bi morali biti v znatni meri vključeni nacionalni regulativni organi ali telesa ali, kjer je ustrezno, samoregulativna telesa, ki imajo specifično strokovno znanje na področju pluralnosti medijev, kadar niso že sami imenovani organi ali telesa. Za spodbujanje pravne varnosti in zagotovitev, da so pravila in postopki resnično usmerjeni v zaščito pluralnosti medijev in uredniške neodvisnosti, je bistveno, da se vnaprej določijo ustrezni roki ter objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za priglasitev koncentracij na medijskem trgu ter oceno njihovega učinka na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)  Kadar koncentracija na medijskem trgu pomeni koncentracijo, ki spada na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/200455, uporaba te uredbe ali kakršnih koli pravil in postopkov, ki jih države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne bi smela vplivati na uporabo člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004. Vsi ukrepi, ki jih imenovani ali vključeni nacionalni regulativni organi ali telesa sprejmejo na podlagi svoje ocene učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, bi zato morali biti namenjeni zaščiti pravno utemeljenih interesov v smislu člena 21(4), tretji pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 ter bi morali biti v skladu s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Unije.
 (42)  Kadar koncentracija na medijskem trgu pomeni koncentracijo, ki spada na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/200455, uporaba te uredbe ali kakršnih koli pravil in postopkov, ki jih države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne bi smela vplivati na uporabo člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004. Vsi ukrepi, ki jih imenovani ali vključeni nacionalni regulativni organi ali telesa sprejmejo na podlagi svoje ocene koncentracij, ki bi lahko vplivali na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, bi zato morali biti namenjeni zaščiti pravno utemeljenih interesov v smislu člena 21(4), tretji pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 ter bi morali biti v skladu s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Unije.
__________________
 __________________
55Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
 55Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Odbor bi moral biti pooblaščen, da poda mnenja o osnutkih odločitev ali mnenj imenovanih ali vključenih nacionalnih regulativnih organov ali teles, kadar bi lahko koncentracije, ki jih je treba priglasiti, vplivale na delovanje notranjega medijskega trga. Tako bi bilo na primer, če take koncentracije vključujejo vsaj eno podjetje, ki ima sedež v drugi državi članici ali posluje v več kot eni državi članici, ali povzročijo, da ponudniki medijskih storitev pomembno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja na določenem medijskem trgu. Prav tako bi moral imeti Odbor možnost, da na zahtevo Komisije poda mnenje, če zadevni nacionalni organi ali telesa niso ocenili vpliva koncentracije na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ali če se nacionalni regulativni organi ali telesa v zvezi z določeno koncentracijo na medijskem trgu niso posvetovali z Odborom, vendar se šteje, da bi taka koncentracija na medijskem trgu verjetno vplivala na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Komisija vsekakor ohrani možnost, da na podlagi mnenj, ki jih pripravi Odbor, izda svoja mnenja.
 (43)  Odbor bi moral biti pooblaščen, da poda mnenja o osnutkih odločitev ali mnenj imenovanih ali vključenih nacionalnih regulativnih organov ali teles, kadar bi lahko koncentracije, ki jih je treba priglasiti, vplivale na delovanje notranjega medijskega trga. Tako bi bilo na primer, če take koncentracije vključujejo vsaj eno podjetje, ki ima sedež v drugi državi članici ali posluje v več kot eni državi članici, ali povzročijo, da ponudniki medijskih storitev pomembno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja na določenem medijskem trgu. Prav tako bi moral imeti Odbor možnost, da na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije poda mnenje, če zadevni nacionalni organi ali telesa niso ocenili vpliva koncentracije na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ali če se nacionalni regulativni organi ali telesa v zvezi z določeno koncentracijo na medijskem trgu niso posvetovali z Odborom, vendar se šteje, da bi taka koncentracija na medijskem trgu verjetno vplivala na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Komisija vsekakor ohrani možnost, da na podlagi mnenj, ki jih pripravi Odbor, izda svoja mnenja.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Da bi se zagotovili pluralistični medijski trgi, bi morali nacionalni organi ali telesa in Odbor upoštevati sklop meril. Natančneje, proučiti bi bilo treba vpliv na pluralnost medijev, med drugim zlasti učinek na oblikovanje javnega mnenja, ob upoštevanju spletnega okolja. Hkrati bi bilo treba proučiti, ali bi bile po zadevni koncentraciji na medijskem trgu na zadevnih trgih še naprej prisotne druge medijske hiše, ki bi zagotavljale drugačne in alternativne vsebine. Ocena zaščitnih ukrepov za uredniško neodvisnost bi morala vključevati proučitev morebitnih tveganj za neupravičeno vmešavanje bodočega lastnika, vodstva ali upravljavske strukture v posamezne uredniške odločitve prevzetega ali združenega subjekta. Upoštevati bi bilo treba tudi obstoječe ali predvidene notranje zaščitne ukrepe, namenjene ohranjanju neodvisnosti posameznih uredniških odločitev v udeleženih medijskih podjetjih. Pri ocenjevanju možnih vplivov bi bilo treba upoštevati tudi učinke zadevne koncentracije na gospodarsko vzdržnost subjekta ali subjektov, ki so predmet koncentracije, in ali bi bili ti brez koncentracije gospodarsko vzdržni v smislu, da bi lahko srednjeročno še naprej zagotavljali in nadalje razvijali finančno vzdržne, z ustreznimi sredstvi podprte in tehnološko prilagojene kakovostne medijske storitve na trgu.
 (44)  Da bi se zagotovili pluralistični medijski trgi, bi morali nacionalni organi ali telesa in Odbor upoštevati sklop meril. Natančneje, proučiti bi bilo treba vpliv na pluralnost medijev, med drugim zlasti učinek na oblikovanje javnega mnenja, ob upoštevanju spletnega okolja. Hkrati bi bilo treba proučiti, ali bi bile po zadevni koncentraciji na medijskem trgu na zadevnih trgih še naprej prisotne druge medijske hiše, ki bi zagotavljale drugačne in alternativne vsebine. Ocena zaščitnih ukrepov za uredniško neodvisnost bi morala vključevati proučitev morebitnih tveganj za neupravičeno vmešavanje bodočega lastnika, vodstva ali upravljavske strukture v uredniške odločitve prevzetega ali združenega subjekta. Upoštevati bi bilo treba tudi obstoječe ali predvidene notranje zaščitne ukrepe, namenjene ohranjanju neodvisnosti uredniških odločitev v udeleženih medijskih podjetjih. Poleg tega bi bilo treba pri ugotavljanju splošnega ozračja za medije in učinkov zadevne koncentracije na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost v teh posebnih okoliščinah upoštevati ugotovitve letnega poročila Komisije o stanju pravne države, predstavljene v poglavjih o svobodi tiska, in oceno tveganja, ki se vsako leto izvede prek dejavnosti spremljanja pluralnosti medijev. Pri ocenjevanju možnih vplivov bi bilo treba upoštevati tudi učinke zadevne koncentracije na gospodarsko vzdržnost subjekta ali subjektov, ki so predmet koncentracije, in ali bi bili ti brez koncentracije gospodarsko vzdržni v smislu, da bi lahko srednjeročno še naprej zagotavljali in nadalje razvijali finančno vzdržne, z ustreznimi sredstvi podprte in tehnološko prilagojene kakovostne medijske storitve na trgu.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Merjenje občinstva neposredno vpliva na dodeljevanje oglaševalskih sredstev in cene oglaševanja, ki je za medijski sektor ključni vir prihodkov. Je ključno orodje za ocenjevanje uspešnosti medijskih vsebin in razumevanje preferenc občinstva za načrtovanje prihodnje produkcije vsebin. Zato bi bilo treba akterjem na medijskem trgu, zlasti ponudnikom medijskih storitev in oglaševalcem, omogočiti, da se oprejo na objektivne podatke o občinstvu, ki temeljijo na preglednih, nepristranskih in preverljivih rešitvah za merjenje občinstva. Vendar pa nekateri novi akterji, ki so se pojavili v medijskem ekosistemu, zagotavljajo lastne storitve merjenja, ne da bi dali na voljo informacije o svojih metodologijah. To bi lahko privedlo do nesorazmerja informacij med akterji na medijskem trgu in morebitnega izkrivljanja trga v škodo enakih možnosti ponudnikov medijskih storitev na trgu.
 (45)  Merjenje občinstva neposredno vpliva na dodeljevanje oglaševalskih sredstev in cene oglaševanja, ki je za medijski sektor ključni vir prihodkov. Je ključno orodje za ocenjevanje uspešnosti medijskih vsebin in razumevanje preferenc občinstva za načrtovanje prihodnje produkcije vsebin. Zato bi bilo treba akterjem na medijskem trgu, zlasti ponudnikom medijskih storitev in oglaševalcem, omogočiti, da se oprejo na objektivne in primerljive podatke o občinstvu, ki temeljijo na preglednih, nepristranskih in preverljivih rešitvah za merjenje občinstva. Takšne rešitve bi morale biti skladne s pravili Unije o varstvu podatkov in zasebnosti. Vendar pa nekateri novi akterji, ki so se pojavili v medijskem ekosistemu, kot so zelo velike spletne platforme, zagotavljajo lastniške storitve merjenja, ne da bi dali na voljo informacije o svojih metodologijah. To bi lahko privedlo do neprimerljivosti podatkov o občinstvu, nesorazmerja informacij med akterji na medijskem trgu in morebitnega izkrivljanja trga v škodo enakih možnosti ponudnikov medijskih storitev na trgu.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Da bi se povečali preverljivost in zanesljivost metodologij za merjenje občinstva, zlasti na spletu, bi bilo treba določiti obveznosti glede preglednosti za ponudnike sistemov za merjenje občinstva, ki ne spoštujejo sektorskih meril, dogovorjenih v ustreznih samoregulativnih organih. V skladu s temi obveznostmi bi morali taki akterji na zahtevo in v največji možni meri oglaševalcem in ponudnikom medijskih storitev ali strankam, ki delujejo v njihovem imenu, predložiti informacije z opisom metodologij, uporabljenih za merjenje občinstva. Take informacije bi lahko vključevale zagotovitev elementov, kot so velikost izmerjenega vzorca, opredelitev merjenih kazalnikov, metrike, merilne metode in dovoljena stopnja napake ter obdobje merjenja. Obveznosti, naložene s to uredbo, ne posegajo v obveznosti, ki veljajo za ponudnike storitev merjenja občinstva v skladu z Uredbo (EU) 2019/1150 ali Uredbo (EU) 2022/XX [akt o digitalnih trgih], vključno s tistimi v zvezi z razvrščanjem ali dajanjem prednosti lastnim izdelkom in storitvam.
 (46)  Da bi se povečale preverljivost, primerljivost in zanesljivost metodologij za merjenje občinstva, zlasti na spletu, bi bilo treba določiti obveznosti glede preglednosti za ponudnike sistemov za merjenje občinstva, ki ne spoštujejo sektorskih meril, dogovorjenih v ustreznih samoregulativnih organih. Merjenje občinstva bi moralo načeloma potekati v skladu s splošno priznanimi panožnimi samoregulativnimi mehanizmi. V skladu s temi obveznostmi bi morali taki akterji na zahtevo in v največji možni meri oglaševalcem in ponudnikom medijskih storitev ali strankam, ki delujejo v njihovem imenu, predložiti informacije z opisom metodologij, uporabljenih za merjenje občinstva. Take informacije bi lahko vključevale velikost izmerjenega vzorca, opredelitev merjenih kazalnikov, metrike, merilne metode in dovoljena stopnja napake ter obdobje in obseg merjenja. Ponudniki lastniških sistemov za merjenje občinstva bi morali ponudnikom medijskih storitev dati na voljo tudi anonimizirane podatke, vključno z nerazvrščenimi podatki, v standardni panožni in primerljivi obliki. Taki podatki bi morali biti vsaj tako zrnati kot podatki priznanih panožnih samoregulativnih mehanizmov. Obveznosti, naložene s to uredbo, ne posegajo v pravico občinstva do varstva osebnih podatkov, ki se nanje nanašajo, v skladu s členom 8 Listine in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a, in v obveznosti, ki veljajo za ponudnike storitev merjenja občinstva v skladu z Uredbo (EU) 2019/1150 ali Uredbo (EU) 2022/1925, vključno s tistimi v zvezi z razvrščanjem ali dajanjem prednosti, ali v varovanje poslovnih skrivnosti podjetij, kot so opredeljene v členu 2 Direktive (EU) 2016/943.
__________________
1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Kodeksi ravnanja, ki jih pripravijo ponudniki sistemov za merjenje občinstva oziroma organizacije ali združenja, ki jih zastopajo, lahko prispevajo k učinkoviti uporabi te uredbe in bi jih bilo zato treba spodbujati. Samoregulacija se že uporablja za spodbujanje visokih standardov kakovosti na področju merjenja občinstva. Njen nadaljnji razvoj bi se lahko štel za učinkovito orodje, da bi se na panožni ravni dogovorili o praktičnih rešitvah, potrebnih za zagotavljanje skladnosti sistemov za merjenje občinstva in njihovih metodologij z načeli preglednosti, nepristranskosti, vključevanja, sorazmernosti, nediskriminacije in preverljivosti. Pri pripravi takšnih kodeksov ravnanja bi se lahko v posvetovanju z vsemi zadevnimi deležniki in zlasti ponudniki medijskih storitev upoštevala zlasti vse večja digitalizacija medijskega sektorja in cilj doseganja enakih konkurenčnih pogojev za akterje na medijskem trgu.
 (47)  Kodeksi ravnanja, ki jih skupaj s ponudniki medijskih storitev, organizacijami, ki jih zastopajo, spletnimi platformami in drugimi ustreznimi deležniki pripravijo ponudniki sistemov za merjenje občinstva oziroma organizacije ali združenja, ki jih zastopajo, lahko prispevajo k učinkoviti uporabi te uredbe in bi jih bilo zato treba spodbujati. Samoregulativni mehanizmi, splošno priznani v medijski industriji, se že uporabljajo za spodbujanje visokih standardov kakovosti na področju merjenja občinstva. Poleg tega lahko samoregulativni mehanizmi, znani kot skupni panožni odbori, zagotovijo nepristransko merjenje občinstva in primerljivost podatkov, dobljenih pri merjenju. Nedosledna uporaba teh mehanizmov v državah članicah bi lahko negativno vplivala na oglaševanje. Zato bi bilo treba na nacionalni ravni spodbujati sprejemanje takšnih mehanizmov. Nadaljnji razvoj samoregulativnih mehanizmov, tudi s podporo pristojnih nacionalnih regulativnih organov ali teles, bi lahko štel za učinkovito orodje, da bi se na panožni ravni dogovorili o praktičnih rešitvah, potrebnih za zagotavljanje skladnosti sistemov za merjenje občinstva in njihovih metodologij z načeli preglednosti, nepristranskosti, vključevanja, sorazmernosti, nediskriminacije, primerljivosti in preverljivosti. Pri pripravi takšnih kodeksov ravnanja bi se lahko v posvetovanju z vsemi zadevnimi deležniki in zlasti ponudniki medijskih storitev upoštevala zlasti vse večja digitalizacija medijskega sektorja in cilj doseganja enakih konkurenčnih pogojev za akterje na medijskem trgu.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Državno oglaševanje je pomemben vir prihodkov za številne ponudnike medijskih storitev, ki prispeva k njihovi gospodarski vzdržnosti. Dostop do njega je treba nediskriminatorno zagotoviti vsem ponudnikom medijskih storitev iz katere koli države članice, ki lahko ustrezno dosežejo določeno ali vso zadevno javnost, da se zagotovijo enake možnosti na notranjem trgu. Poleg tega lahko zaradi državnega oglaševanja ponudniki medijskih storitev postanejo ranljivi za neprimeren državni vpliv v škodo svobode opravljanja storitev in temeljnih pravic. Nepregledno in pristransko dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev je zato močno orodje za vplivanje na ponudnike medijskih storitev ali njihovo „pritegnitev“. Porazdelitev in preglednost državnega oglaševanja v nekaterih pogledih ureja razdrobljen okvir ukrepov, specifičnih za medije, in splošnih predpisov o javnem naročanju, ki pa morda ne zajemajo vseh državnih oglaševalskih sredstev niti ne zagotavljajo zadostne zaščite pred prednostno ali pristransko porazdelitvijo. Natančneje, Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta56 se ne uporablja za javna naročila storitev za pridobitev, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva, namenjenega avdiovizualnim medijskim storitvam ali radijskim medijskim storitvam. Pravila o državnem oglaševanju, specifična za medije, če obstajajo, se med državami članicami močno razlikujejo.
 (48)  Javna sredstva za namen državnega oglaševanja in nabave so pomemben vir prihodkov za številne ponudnike medijskih storitev, ponudnike spletnih platform in ponudnike spletnih iskalnikov, kar prispeva k njihovi gospodarski vzdržnosti. Dostop do teh sredstev je treba nediskriminatorno zagotoviti vsem ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov iz katere koli države članice, ki lahko ustrezno dosežejo določeno ali vso zadevno javnost, da se zagotovijo enake možnosti na notranjem trgu. Poleg tega lahko zaradi javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave, ki jih opravijo subjekti, povezani z državo, kot so podjetja v državni lasti, zlasti v obliki oglaševanja ali nabave blaga ali storitev, ponudniki medijskih storitev postanejo ranljivi za neprimeren državni vpliv ali delne interese v škodo svobode opravljanja storitev in temeljnih pravic. Nepregledno in pristransko dodeljevanje javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave je zato močno orodje za vplivanje na uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev, njihovo „pritegnitev“ ali prikrito subvencioniranje ali financiranje politično zajetih ponudnikov medijskih storitev, da bi pridobili nepošteno politično ali komercialno prednost ali naklonjeno poročanje. V izogib takim situacijam javna sredstva, dodeljena za namen državnega oglaševanja, ki jih javni organ ali podjetje pod državnim nadzorom ali v državni lasti dodeli posameznemu ponudniku medijskih storitev, ponudniku spletne platforme ali ponudniku spletnega iskalnika, ne bi smela presegati 15 % skupnega zneska, ki ga ta javni organ ali podjetje pod državnim nadzorom ali v državni lasti dodeli vsem ponudnikom medijskih storitev, ki delujejo na nacionalni ravni. Porazdelitev in preglednost javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave v nekaterih pogledih ureja razdrobljen okvir ukrepov, specifičnih za medije, in splošnih predpisov o javnem naročanju, ki ne zagotavljajo zadostne zaščite pred prednostno ali pristransko porazdelitvijo. To lahko povzroči asimetrijo informacij, poveča tveganja za akterje na medijskem trgu in negativno vpliva na čezmejno gospodarsko dejavnost. Na primer, usmerjanje javnih sredstev v provladne medijske hiše ali zagotavljanje ugodne medijske pokritosti z javnimi odhodki izkrivlja konkurenco in odvrača od naložb na notranjem trgu ter škoduje pošteni konkurenci v ekosistemu medijskega trga. Natančneje, Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta56 se ne uporablja za javna naročila storitev za pridobitev, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva, namenjenega avdiovizualnim medijskim storitvam ali radijskim medijskim storitvam. Pravila o javnih sredstvih za namen javnega oglaševanja in nabave, specifična za medije, če obstajajo, se med državami članicami močno razlikujejo.
__________________
 __________________
56Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
 56Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
(49)  Da bi se zagotovila neizkrivljena konkurenca med ponudniki medijskih storitev ter preprečilo tveganje prikritih subvencij in neprimernega političnega vplivanja na medije, je treba določiti skupne zahteve glede preglednosti, objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije pri dodeljevanju državnih oglaševalskih sredstev in drugih državnih sredstev ponudnikom medijskih storitev za nakup blaga ali storitev od njih zunaj okvira državnega oglaševanja, vključno z zahtevo po objavi informacij o upravičencih do državnih oglaševalskih sredstev in porabljenih zneskih. Pomembno je, da države članice zagotovijo, da so potrebne informacije v zvezi z državnim oglaševanjem javno dostopne v elektronski obliki z enostavnim ogledom, dostopom in prenosom, v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili o poslovni tajnosti. Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za vsak primer posebej.
 (49)  Da bi se zagotovila neizkrivljena konkurenca med ponudniki medijskih storitev ter preprečilo tveganje prikritih subvencij in neprimernega političnega vplivanja na medije, je treba določiti skupne zahteve glede preglednosti, objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije pri dodeljevanju javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065, vključno z zahtevo po objavi informacij o upravičencih do javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave ter o porabljenih zneskih. Zato morajo nacionalni regulativni organi ali telesa spremljati dodelitev javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform ali ponudnikom spletnih iskalnikov ter o tem poročati. Na zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali teles bi jim morali javni organi in subjekti, povezani z državo, zagotoviti dodatne informacije, potrebne za oceno točnosti objavljenih informacij ter uporabe meril in postopkov, ki se uporabljajo za taka državna javna sredstva. Pomembno je, da Unija in države članice zagotovijo, da so potrebne informacije v zvezi z javnimi sredstvi za namen državnega oglaševanja in nabave javno dostopne v elektronski obliki z enostavnim ogledom, dostopom in prenosom, v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili o poslovni tajnosti. Poleg tega je treba pripraviti lahko razumljiva in javno dostopna poročila, v katerih bi zbrali vse informacije v zvezi z dodelitvijo javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov. Ta poročila bi morala vsebovati letni pregled skupnega zneska javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave s strani državnih subjektov, tudi iz tretjih držav, dodeljenih posameznemu ponudniku medijskih storitev, ponudniku spletnih platform in ponudniku spletnih iskalnikov. Odbor bi moral nacionalnim regulativnim organom ali telesom zagotoviti smernice za poročanje o dodelitvi javnih sredstev za namen državnega oglaševanja in nabave. Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za vsak primer posebej.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49 a (novo)
(49a)  Sporočila v sili javnih organov so nujna oblika obveščanja širše javnosti o tveganjih v primeru naravne ali zdravstvene katastrofe, nesreč ali drugih nenadnih in nepredvidenih resnih incidentov, ki bi lahko povzročili škodo večjemu deležu prebivalstva. Izredne razmere imajo velik potencial za ustvarjanje novih ali poglabljanje obstoječih ranljivosti v medijskem sektorju. V tem kontekstu lahko dodeljevanje državnih sredstev za prenašanje sporočil v sili povzroči, da ponudniki medijskih storitev postanejo dovzetni za neupravičen državni vpliv v škodo temeljnih pravic in svobode opravljanja storitev. Izredne razmere postajajo vse bolj čezmejne, pravila o dodeljevanju državnih sredstev pa se med državami članicami razlikujejo, kar povzroča razdrobljenost in pravno negotovost na notranjem medijskem trgu. Zato bi morala za dodeljevanje teh sredstev ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov veljati enaka harmonizirana pravila kot za javna sredstva za namen oglaševanja in nabave. Priznati je sicer treba, da je v času krize nujno sprejeti ukrepe, kljub temu pa bi bilo treba uporabljati posebne določbe, ki bi državnim organom ter družbam in subjektom v državni lasti ali pod državnim nadzorom omogočile izpolnjevanje obveznosti glede preglednosti in poročanja po koncu izrednih razmer.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)  Tveganja za delovanje in odpornost notranjega medijskega trga bi bilo treba redno spremljati v okviru prizadevanj za izboljšanje delovanja notranjega trga medijskih storitev. Cilj takega spremljanja bi moral biti zagotavljanje podrobnih podatkov in kvalitativnih ocen o odpornosti notranjega trga medijskih storitev, tudi v zvezi s stopnjo koncentracije trga na nacionalni in regionalni ravni ter tveganji za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje. Izvajati bi ga bilo treba neodvisno, in sicer na podlagi zanesljivega seznama ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi ga pripravila in redno posodabljala Komisija v posvetovanju z Odborom. Glede na hitro spreminjajočo se naravo tveganj in tehnološki razvoj na notranjem medijskem trgu bi moralo spremljanje vključevati v prihodnost usmerjene dejavnosti, kot so stresni testi za oceno predvidene odpornosti notranjega medijskega trga, opozarjanje na ranljivosti v zvezi s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo ter pomoč pri prizadevanjih za izboljšanje upravljanja, kakovosti podatkov in obvladovanja tveganj. Natančneje, spremljanje bi moralo zajemati raven čezmejnih dejavnosti in naložb, regulativno sodelovanje in zbliževanje pri regulaciji medijev, ovire za zagotavljanje medijskih storitev, med drugim v digitalnem okolju, ter preglednost in pravičnost porazdelitve gospodarskih virov na notranjem medijskem trgu. Upoštevati bi moralo tudi širše trende na notranjem medijskem trgu in nacionalnih medijskih trgih ter nacionalno zakonodajo, ki vpliva na ponudnike medijskih storitev. Poleg tega bi moralo spremljanje zagotoviti pregled ukrepov, ki jih ponudniki medijskih storitev sprejemajo za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev, vključno s tistimi, ki so predlagani v priloženem priporočilu. Za zagotovitev najvišjih standardov takega spremljanja bi moral biti ustrezno vključen Odbor, saj združuje subjekte s specializiranim strokovnim znanjem na področju medijskega trga.
 (50)  Tveganja za delovanje in odpornost notranjega medijskega trga, vključno s tveganji manipuliranja z informacijami in vmešavanja, bi bilo treba redno spremljati v okviru prizadevanj za izboljšanje delovanja notranjega trga medijskih storitev. Cilj takega spremljanja bi moral biti zagotavljanje podrobnih podatkov in kvalitativnih ocen o odpornosti notranjega trga medijskih storitev, tudi v zvezi s stopnjo obstoječe koncentracije medijskega trga na nacionalni in regionalni ravni ter tveganji, ki jih ta koncentracija pomeni za uredniško neodvisnost in pluralnost medijev. Da bi udeležencem na trgu zagotovili jasnost in omogočili spremljanje delovanja notranjega trga, hkrati pa ocenili učinek na uredniško neodvisnost in pluralnost medijev v Uniji, mora Komisija zagotoviti objektiven pregled obstoječih koncentracij na medijskem trgu, tako v smislu njihovega prispevka k strukturi medijskega trga kot v smislu raznolikosti lastništva medijev in njihovega vpliva na oblikovanje javnega mnenja v posameznih državah članicah. Spremljanje bi bilo treba izvajati neodvisno, in sicer na podlagi zanesljivega seznama ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi ga pripravila in redno posodabljala Komisija v posvetovanju z Odborom. Poleg tega bi morala Komisija, da bi poenostavila učinkovito uporabo te uredbe, vzpostaviti uporabniku prijazen mehanizem, prek katerega bi ponudniki medijskih storitev in vse zadevne zainteresirane strani poročale o vseh težavah, s katerimi se srečujejo, pa tudi o tveganjih, ki jih odkrijejo v zvezi z uporabo te uredbe. Tak mehanizem bo Komisiji tudi pomagal hitreje odkrivati in obravnavati morebitne kršitve te uredbe. Glede na hitro spreminjajočo se naravo tveganj in tehnološki razvoj na notranjem medijskem trgu bi moralo spremljanje vključevati v prihodnost usmerjene dejavnosti, kot so stresni testi za oceno predvidene odpornosti notranjega medijskega trga, opozarjanje na ranljivosti v zvezi s pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo ter pomoč pri prizadevanjih za izboljšanje upravljanja, kakovosti podatkov in obvladovanja tveganj. Natančneje, spremljanje bi moralo zajemati regulativno sodelovanje in zbliževanje pri regulaciji medijev, ovire za zagotavljanje medijskih storitev, med drugim položaj ponudnikov medijskih storitev v digitalnem okolju, spoštovanje obveznosti ponudnikov zelo velikih platform in ponudnikov zelo velikih spletnih iskalnikov ter preglednost in pravičnost porazdelitve ekonomskih virov na notranjem medijskem trgu. Upoštevati bi moralo tudi širše trende na notranjem medijskem trgu in nacionalnih medijskih trgih ter nacionalno zakonodajo, ki vpliva na ponudnike medijskih storitev. Poleg tega bi moralo spremljanje zagotoviti pregled ukrepov, ki jih ponudniki medijskih storitev sprejemajo za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev, vključno s tistimi, ki so predlagani v priloženem priporočilu. Za zagotovitev najvišjih standardov takega spremljanja bi moral biti ustrezno vključen Odbor, saj združuje subjekte s specializiranim strokovnim znanjem na področju medijskega trga. Pri tem spremljanju bi bilo treba upoštevati tudi rezultate obstoječih dejavnosti spremljanja v vseh državah članicah, dejavnosti spremljanja iz Akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor, ki je bil vzpostavljen v sporočilu Komisije z dne 3. decembra 2020 z naslovom Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju, rezultate orodja za spremljanje pluralnosti medijev in ugotovitve iz letnih poročil Komisije o stanju pravne države.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50 a (novo)
(50a)  Pomembno je, da se Evropskemu centru za svobodo tiska in medijev v Leipzigu ter centru za pluralnost in svobodo medijev pri Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah prizna ustrezno strokovno znanje na področju svobode in pluralnosti medijev. Pomembno je tudi, da se pri obravnavanju lastništva medijev v Evropi upoštevajo evropski instrumenti, kot je Euromedia Ownership Monitor.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
(51)  Da bi se pripravila podlaga za pravilno izvajanje te uredbe, bi se morale njene določbe v zvezi z neodvisnimi organi za medije, Odborom in potrebnimi spremembami Direktive 2010/13/EU (členi 7 do 12 in člen 27 te uredbe) začeti uporabljati tri mesece po začetku veljavnosti akta, vse druge določbe te uredbe pa šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. To je zlasti potrebno zaradi pravočasne ustanovitve Odbora, da se zagotovi uspešno izvajanje Uredbe.
 (51)  Komisija bi morala imeti možnost, da sprejme potrebne ukrepe za spremljanje učinkovitosti izvajanja in izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe. Da bi se pripravila podlaga za pravilno izvajanje te uredbe, bi se morale njene določbe v zvezi z neodvisnimi organi za medije, Odborom in potrebnimi spremembami Direktive 2010/13/EU (členi 7 do 12 in člen 27 te uredbe) začeti uporabljati tri mesece po začetku veljavnosti akta, vse druge določbe te uredbe pa šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. To je zlasti potrebno zaradi pravočasne ustanovitve Odbora, da se zagotovi uspešno izvajanje Uredbe.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta uredba določa skupna pravila za pravilno delovanje notranjega trga medijskih storitev, vključno z ustanovitvijo Evropskega odbora za medijske storitve, ob hkratnem ohranjanju kakovosti medijskih storitev.
 1.  Ta uredba določa skupna pravila za pravilno delovanje notranjega trga medijskih storitev, vključno z ustanovitvijo Evropskega odbora za medijske storitve (v nadaljnjem besedilu: Odbor), in skupna osnovna načela, ki veljajo kot minimalni standard, ob hkratnem zagotavljanju neodvisnosti medijskih storitev.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Ta uredba ne vpliva na pravila, ki jih določajo:
 2.  Ta uredba ne vpliva na:
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  pravila konkurence, tudi tista iz Uredbe (ES) št. 139/2004;
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka a b (novo)
(ab)  Direktiva 2001/29/ES;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka a c (novo)
(ac)   Direktiva 2019/789/EU;
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  pravila, ki jih določa Direktiva 2010/13/EU;
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka d
(d)  Uredba (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah];
 (d)  pravila, ki jih določa Uredba (EU) 2022/2065;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka e
(e)  Uredba (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih trgih];
 (e)  pravila, ki jih določa Uredba (EU) 2022/1925;
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka f a (novo)
(fa)  pravila, ki jih določa Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta1a;
__________________
1a Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka f b (novo)
(fb)  Direktiva (EU) xxx/XXX Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti)
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
3.  Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da sprejmejo podrobnejša pravila na področjih iz poglavja II in poglavja III, oddelek 5, če so taka pravila v skladu s pravom Unije.
 3.  Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da sprejmejo podrobnejša ali strožja pravila na področjih iz poglavja II, poglavja III, oddelek 5, in člena 24, če so taka pravila v skladu s pravom Unije.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „medijska storitev“ pomeni storitev, kot je opredeljena v členih 56 in 57 Pogodbe, če je glavni namen storitve ali njenega ločljivega dela zagotavljanje programov ali medijskih publikacij splošni javnosti na kakršen koli način z namenom obveščanja, zabave ali izobraževanja pod uredniško odgovornostjo ponudnika medijskih storitev;
 (1)  „medijska storitev“ pomeni storitev, kot je opredeljena v členih 56 in 57 Pogodbe, če je glavni namen storitve ali njenega ločljivega dela zagotavljanje programov, medijskih publikacij ali njihovih delov splošni javnosti na kakršen koli način z namenom obveščanja, zabave ali izobraževanja pod uredniško odgovornostjo ponudnika medijskih storitev;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „ponudnik medijske storitve“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poklicna dejavnost je zagotavljanje medijske storitve ter ki ima uredniško odgovornost za izbiro vsebine medijske storitve in določa način, na katerega je ta organizirana;
 (2)  „ponudnik medijske storitve“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poklicna dejavnost, ne glede na to, ali se v primeru fizične osebe izvaja v standardni ali nestandardni obliki zaposlitve, je zagotavljanje medijske storitve ter ki ima uredniško odgovornost za izbiro vsebine medijske storitve in določa način, na katerega je ta organizirana;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3
(3)  „ponudnik javne medijske storitve“ pomeni ponudnika medijske storitve, ki je na podlagi nacionalne zakonodaje pooblaščen za opravljanje javne storitve ali prejema nacionalna javna sredstva za opravljanje take storitve;
 (3)  „ponudnik javne medijske storitve“ pomeni ponudnika medijske storitve, ki je na podlagi nacionalne zakonodaje pooblaščen za opravljanje nalog javne storitve ali prejema nacionalna javna sredstva za opravljanje teh nalog;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
(7)  „urednik“ pomeni fizično osebo ali več fizičnih oseb, po možnosti združenih v organ, ne glede na njegovo pravno obliko, status in sestavo, ki sprejema ali nadzoruje uredniške odločitve pri ponudniku medijske storitve;
 (7)  „glavni urednik“ pomeni fizično osebo ali več fizičnih oseb, po možnosti združenih v organ, ne glede na njegovo pravno obliko, status in sestavo, ki sprejema ali nadzoruje uredniške odločitve pri ponudniku medijske storitve;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
(8)  „uredniška odločitev“ pomeni odločitev, ki se redno sprejema za izvajanje uredniške odgovornosti in je povezana z vsakodnevnim delovanjem ponudnika medijske storitve;
 (8)  „uredniška odločitev“ pomeni odločitev, ki se redno sprejema za izvajanje uredniške odgovornosti ponudnika medijske storitve;
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9
(9)  „uredniška odgovornost“ pomeni izvajanje učinkovitega nadzora nad izbiro programov ali medijskih publikacij in njihovo organizacijo za namene zagotavljanja medijske storitve, ne glede na obstoj odgovornosti za opravljeno storitev v skladu z nacionalno zakonodajo;
 (9)  „uredniška odgovornost“ pomeni izvajanje učinkovitega nadzora nad izbiro programov ali vsebino medijskih publikacij in njihovo organizacijo za namene zagotavljanja medijske storitve, ne glede na obstoj odgovornosti za opravljeno storitev v skladu z nacionalno zakonodajo;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
(9a)  „spletna platforma“ pomeni spletno platformo, kot je opredeljena v členu 3, točka (i), Uredbe (EU) 2022/2065;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)
(9b)  „spletni iskalnik“ pomeni spletni iskalnik, kot je opredeljen v členu 3, točka 5, Uredbe (EU) 2022/2065;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
(10)  „ponudnik zelo velike spletne platforme“ pomeni ponudnika spletne platforme, ki se šteje za zelo veliko spletno platformo v skladu s členom 25(4) Uredbe (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah];
 (10)  „ponudnik zelo velike spletne platforme“ pomeni ponudnika spletne platforme, ki se šteje za zelo veliko spletno platformo v skladu s členom 33(4)Uredbe (EU) 2022/2065;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
(10a)  „ponudnik zelo velikega spletnega iskalnika“ pomeni ponudnika spletnega iskalnika, ki se šteje za zelo velik spletni iskalnik v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2022/2065;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 12
(12)  „nacionalni regulativni organ ali telo“ pomeni organ ali telo, ki ga imenujejo države članice v skladu s členom 30 Direktive 2010/13/EU;
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
(12a)  „uporabniški vmesnik“ pomeni storitev, ki ponuja pregled nad medijskimi storitvami posameznega ali več ponudnikov medijskih storitev in ki uporabniku omogoča izbiro medijskih storitev ali aplikacij, ki v glavnem omogočajo dostop do medijskih storitev ter nadzor in upravljanje dostopa do medijskih storitev in njihove uporabe;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 13
(13)  „koncentracija na medijskem trgu“ pomeni koncentracijo, kot je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, ki vključuje vsaj enega ponudnika medijske storitve;
 (13)  „koncentracija na medijskem trgu“ pomeni koncentracijo, kot je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, ki vključuje vsaj en subjekt iz medijske vrednostne verige;
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 13 a (novo)
(13a)  „medijski pluralizem“ pomeni različna stališča, analize in mnenja v javnem diskurzu, vključno z manjšinskimi stališči in mnenji, ki jih na neoviran način razširjajo ponudniki medijskih storitev, ki so v rokah številnih različnih lastnikov, ki so neodvisni drug od drugega, prek različnih medijskih kanalov in medijskih skupin ter priznavanje soobstoja zasebnih komercialnih ponudnikov medijskih storitev in ponudnikov javnih medijskih storitev;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 14
(14)  „merjenje občinstva“ pomeni dejavnost zbiranja, tolmačenja ali drugačne obdelave podatkov o številu in značilnostih uporabnikov medijskih storitev za namene odločanja o dodeljevanju oglaševalskih sredstev ali cenah ali s tem povezanega načrtovanja, produkcije ali distribucije vsebin;
 (14)  „merjenje občinstva“ pomeni dejavnost zbiranja, tolmačenja ali drugačne obdelave podatkov o številu in značilnostih uporabnikov medijskih storitev in uporabnikov spletnih platform za namene odločanja o dodeljevanju oglaševalskih sredstev, cenah, nabavah in prodajah ali načrtovanja ali distribucije medijskih storitev;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)
(14a)  „lastniško merjenje občinstva“ pomeni merjenje občinstva, ki ni v skladu s panožnimi standardi, dogovorjenimi s samoregulativnimi mehanizmi, ki zajemajo ponudnike medijskih storitev;
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 15
(15)  „državno oglaševanje“ pomeni prikazovanje, objavljanje ali razširjanje promocijskega ali samopromocijskega sporočila v okviru katere koli medijske storitve, običajno v zameno za plačilo ali kakršno koli drugo nadomestilo, s strani nacionalnega ali regionalnega javnega organa – kot so nacionalne, zvezne ali regionalne vlade, regulativni organi ali telesa, pa tudi podjetja v državni lasti ali drugi subjekti pod državnim nadzorom na nacionalni ali regionalni ravni ali katere koli lokalne uprave ozemeljske enote z več kot enim milijonom prebivalcev –, za tak organ ali v njegovem imenu;
 (15)  „državno oglaševanje“ pomeni prikazovanje, promoviranje, objavljanje ali razširjanje promocijskega ali samopromocijskega sporočila v okviru katere koli medijske storitve, na spletni platformi ali spletnem iskalniku, običajno v zameno za plačilo ali kakršno koli drugo nadomestilo, s strani organa Unije, nacionalnega ali regionalnega javnega organa – kot so institucije, organi, uradi ali agencije Unije, nacionalne, zvezne ali regionalne vlade, regulativni organi ali telesa, pa tudi podjetja v državni lasti ali drugi subjekti pod državnim nadzorom na nacionalni ali regionalni ravni ali katere koli lokalne uprave –, za tak organ ali v njegovem imenu;
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 a (novo)
(15a)  „sporočilo v sili javnih organov“ pomeni prikazovanje, objavljanje ali razširjanje sporočil informativne narave preko katerekoli medijske storitve, ki so za javni organ nujna v primeru naravne ali sanitarne katastrofe, nesreče, drugih nenadnih dogodkov ali kritičnih razmer, ki lahko povzročijo škodo posameznikom;
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 16
(16)  „vohunsko programje“ pomeni kateri koli izdelek z digitalnimi elementi, posebej zasnovan za izkoriščanje ranljivosti v drugih izdelkih z digitalnimi elementi, ki omogoča prikrit nadzor fizičnih ali pravnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analiziranjem podatkov iz takih izdelkov ali od fizičnih ali pravnih oseb, ki uporabljajo take izdelke, zlasti s tajnim snemanjem klicev ali drugačno uporabo mikrofona naprave končnega uporabnika, slikovnim snemanjem fizičnih oseb, strojev ali njihove okolice, kopiranjem sporočil, fotografiranjem, sledenjem dejavnosti brskanja, sledenjem geolokacije, zbiranjem drugih senzorskih podatkov ali sledenjem dejavnosti prek več naprav končnega uporabnika, ne da bi bila zadevna fizična ali pravna oseba s tem posebej seznanjena in bi v to izrecno privolila;
 (16)  „tehnologija za nadzor“ pomeni digitalni ali mehanski instrument ali proizvod ali drug instrument ali proizvod, ki omogoča pridobivanje informacij, s prestrezanjem, spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analiziranjem podatkov, ne da bi bila zadevna fizična ali pravna oseba s tem posebej seznanjena in bi v to izrecno privolila, v skladu s pogoji za privolitev iz člena 7 Uredbe (EU) 2016/679;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)
(16a)  „vohunsko programje“ pomeni katero koli tehnologijo za nadzor z visoko ravnjo vsiljivosti, zlasti zaradi obsežnega dostopa, ki ga lahko ponudi do naprav in njihovih funkcij, običajno zasnovano za izkoriščanje ranljivosti v drugih izdelkih, ki omogoča obsežen prikrit nadzor fizičnih ali pravnih oseb, tudi retroaktivno, s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analiziranjem podatkov iz takih izdelkov ali od fizičnih ali pravnih oseb, ki uporabljajo take izdelke, tudi na nediskriminatoren način, ne da bi bila zadevna fizična ali pravna oseba s tem posebej seznanjena in bi v to izrecno privolila, , v skladu s pogoji za privolitev iz člena 7 Uredbe (EU) 2016/679;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 – točka a
(a)  terorizem;
 (a)  terorizem, kot je opredeljen v Direktivi (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta;
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 a (novo)
(17a)  „medijska pismenost“ pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki državljanom omogoča učinkovito in varno uporabo medijev, ki ni omejena na učenje o orodjih in tehnologijah, temveč je namenjena temu, da državljanom zagotovi spretnosti kritičnega razmišljanja, ki ga potrebujejo, da bi lahko ustrezno presojali, analizirali zapletene realnosti ter razlikovali med mnenji in dejstvi.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Poglavje II – naslov
Pravice in dolžnosti ponudnikov in prejemnikov medijskih storitev
 Pravice prejemnikov medijskih storitev, pravice ponudnikov medijskih storitev in zaščitni ukrepi za neodvisno delovanje ponudnikov javnih medijskih storitev
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
Prejemniki medijskih storitev v Uniji imajo pravico, da v korist javnega diskurza prejemajo raznovrstne novice in aktualne informativne vsebine, pripravljene ob spoštovanju uredniške svobode ponudnikov medijskih storitev.
 Države članice v skladu s členom 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) zagotovijo, da imajo prejemniki medijskih storitev dostop do raznovrstnih medijskih storitev, ki jih pripravijo uredniško neodvisni ponudniki medijskih storitev, brez vmešavanja države, da se zagotovi svoboden in demokratičen diskurz. Države članice vzpostavijo ustrezne okvirne pogoje za zagotovitev teh pravic ter za varovanje, ohranjanje in spodbujanje pluralnosti medijev.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Ponudniki medijskih storitev imajo pravico, da svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu opravljajo brez omejitev, razen če so te dovoljene po pravu Unije.
 1.  Ponudniki medijskih storitev imajo pravico, da svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu opravljajo brez omejitev, razen če so te dovoljene na podlagi prava Unije.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Države članice spoštujejo dejansko uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev. Države članice, vključno z njihovimi nacionalnimi regulativnimi organi in telesi, ne smejo:
 2.  Unija, države članice in zasebni subjekti spoštujejo dejansko uredniško svobodo in neodvisnost ponudnikov medijskih storitev. Države članice, vključno z njihovimi nacionalnimi regulativnimi organi in telesi ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, ne smejo:
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(a)  posegati v uredniške politike in odločitve ponudnikov medijskih storitev ali nanje poskušati kakor koli neposredno ali posredno vplivati;
 (a)  posegati v uredniške politike in uredniške odločitve ponudnikov medijskih storitev ali nanje poskušati kakor koli neposredno ali posredno vplivati;
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  od ponudnikov medijskih storitev ali njihovih zaposlenih zahtevati, da razkrijejo katere koli informacije, povezane z uredniško obdelavo, vključno z informacijami o njihovih virih, ali da razširjajo te informacije;
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b
(b)  pridržati, kaznovati, prestreči, podvreči nadzoru ali preiskavi in zasegu ali preverjati ponudnikov medijskih storitev, ali če je ustrezno, njihovih družinskih članov, njihovih zaposlenih ali njihovih družinskih članov ali njihovih poslovnih in zasebnih prostorov, ker ne želijo razkriti informacij o svojih virih, razen če to upravičuje nujna zahteva v javnem interesu v skladu s členom 52(1) Listine in v skladu z drugo zakonodajo Unije;
 (b)  pridržati, kaznovati, podvreči preiskavi in zasegu ali preverjati ponudnikov medijskih storitev, njihovih zaposlenih, ali če je ustrezno, njihovih družinskih članov, ali katerih koli drugih oseb, ki sodijo v njihovo poklicno mrežo odnosov, vključno z občasnimi stiki, ali njihovih poslovnih in zasebnih prostorov, kadar bi ti ukrepi lahko privedli do kršenja njihove pravice do opravljanja svoje poklicne dejavnosti in zlasti, kadar bi lahko ti ukrepi privedli do dostopa do novinarskih virov;
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  dostopati do šifriranih podatkov o vsebini v kateri koli napravi ali stroju, ki ga uporabljajo ponudniki medijskih storitev ali, če je ustrezno, njihove družine ali njihovi zaposleni ali njihovi družinski člani ali, če je ustrezno, katera koli druga oseba, ki spada v njihovo poklicno ali zasebno mrežo odnosov, vključno z občasnimi stiki;
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c
(c)  namestiti vohunskega programja v katero koli napravo ali stroj, ki ga uporabljajo ponudniki medijskih storitev, ali če je ustrezno, njihovi družinski člani, ali njihovi zaposleni ali njihovi družinski člani, razen če namestitev za vsak primer posebej upravičujejo razlogi nacionalne varnosti ter je v skladu s členom 52(1) Listine in drugo zakonodajo Unije ali če se namestitev izvede v preiskavah hudih kaznivih dejanj ene od navedenih oseb, je predvidena v nacionalnem pravu in je v skladu s členom 52(1) Listine in drugo zakonodajo Unije, ukrepi, sprejeti v skladu s točko (b), pa ne bi bili ustrezni in zadostni za pridobitev potrebnih informacij.
 (c)  uporabljati ukrepov za nadzor ali tehnologij za nadzor ali zasebnim subjektom naročiti uporabe tovrstnih ukrepov ali tehnologij v kateri koli napravi ali stroju, ki ga uporabljajo ponudniki medijskih storitev, ali če je ustrezno, njihovi družinski člani, ali njihovi zaposleni ali njihovi družinski člani ali, če je ustrezno, katera koli druga oseba, ki spada v njihovo poklicno mrežo odnosov, vključno z občasnimi stiki.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  namestiti vohunskega programja ali kakršne koli druge podobne vsiljive tehnologije ali zasebnim subjektom naročiti uporabe vohunskega programja ali takšnih tehnologij v kateri koli napravi ali stroju, ki ga uporabljajo ponudniki medijskih storitev, ali če je ustrezno, njihovi družinski člani, ali njihovi zaposleni ali njihovi družinski člani ali, če je ustrezno, kateri koli drugi subjekt, ki spada v njihovo poklicno mrežo odnosov, vključno z občasnimi stiki.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c b (novo)
(cb)  pooblastiti tretjo osebo za izvedbo katerega koli ukrepa iz točk (b) do (ca).
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Z odstopanjem od odstavka 2, točka (b), lahko države članice, vključno z njihovimi nacionalnimi regulativnimi organi in telesi, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter zasebnimi subjekti, izvedejo ukrep iz navedene točke, če bi bili drugi pravni ukrepi neustrezni in nezadostni za pridobitev zahtevanih informacij ter pod pogojem, da ukrep:
(a)  ni povezan s poklicno dejavnostjo ponudnika medijskih storitev in njegovih zaposlenih;
(b)  ne omogoča dostopa do novinarskih virov;
(c)  ga predvideva nacionalna zakonodaja;
(d)  je upravičen za vsak primer posebej z namenom preprečevanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj;
(e)  je v skladu s členom 52(1) Listine in drugim ustreznim pravom Unije;
(f)  je sorazmeren z legitimnim ciljem, za katerega si prizadeva; ter
(g)  ga predhodno odredi neodvisni in nepristranski pravosodni organ, pri čemer so zagotovljeni učinkoviti, znani in dostopni popravni ukrepi v skladu s členom 47 Listine in v skladu z drugim ustreznim pravom Unije.
Države članice, vključno s svojimi nacionalnimi regulativnimi organi in telesi, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter zasebnimi subjekti, pri izvajanju ukrepov iz odstavka 2, točka (b), ne pridobijo podatkov, povezanih s poklicno dejavnostjo ponudnikov medijskih storitev in njihovih zaposlenih, zlasti podatkov, ki omogočajo dostop do novinarskih virov.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Z odstopanjem od odstavka 2, točki (ba) in (c), lahko države članice, vključno z njihovimi nacionalnimi regulativnimi organi in telesi, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter zasebnimi subjekti, izvedejo ukrep iz navedene točke, če bi bili ukrepi iz odstavka 2, točka (b), neustrezni in nezadostni za pridobitev zahtevanih informacij ter pod pogojem, da ukrep:
(a)  izpolnjuje pogoje iz odstavka 2a, točke (a), (b), (c), (e), (f) in (g);
(b)  zadeva samo preiskavo ali pregon hudega kaznivega dejanja, ki se v zadevni državi članici kaznuje s kaznijo odvzema prostosti ali nalogom za pridržanje do najmanj petih let;
(c)  se izvede kot zadnja možnost; ter (d) ga redno pregleduje neodvisen in nepristranski sodni organ.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Z odstopanjem od odstavka 2, točka (ca), lahko države članice, vključno z njihovimi nacionalnimi regulativnimi organi in telesi, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter zasebnimi subjekti, izvedejo ukrep iz navedene točke, če bi bili ukrepi iz odstavka 2, točka (ba) ali (c), neustrezni in nezadostni za pridobitev zahtevanih informacij ter pod pogojem, da ukrep izpolnjuje pogoje iz odstavka 2a, točke (a), (b), (c), (e), (f) in (g) ter odstavka 2b, točke (b), (c) in (d).
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 d (novo)
2d.  Izvedba ukrepov iz odstavka 2, točke (ba), (c) in (ca), se naknadno preveri s sodnim preverjanjem ali drugim neodvisnim nadzornim mehanizmom. Države članice obvestijo osebe, na katere se nanašajo ukrepi iz odstavka 2, točke (b) do (ca), in osebe, katerih podatki ali komunikacije so bili dostopni zaradi takih dejanj, o dejstvu, da je bil opravljen dostop do njihovih podatkov ali komunikacij, ter o trajanju in obsegu obdelave teh podatkov ter o načinu, na katerega so bili ti podatki obdelani. Države članice osebam, ki jih izvajanje takih ukrepov neposredno ali posredno zadeva, zagotovijo dostop do pravnih sredstev prek neodvisnega organa. Države članice objavijo število odobrenih in zavrnjenih prošenj za izvedbo takšnih ukrepov. Zaščitni ukrepi iz tega odstavka se uporabljajo tudi za fizične osebe v nestandardnih oblikah zaposlitve, kot so samozaposleni v svobodnem poklicu, ki opravljajo dejavnosti na istem področju kot ponudniki medijskih storitev in njihovi zaposleni.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Brez poseganja v pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki je zagotovljena vsaki fizični in pravni osebi, in ob upoštevanju te pravice države članice imenujejo neodvisen organ ali telo za obravnavanje pritožb, ki jih ponudniki medijskih storitev, ali če je ustrezno, njihovi družinski člani, njihovi zaposleni ali njihovi družinski člani vložijo v zvezi s kršitvami odstavka 2, točki (b) in (c). Ponudniki medijskih storitev imajo pravico, da od navedenega organa ali telesa zahtevajo, naj v treh mesecih od zahteve izda mnenje o skladnosti z odstavkom 2, točki (b) in (c).
 3.  Brez poseganja v pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki je zagotovljena vsaki fizični in pravni osebi, in ob upoštevanju te pravice države članice imenujejo strukturno in funkcionalno neodvisen organ ali telo, kot je varuh človekovih pravic, za obravnavanje pritožb, ki jih ponudniki medijskih storitev ali njihovi družinski člani, uslužbenci ponudnikov medijskih storitev ali njihovi družinski člani ali katera koli druga oseba, ki je poklicno ali zasebno povezana z njimi, vložijo v zvezi s kršitvami odstavka 2, točke (aa), (b), (ba), (c), (ca) in (cb). Ponudniki medijskih storitev imajo pravico, da od navedenega organa ali telesa zahtevajo, naj v treh mesecih od zahteve izda mnenje o skladnosti z odstavkom 2, točke (aa), (b), (ba), (c), (ca) in (cb).
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Ponudniki javnih medijskih storitev svojemu občinstvu nepristransko zagotavljajo raznovrstne informacije in mnenja v skladu s svojo nalogo opravljanja javne storitve.
 1.  Države članice z nacionalnim pravom in svojimi dejanji zagotovijo, da so ponudniki javnih medijskih storitev popolnoma avtonomni in uredniško neodvisni od vladnih, političnih, gospodarskih ali zasebnih osebnih interesov, da lahko pri opravljanju svojih nalog javne storitve svojemu občinstvu nepristransko in neodvisno raznovrstne informacije in mnenja.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1
Vodja uprave in člani upravnega odbora ponudnikov javnih medijskih storitev se imenujejo po preglednem, odprtem in nediskriminatornem postopku ter na podlagi preglednih, objektivnih, nediskriminatornih in sorazmernih meril, ki so vnaprej določena z nacionalno zakonodajo.
 Države članice z nacionalnim pravom in svojimi ukrepi zagotovijo, da se pri imenovanju upravljavskih struktur ponudnikov javnih medijskih storitev spoštujejo načela neodvisnosti, odgovornosti, učinkovitosti, preglednosti in odprtosti. Vodja uprave in člani upravnega odbora ponudnikov javnih medijskih storitev se zlasti imenujejo po preglednem, odprtem in nediskriminatornem postopku ter na podlagi preglednih, objektivnih, nediskriminatornih in sorazmernih meril, ki so vnaprej določena z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2
Trajanje njihovega mandata se določi z nacionalno zakonodajo ter je ustrezno in zadostno za zagotovitev dejanske neodvisnosti ponudnika javne medijske storitve. Pred iztekom mandata jih je mogoče razrešiti le izjemoma, če ne izpolnjujejo več zakonsko vnaprej določenih pogojev, potrebnih za opravljanje njihovih dolžnosti, ki so vnaprej določene z nacionalno zakonodajo, ali iz posebnih razlogov nezakonitega ravnanja ali hujše kršitve, kot so vnaprej opredeljeni z nacionalno zakonodajo.
 Trajanje njihovega mandata se določi z nacionalno zakonodajo, je ustrezno njihovim nalogam ter je ustrezno in zadostno za zagotovitev dejanske neodvisnosti ponudnika javne medijske storitve. Pred iztekom mandata jih je mogoče razrešiti le v izjemnih okoliščinah, če ne izpolnjujejo več zakonsko vnaprej določenih pogojev, potrebnih za opravljanje njihovih dolžnosti, ki so vnaprej določene z nacionalno zakonodajo, ali iz posebnih razlogov nezakonitega ravnanja ali hujše kršitve, kot so vnaprej opredeljeni z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 3
Odločitve o razrešitvi se ustrezno utemeljijo, pri čemer je treba predhodno obvestiti zadevno osebo, in vključujejo možnost sodnega nadzora. Razlogi za razrešitev se dajo na voljo javnosti.
 Odločitve o razrešitvi se na podlagi meril, poprej določenih v nacionalni zakonodaji, ustrezno utemeljijo, pri čemer je treba predhodno obvestiti zadevno osebo, in vključujejo možnost sodnega nadzora. Razlogi za razrešitev se dajo na voljo javnosti.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da imajo ponudniki javnih medijskih storitev zadostna in stalna finančna sredstva za opravljanje javne storitve. Ta sredstva so tolikšna, da je zagotovljena uredniška neodvisnost.
 3.  Države članice zagotovijo, da imajo ponudniki javnih medijskih storitev zadostna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva na večletni osnovi za opravljanje javne storitve in doseganje ciljev v zvezi z njo. Ta sredstva in postopek dodeljevanja teh sredstev temeljijo na poprej določenih preglednih merilih in so takšni, da je zagotovljena uredniška neodvisnost, hkrati pa omogočajo razvoj ponudb za nove interese občinstva ali nove vsebine in medijske oblike ter nadaljnji tehnični razvoj.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice imenujejo neodvisen organ ali vzpostavijo neodvisne postopke za določanje finančnih potreb ponudnikov javnih medijskih storitev v skladu z odstavkom 3. Zagotovijo tudi neodvisno sodno presojo.
Postopek imenovanja neodvisnega organa iz prvega pododstavka ali v njem določeni postopki so predvidljivi, pregledni, neodvisni, nepristranski in nediskriminatorni ter temeljijo na objektivnih in sorazmernih merilih, vnaprej določenih z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4
4.  Države članice imenujejo enega ali več neodvisnih organov ali teles za spremljanje skladnosti z odstavki 1 do 3.
 4.  Države članice vzpostavijo mehanizme ali imenujejo enega ali več neodvisnih organov ali teles za spremljanje izvajanja odstavkov 1 do 3. Ti mehanizmi, organi ali telesa niso odvisni od vladnega vpliva. V primeru dvoma ali na podlagi ugotovitev v zvezi z neskladnostjo ali delno skladnostjo s tem členom neodvisni organi ali telesa izdajo mnenje in o tem obvestijo odbor. Ugotovitve se objavijo.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Ponudniki medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, prejemnikom svojih storitev omogočijo enostaven in neposreden dostop do naslednjih informacij:
 1.  Ponudniki medijskih storitev v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom prejemnikom svojih storitev omogočijo neposreden in stalen ter preprost dostop do naslednjih informacij:
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  svojega pravnega imena in kontaktnih podatkov;
 (a)  svojega pravnega imena oziroma imen ter kontaktnih in registracijskih podatkov;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  imen svojih dejanskih lastnikov v smislu člena 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.
 (c)  imen svojih dejanskih lastnikov, kakor je opredeljeno v členu 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  ali in v kolikšni meri so njihovi neposredni, posredni ali dejanski lastniki vlade, državne institucije, podjetja v državni lasti ali drugi javni organi;
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  imena in poklicnih kontaktnih podatkov fizične osebe, ki nosi uredniško odgovornost v skladu s pravom zadevne države članice, pri čemer se navede, kje so navedeni ime in poklicni kontaktni podatki več kot ene osebe, del medijske storitve, za katerega je odgovorna vsaka od oseb;
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c c (novo)
(cc)  podrobnosti o lastniški strukturi in o tem, kako so povezani z matičnimi in sestrskimi družbami ter njihovimi hčerinskimi družbami;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c d (novo)
(cd)  državnega oglaševanja in državne finančne podpore, ki jim je bila dodeljena.
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ponudniki medijskih storitev redno posodabljajo informacije, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ponudniki medijskih storitev informacije iz odstavka 1 posredujejo v nacionalne baze podatkov o lastništvu medijev iz odstavka 2b. V primeru spremembe informacij iz odstavka 1 ponudniki medijskih storitev te posodobljene informacije predložijo nacionalnim zbirkam podatkov o lastništvu medijev v 30 dneh po spremembi.
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 c (novo)
1c.  V ustrezno utemeljenih primerih in na zahtevo ponudniki medijskih storitev v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom nacionalnim regulativnim organom ali telesom, odboru ali, kadar je ustrezno, kateri koli strani s pravnim interesom dajo na voljo poslovne in finančne interese ali dejavnosti svojih neposrednih, posrednih in dejanskih lastnikov v drugih podjetjih, vključno z njihovimi povezavami s politično izpostavljenimi osebami, kot so opredeljene v členu 3, točka 9, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, ter osebami, za katere je znano, da so ožji sodelavci, kot so opredeljene v členu 3, točka 11, navedene direktive.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Informacije, predložene v skladu z odstavkoma 1 in 2a, spoštujejo zadevne temeljne pravice, kot sta spoštovanje zasebnega in družinskega življenja dejanskih lastnikov. Te informacije so potrebne in sorazmerne ter usmerjene v doseganje cilja v splošnem interesu.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 e (novo)
1e.  Nacionalni regulativni organi ali telesa so pooblaščeni za vzpostavitev nacionalnih baz podatkov o lastništvu medijev za spremljanje izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1. Te baze podatkov so javno dostopne in so skladne z ustreznim pravom Unije.
Ponudniki medijskih storitev nacionalnim regulativnim organom ali telesom na njihovo zahtevo predložijo dodatne informacije za oceno točnosti informacij, predloženih v skladu z odstavkoma 1 in 2a.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 f (novo)
1f.  Nacionalni regulativni organi ali telesa vsako četrtletje posredujejo podatke o informacijah, predloženih v skladu z odstavkom 1, v evropsko bazo podatkov lastništva medijev iz člena 12, prvi odstavek, točka (fa).
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Brez poseganja v nacionalne ustavne zakone, skladne z Listino, ponudniki medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, sprejmejo ukrepe, ki se jim zdijo primerni za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev. Namen takih ukrepov je zlasti:
 2.  Brez poseganja v nacionalne ustavne zakone, skladne z Listino, ponudniki medijskih storitev sprejmejo ukrepe, ki se jim zdijo primerni za zagotovitev neodvisnosti uredniških odločitev. Namen takih ukrepov je zlasti:
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka a
(a)  zagotoviti, da lahko uredniki pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti svobodno sprejemajo posamezne uredniške odločitve, ter
 (a)  zagotoviti, da lahko uredniki in glavni uredniki pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti svobodno sprejemajo uredniške odločitve v skladu z uredniško usmeritvijo ponudnika medijskih storitev, ter
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b
(b)  omogočiti, da katera koli oseba, ki ima delež v ponudnikih medijskih storitev, razkrije kakršno koli dejansko ali potencialno nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na zagotavljanje novic in aktualnih informativnih vsebin.
 (b)  omogočiti razkritje kakršnega koli dejanskega ali potencialnega nasprotja interesov ali poskusov poseganja v uredniške odločitve ponudnikov medijskih storitev.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ponudniki medijskih storitev, ki prejemajo javna sredstva iz tretjih držav za namene za namene oglaševanja ali nabav, nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu vsako leto predložijo poročilo. Ta poročila vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:
(a)  imena subjektov, ki dodeljujejo javna sredstva;
(b)  skupni letni znesek dodeljenih javnih sredstev.
Nacionalni regulativni organ ali telo objavi informacije, sporočene v skladu s prvim pododstavkom.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Obveznosti iz tega člena se ne uporabljajo za ponudnike medijskih storitev, ki so mikropodjetja v smislu člena 3 Direktive 2013/34/EU.
 črtano
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Omejitve lastništva medijev
1.  Fizične osebe, ki so jim zaupane naslednje vidne javne funkcije, v času svojega mandata niso dejanski lastniki, kot so opredeljeni v členu 2(1), točka 22, Uredbe (EU) XXXX/XXX [o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, COD 2021/0239], medijskih publikacij ali avdiovizualnih medijskih storitev:
(a)  v državi članici:
(i)  voditelji držav, voditelji vlad ali ministri;
(b)  na ravni Unije:
(i)  predsednik Evropskega sveta, predsednik Komisije ali člani Komisije;
(c)  v tretji državi:
(i)  funkcije, ki so enakovredne funkcijam iz točke (a)(i).
2.  Kadar je fizični osebi zaupana vidna javna funkcija v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh po tem, ko postane politično izpostavljena oseba, kot je opredeljena v členu 3, točka 9, Direktive (EU) 2015/849, prekine upravljanje ponudnika medijskih storitev ali prekine poslovni odnos, ki omogoča izvajanje vpliva na ponudnika medijskih storitev.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo, da so nacionalni regulativni organi ali telesa pravno ločeni od vlade in funkcionalno neodvisni od svojih vlad ter od drugega javnega ali zasebnega organa.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ali telesa ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo.
 3.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ali telesa ustrezne finančne, človeške in tehnične vire ter strokovno znanje za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo. Države članice sorazmerno povečajo finančne, človeške in tehnične vire, dodeljene nacionalnim regulativnim organom ali telesom, da bi upoštevale dodatne naloge, ki so jim dodeljene s to uredbo.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1
Kadar je to potrebno za izvajanje nalog nacionalnih regulativnih organov ali teles v skladu s to uredbo, imajo ti organi ali telesa ustrezna preiskovalna pooblastila v zvezi z ravnanjem fizičnih ali pravnih oseb, za katere se uporablja poglavje III.
 Države članice zagotovijo, da so nacionalnim regulativnim organom ali telesom dostopne ali na voljo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti v zvezi s fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se uporablja poglavje III.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 2
Ta pooblastila vključujejo zlasti pooblastilo, da od takih oseb zahtevajo, naj v razumnem roku zagotovijo informacije, ki so sorazmerne in potrebne za izvajanje nalog iz poglavja III; zahteva se lahko naslovi tudi na katero koli drugo osebo, za katero se lahko glede na njeno trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnost razumno domneva, da ima potrebne informacije.
 Na zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali teles fizične ali pravne osebe, za katere se uporablja poglavje III, tem organom v razumnem roku zagotovijo informacije, ki so sorazmerne in potrebne za izvajanje nalog iz poglavja III. Na zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali teles jim vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki bi za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnostjo, razumno lahko imela informacije, potrebne za izvajanje nalog iz poglavja III, zagotovi te informacije.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Nacionalni regulativni organi ali telesa se redno posvetujejo s predstavniki medijskega sektorja. Nacionalni regulativni organi ali telesa vsako leto objavijo in dajo na voljo javnosti poročila, ki odražajo rezultate takih posvetovanj.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Države članice nacionalnim regulativnim organom ali telesom zaupajo razvoj in vzdrževanje namenskih spletnih baz podatkov o lastništvu medijev, ki vsebujejo informacije iz člena 6(1), tudi na regionalni ali lokalni ravni. Javnost ima enostaven, hiter in učinkovit brezplačen dostop do takih baz podatkov. Nacionalni regulativni organi ali telesa redno pripravljajo poročila o lastništvu medijskih storitev pod jurisdikcijo zadevne države članice.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Ustanovi se Evropski odbor za medijske storitve (v nadaljnjem besedilu: Odbor).
 1.  S tem se ustanovi Evropski odbor za medijske storitve (v nadaljnjem besedilu: Odbor). Odbor je organ Unije in pravna oseba.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Odbor je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Odbor ima sekretariat, svetuje pa mu strokovna skupina, ustanovljena na podlagi člena 11a.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Odboru in sekretariatu se zagotovijo človeški in finančni viri, potrebni za opravljanje njunih nalog.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Proračun Odbora in sekretariata se prikaže v ločeni proračunski vrstici v okviru ustreznega naslova oddelka III proračuna Unije.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
Odbor pri opravljanju svojih nalog ali izvajanju svojih pooblastil deluje popolnoma neodvisno. Pri opravljanju svojih nalog ali izvajanju svojih pooblastil zlasti ne zahteva ali sprejema navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali organa. To ne vpliva na pristojnosti Komisije ali nacionalnih regulativnih organov ali teles v skladu s to uredbo.
 Odbor pri opravljanju svojih nalog ali izvajanju svojih pooblastil deluje popolnoma neodvisno. Pri opravljanju svojih nalog ali izvajanju svojih pooblastil zlasti ne zahteva ali sprejema navodil od nobene vlade, nacionalne agencije ali organa, osebe, institucije, organa, urada ali agencije Unije. To ne vpliva na pristojnosti Komisije ali nacionalnih regulativnih organov ali teles v skladu s to uredbo. To ravno tako ne vpliva na možnost drugih nacionalnih regulativnih organov ali teles oziroma predstavnikov samoregulativnih ali koregulativnih organov, da po potrebi sodelujejo na sejah Odbora.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4
4.  Odbor zastopa njegov predsednik. Odbor izvoli predsednika izmed svojih članov z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico. Mandat predsednika traja dve leti.
 4.  Odbor zastopa njegov predsednik. Odbor ima usmerjevalno skupino. Usmerjevalno skupino sestavljajo člani, izvoljeni izmed članov Odbora. Usmerjevalno skupino sestavljajo predsednik, podpredsednik, odhajajoči predsednik in dva druga člana. Predsednik in drugi člani usmerjevalne skupine so izmed članov Odbora izvoljeni z dvotretjinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Mandat predsednika traja dve leti.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 5
5.  Komisija imenuje predstavnika v Odboru. Predstavnik Komisije sodeluje pri vseh dejavnostih in sejah Odbora, vendar nima glasovalne pravice. Predsednik Odbora Komisijo obvešča o tekočih in načrtovanih dejavnostih Odbora. Odbor se s Komisijo posvetuje o pripravi svojega delovnega programa in glavnih rezultatih.
 5.  Komisija imenuje predstavnika v Odboru. Predstavnik Komisije lahko sodeluje pri dejavnostih in sejah Odbora, vendar nima glasovalne pravice. Predsednik Odbora Komisijo in Evropski parlament obvešča o tekočih in načrtovanih dejavnostih Odbora ter zlasti o njegovem delovnem programu in glavnih rezultatih.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 6
6.  Odbor lahko v soglasju s Komisijo na svoje seje povabi strokovnjake in opazovalce.
 6.  Odbor lahko povabi strokovnjake, v soglasju s Komisijo pa tudi opazovalce, da se na ad hoc podlagi udeležijo njegovih sej ali sodelujejo pri njegovem delu.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 8
8.  Odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico, in sicer v soglasju s Komisijo.
 8.  Odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico. Pred sprejetjem svojega poslovnika Komisiji omogoči, da predloži pripombe. Odbor v svojem poslovniku določi praktične ureditve za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter obvesti Evropski parlament o poslovniku, ki ga sprejme, ali o vseh bistvenih spremembah tega poslovnika.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Odbor ima sekretariat, ki ga zagotavlja Komisija.
 1.  Odboru pomaga ločeni in neodvisni sekretariat. Sekretariat sprejema navodila samo od Odbora.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3
3.  Sekretariat zagotavlja upravno in organizacijsko podporo dejavnostim Odbora. Odboru tudi pomaga pri izvajanju njegovih nalog.
 3.  Sekretariat zagotavlja upravno in organizacijsko podporo dejavnostim Odbora. Odboru tudi vsebinsko pomaga pri izvajanju njegovih nalog.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Strokovna skupina Odbora
1.   Ustanovi se strokovna skupina. Strokovno skupino sestavljajo predstavniki medijskega sektorja onkraj avdiovizualnega sektorja. Predstavniki strokovne skupine se imenujejo na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način.
2.   Strokovno skupino sestavljajo eden ali več predstavnikov medijskih sektorjev iz vsake države članice, evropskih združenj ali evropskih organizacij s strokovnim znanjem o medijih onkraj avdiovizualnega medijskega sektorja ali ena ali več fizičnih oseb s strokovnim znanjem o medijih onkraj avdiovizualnega medijskega sektorja. Podrobnosti o celotni sestavi strokovne skupine se določijo v poslovniku Odbora.
3.   Strokovna skupina Odboru zagotavlja neodvisno strokovno znanje, pomoč in svetovanje pri opravljanju njegovih nalog v zvezi z vprašanji, povezanimi s svobodo in pluralnostjo medijev.
4.   Strokovna skupina lahko na lastno pobudo ali na zahtevo Odbora, Komisije ali Evropskega parlamenta pripravi priporočilo v zvezi z delovnim programom Odbora ter učinkovito in dosledno uporabo poglavja 3 te uredbe. Strokovna skupina ta priporočila da na voljo javnosti.
5.   Kadar Odbor obravnava zadevo, ki presega področje sektorja avdiovizualnih medijev ali je povezana s tiskom, se posvetuje s strokovno skupino.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del
Brez poseganja v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s Pogodbama, Odbor spodbuja učinkovito in dosledno uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU po vsej Uniji. Odbor:
 Odbor spodbuja učinkovito in dosledno uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU po vsej Uniji. Odbor:
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a
(a)  s tehničnim strokovnim znanjem podpira Komisijo pri zagotavljanju pravilne uporabe te uredbe in doslednega izvajanja Direktive 2010/13/EU v vseh državah članicah, brez poseganja v naloge nacionalnih regulativnih organov ali teles;
 (a)  s svojim strokovnim znanjem podpira Komisijo pri zagotavljanju pravilne uporabe te uredbe in doslednega izvajanja Direktive 2010/13/EU v vseh državah članicah, brez poseganja v naloge nacionalnih regulativnih organov ali teles;
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka c
(c)  Komisiji na njeno prošnjo svetuje o regulativnih, tehničnih ali praktičnih vidikih, ki so pomembni za dosledno uporabo te uredbe in izvajanje Direktive 2010/13/EU, ter o vseh drugih zadevah, povezanih z medijskimi storitvami, ki so v njegovi pristojnosti. Kadar Komisija Odbor zaprosi za nasvet ali mnenje, lahko ob upoštevanju nujnosti zadeve določi rok;
 (c)  Komisiji na lastno pobudo ali njeno prošnjo svetuje o regulativnih, tehničnih ali praktičnih vidikih, ki so pomembni za dosledno uporabo te uredbe in izvajanje Direktive 2010/13/EU, ter o vseh drugih zadevah, povezanih z medijskimi storitvami, ki so v njegovi pristojnosti. Kadar Komisija Odbor zaprosi za nasvet ali mnenje, lahko ob upoštevanju nujnosti zadeve določi rok, do katerega naj bi Odbor odgovoril na njeno prošnjo;
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka d
(d)  na prošnjo Komisije poda mnenja o tehničnih in dejanskih vprašanjih, ki se pojavijo v zvezi s členom 2(5c), členom 3(2) in (3), členom 4(4), točka (c), in členom 28a(7) Direktive 2010/13/EU;
 (d)  na lastno pobudo ali na prošnjo Komisije poda mnenja o tehničnih in dejanskih vprašanjih, ki se pojavijo v zvezi s členom 2(5c), členom 3(2) in (3), členom 4(4), točka (c), in členom 28a(7) Direktive 2010/13/EU;
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka e – uvodni del
(e)  v soglasju s Komisijo pripravi mnenja o:
 (e)  pripravi mnenja o:
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka f – uvodni del
(f)  na prošnjo Komisije pripravi mnenja o:
 (f)  na lastno pobudo ali na prošnjo Komisije pripravi mnenja o:
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka f – točka i
(i)  nacionalnih ukrepih, ki bi verjetno vplivali na delovanje notranjega trga medijskih storitev, v skladu s členom 20(4) te uredbe;
 (i)  nacionalnih ukrepih, ki bi verjetno vplivali na delovanje notranjega trga medijskih storitev ali ki bistveno vplivajo na pluralnost medijev ali uredniško neodvisnost ponudnikov medijskih storitev, v skladu s členom 20(4) te uredbe;
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka f – točka i a (novo)
(ia)  dejavnikih, ki jih je treba upoštevati pri uporabi meril za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu, v skladu s členom 21(3) te uredbe;
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka f – točka ii
(ii)  koncentracijah na medijskem trgu, ki bi verjetno vplivale na delovanje notranjega trga medijskih storitev, v skladu s členom 22(1) te uredbe;
 (ii)  koncentracijah na medijskem trgu, ki bi verjetno vplivale na delovanje notranjega trga medijskih storitev ali ki bistveno vplivajo na pluralnost medijev ali uredniško neodvisnost ponudnikov medijskih storitev, v skladu s členom 22(1) te uredbe;
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  vzpostavi in vzdržuje evropsko bazo podatkov o lastništvu medijev, v kateri so zbrane informacije, ki jih zagotovijo nacionalni regulativni organi in telesa na podlagi člena 6;
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka g
(g)  pripravi mnenja o osnutkih nacionalnih mnenj ali odločitev o oceni učinka koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti, na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, kadar bi takšna koncentracija lahko vplivala na delovanje notranjega trga, v skladu s členom 21(5) te uredbe;
 (g)  pripravi mnenja o osnutkih nacionalnih mnenj ali odločitev o oceni koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti, v skladu s členom 21(5) te uredbe;
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka h – točka ii
(ii)  dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri uporabi meril za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu, v skladu s členom 21(3) te uredbe;
 (ii)  dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri uporabi meril za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, v skladu s členom 21(3) te uredbe;
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka i
(i)  na prošnjo vsaj enega od zadevnih organov posreduje v primeru nesoglasij med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v skladu s členom 14(3) te uredbe;
 (i)  na prošnjo vsaj enega od zadevnih organov ali teles posreduje v primeru nesoglasij med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v skladu s členom 14(3) te uredbe;
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka j
(j)  spodbuja sodelovanje na področju tehničnih standardov v zvezi z digitalnimi signali in zasnovo naprav ali uporabniških vmesnikov v skladu s členom 15(4) te uredbe;
 (j)  spodbuja sodelovanje na področju standardov, harmoniziranih na evropski ravni, v zvezi z digitalnimi signali in zasnovo naprav ali uporabniških vmesnikov v skladu s členom 15(4) te uredbe;
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka k
(k)  usklajuje nacionalne ukrepe v zvezi z razširjanjem vsebin ponudnikov medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije in katerih ciljno občinstvo je v Uniji, ali dostopom do teh vsebin, kadar njihove dejavnosti ogrožajo javno varnost in obrambo ali pomenijo resno in hudo nevarnost ogrožanja javne varnosti in obrambe, v skladu s členom 16(1) te uredbe;
 (k)  usklajuje nacionalne ukrepe v zvezi z razširjanjem vsebin ponudnikov medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije in katerih ciljni prejemniki so v Uniji, ali dostopom do teh vsebin, v skladu s členom 16(1) te uredbe;
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka l
(l)  organizira strukturiran dialog med ponudniki zelo velikih spletnih platform ter predstavniki ponudnikov medijskih storitev in civilne družbe in o rezultatih dialoga poroča Komisiji v skladu s členom 18 te uredbe;
 (l)  ob sodelovanju strokovne skupine organizira strukturiran dialog med ponudniki zelo velikih spletnih platform, ponudniki zelo velikih spletnih iskalnikov ter predstavniki ponudnikov medijskih storitev in civilne družbe ter drugih ustreznih deležnikov in o rezultatih dialoga poroča Komisiji in Evropskemu parlamentu v skladu s členom 18 te uredbe;
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka m a (novo)
(ma)  v posvetovanju s ponudniki medijskih storitev in drugimi ustreznimi deležniki razvija smernice in priporočila o merilih in metodologiji za dodeljevanje javnih sredstev za državno oglaševanje in nakupe v skladu s členom 24;
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka m b (novo)
(mb)  podpira Komisijo pri opravljanju spremljanja iz člena 25;
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka m c (novo)
(mc)  spodbuja razvoj in uporabo učinkovitih ukrepov in orodij za krepitev medijske pismenosti, vključno z razvojem dobrih praks za nacionalne organe in telesa, ponudnike medijskih storitev, spletne platforme in spletne iskalnike;
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka m d (novo)
(md)  pripravi podrobno letno poročilo o svojih dejavnostih in nalogah, določenih v tem členu, ter nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi ter ju predstavi Evropskemu parlamentu.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Odbor lahko brez poseganja v pristojnosti držav članic in institucij Unije, kolikor je to potrebno za doseganje ciljev iz te uredbe in izvajanje svojih nalog, sodeluje s pristojnimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi organi Unije, pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, pri čemer se usklajuje s Komisijo. V ta namen lahko Odbor ob predhodni odobritvi Komisije vzpostavi ureditve dela.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Nacionalni regulativni organ ali telo (v nadaljnjem besedilu: organ prosilec) lahko enega ali več nacionalnih regulativnih organov ali teles (v nadaljnjem besedilu: zaprošeni organi) kadar koli zaprosi za sodelovanje ali medsebojno pomoč za namene izmenjave informacij ali sprejetja ukrepov, pomembnih za dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, ali nacionalnih ukrepov za izvajanje Direktive 2010/13/EU.
 1.  Nacionalni regulativni organ ali telo (v nadaljnjem besedilu: organ prosilec) lahko enega ali več nacionalnih regulativnih organov ali teles (v nadaljnjem besedilu: zaprošeni organi) kadar koli zaprosi za sodelovanje, vključno z izmenjavo informacij in medsebojno pomočjo, za učinkovito uporabo te uredbe ali nacionalnih ukrepov za izvajanje Direktive 2010/13/EU.
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Kadar nacionalni regulativni organ ali telo meni, da obstaja resna in huda nevarnost ogrožanja delovanja notranjega trga medijskih storitev ali resna in huda nevarnost ogrožanja javne varnosti in obrambe, lahko druge nacionalne regulativne organe ali telesa zaprosi, naj zagotovijo pospešeno sodelovanje ali medsebojno pomoč, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja.
 2.  Kadar nacionalni regulativni organ ali telo meni, da medijska vsebina pomeni javno ščuvanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, kot je določeno v členu 5 Direktive (EU) 2017/541, ali predstavlja resno in hudo nevarnost ogrožanja javne varnosti ter zaščite nacionalne varnosti in obrambe, lahko druge nacionalne regulativne organe ali telesa zaprosi, naj zagotovijo pospešeno sodelovanje ali medsebojno pomoč, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3
3.  Zaprosila za sodelovanje ali medsebojno pomoč, vključno s pospešenim sodelovanjem ali medsebojno pomočjo, vsebujejo vse potrebne informacije, vključno z njihovim namenom in razlogi zanje.
 3.  Zaprosila za sodelovanje, kot sta izmenjava informacij in medsebojna pomoč, vsebujejo vse potrebne informacije, povezane z zaprosilom, vključno z njihovim namenom in razlogi zanje.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  če zaprosilo ni bilo ustrezno utemeljeno.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 4 – pododstavek 2
Zaprošeni organ navede razloge za morebitno zavrnitev obravnave zaprosila.
 Zaprošeni organ navede razloge za morebitno zavrnitev obravnave zaprosila. Kadar zaprošeni organ ne želi obravnavati zaprosila iz prvega pododstavka, točka (a), po možnosti navede organ, ki je pristojen za vsebino zaprosila ali za ukrepe, ki se z zaprosilom zahtevajo od njega.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 5
5.  Zaprošeni organ obvešča organ prosilec o doseženih rezultatih ali napredovanju ukrepov, sprejetih v odziv na zaprosilo.
 5.  Zaprošeni organ brez nepotrebnega odlašanja obvešča organ prosilec o doseženih rezultatih ali napredovanju ukrepov, sprejetih v odziv na zaprosilo.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 6
6.  Zaprošeni organ stori vse, kar je v njegovi moči, da brez nepotrebnega odlašanja obravnava zaprosilo in nanj odgovori. Vmesne rezultate predloži v 14 koledarskih dneh od prejema zaprosila, nato pa redno poroča o napredku pri izvrševanju zaprosila. V primeru zaprosil za pospešeno sodelovanje ali medsebojno pomoč zaprošeni organ zaprosilo obravnava in nanj odgovori v 14 koledarskih dneh.
 6.  Zaprošeni organ stori vse, kar je v njegovi moči, da brez nepotrebnega odlašanja obravnava zaprosilo in nanj odgovori. Dodatne podrobnosti o postopku strukturiranega sodelovanja, vključno s pravicami in obveznostmi strank, roki, ki jih je treba spoštovati, in vmesnimi rezultati, se opredelijo v poslovniku Odbora. V primeru zaprosil za pospešeno sodelovanje ali medsebojno pomoč zaprošeni organ zaprosilo obravnava in nanj odgovori v 14 koledarskih dneh.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 7
7.  Če organ prosilec meni, da ukrepi, ki jih je sprejel zaprošeni organ, ne zadostujejo za obravnavo njegovega zaprosila in odgovor nanj, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zaprošeni organ in pojasni razloge za svoje stališče. Če se zaprošeni organ ne strinja s tem stališčem ali se ne odzove, lahko kateri koli od teh organov zadevo predloži Odboru. Odbor v 14 koledarskih dneh od prejema predložitve zadeve v soglasju s Komisijo izda mnenje o zadevi, vključno s priporočenimi ukrepi. Zaprošeni organ stori vse, kar je v njegovi moči, da bi upošteval mnenje Odbora.
 7.  Če organ prosilec meni, da ukrepi, ki jih je sprejel zaprošeni organ, ne zadostujejo za obravnavo njegovega zaprosila in odgovor nanj, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zaprošeni organ in pojasni razloge za svoje stališče. Če se zaprošeni organ ne strinja s tem stališčem ali se ne odzove, lahko kateri koli od teh organov zadevo predloži Odboru. Odbor po prejemu take predložitve zadeve in v roku, ki se določi v njegovem poslovniku, v posvetovanju s Komisijo, kadar Odbor meni, da je to ustrezno, izda mnenje o zadevi, vključno s priporočenimi ukrepi. Zaprošeni organ stori vse, kar je v njegovi moči, da bi upošteval mnenje Odbora.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Zaprošeni nacionalni organ ali telo brez nepotrebnega odlašanja in v 30 koledarskih dneh obvesti nacionalni organ ali telo prosilec o ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu z odstavkom 1.
 2.  Zaprošeni nacionalni organ ali telo brez nepotrebnega odlašanja in v najdaljšem časovnem obdobju, ki se določi v poslovniku Odbora, obvesti nacionalni organ ali telo prosilec o ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu z odstavkom 1, ali utemelji razloge za neukrepanje.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  V primeru nesoglasja med nacionalnim organom ali telesom prosilcem in zaprošenim organom ali telesom glede ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, lahko kateri koli od teh organov ali teles zadevo predloži Odboru v mediacijo, da bi našli sporazumno rešitev.
 3.  V primeru nesoglasja med nacionalnim organom ali telesom prosilcem in zaprošenim organom ali telesom glede ukrepov, sprejetih ali načrtovanih v skladu z odstavkom 1, oziroma glede neukrepanja lahko kateri koli od teh organov ali teles zadevo predloži Odboru v mediacijo, da bi našli sporazumno rešitev.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4
4.  Če z mediacijo v Odboru ni dosežena sporazumna rešitev, lahko nacionalni organ ali telo prosilec ali zaprošeni nacionalni organ ali telo Odbor zaprosi za izdajo mnenja o zadevi. Odbor v mnenju oceni, ali je zaprošeni organ ali telo izpolnil zaprosilo iz odstavka 1. Če meni, da zaprošeni organ ni izpolnil takega zaprosila, priporoči ukrepe za njegovo izpolnitev. Odbor v soglasju s Komisijo izda svoje mnenje brez nepotrebnega odlašanja.
 4.  Če z mediacijo v Odboru ni dosežena sporazumna rešitev, lahko nacionalni organ ali telo prosilec ali zaprošeni nacionalni organ ali telo Odbor zaprosi za izdajo mnenja o zadevi. Odbor v mnenju oceni, ali je zaprošeni organ ali telo izpolnil zaprosilo iz odstavka 1. Če meni, da zaprošeni organ ali telo ni izpolnil takega zaprosila, priporoči ukrepe za njegovo izpolnitev. Odbor v posvetovanju s Komisijo, kadar meni, da je to ustrezno, izda svoje mnenje brez nepotrebnega odlašanja.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5
5.  Zaprošeni nacionalni organ ali telo brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 30 koledarskih dneh od prejema mnenja iz odstavka 4 obvesti Odbor, Komisijo in organ ali telo prosilec o sprejetih ali načrtovanih ukrepih v zvezi z mnenjem.
 5.  Zaprošeni nacionalni organ ali telo po prejetju mnenja iz odstavka 4 brez nepotrebnega odlašanja in v najdaljšem časovnem obdobju, ki se določi v poslovniku Odbora, obvesti Odbor, organ ali telo prosilec in po potrebi Komisijo o sprejetih ali načrtovanih ukrepih v zvezi z mnenjem.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Odbor spodbuja izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v zvezi z regulativnimi, tehničnimi ali praktičnimi vidiki, pomembnimi za dosledno in učinkovito uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU, pri čemer se posvetuje z deležniki, če je to ustrezno, in tesno sodeluje s Komisijo.
 1.  Odbor spodbuja izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi v zvezi z regulativnimi, tehničnimi ali praktičnimi vidiki, pomembnimi za dosledno in učinkovito uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU, pri čemer se posvetuje z deležniki, če je to ustrezno, in sodeluje s Komisijo.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka b
(b)  omogočanja dostopa do informacij o lastniški strukturi ponudnikov medijskih storitev, kot je določeno v členu 5(2) Direktive 2010/13/EU.
 (b)  omogočanja dostopa do informacij o lastniški strukturi ponudnikov medijskih storitev, kot je določeno v členu 5(2) Direktive 2010/13/EU in členu 6 te uredbe.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 3
3.  Komisija lahko izda mnenje o kateri koli zadevi, povezani z uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU. Pri tem ji pomaga Odbor, če je za to zaprošen.
 3.  Komisija lahko ob pomoči Odbora izda mnenje o kateri koli zadevi, povezani z uporabo te uredbe in nacionalnih pravil za izvajanje Direktive 2010/13/EU.
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 4
4.  Odbor spodbuja sodelovanje med ponudniki medijskih storitev, organi za standardizacijo ali katerimi koli drugimi ustreznimi deležniki, da se olajša razvoj tehničnih standardov v zvezi z digitalnimi signali ali zasnovo naprav ali uporabniških vmesnikov, ki nadzorujejo ali upravljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo.
 4.  Odbor spodbuja sodelovanje med ponudniki medijskih storitev, organi za standardizacijo ali katerimi koli drugimi ustreznimi deležniki, da se spodbuja razvoj harmoniziranih evropskih standardov v zvezi z digitalnimi signali ali zasnovo naprav, vključno z njihovimi daljinskimi upravljalniki ali uporabniškimi vmesniki.
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 16 – naslov
Usklajevanje ukrepov v zvezi s ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije
 Usklajevanje ukrepov v zvezi s ponudniki medijskih storitev, ki niso iz Unije
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Odbor usklajuje ukrepe nacionalnih regulativnih organov ali teles v zvezi z razširjanjem medijskih storitev ali dostopom do teh storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije in katerih ciljno občinstvo je v Uniji, kadar med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, take medijske storitve ogrožajo javno varnost in obrambo ali pomenijo resno in hudo nevarnost ogrožanja javnega zdravja in obrambe.
 1.  Odbor usklajuje ukrepe nacionalnih regulativnih organov ali teles v zvezi z razširjanjem medijskih storitev ali dostopom do teh storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije in katerih ciljno občinstvo ali občinstvo, ki ga dosegajo, ne glede na to, kakšna sredstva uporabljajo za distribucijo in s kakšnimi sredstvi je mogoč dostop do njih, je v Uniji, kadar med drugim zaradi nadzora, ki ga nad njimi morda izvajajo tretje države, take medijske storitve:
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1 – točka a (novo)
(a)  javno ščuvajo k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, kot je določeno v členu 5 Direktive (EU) 2017/541;
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1 – točka b (novo)
(b)  očitno, resno in hudo ogrožajo ali pomenijo resno in hudo nevarnost ogrožanja javne varnosti, vključno z zaščito nacionalne varnosti in obrambe.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Odbor lahko v soglasju s Komisijo izda mnenja o ustreznih nacionalnih ukrepih iz odstavka 1. Vsi pristojni nacionalni organi, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, storijo vse, kar je v njihovi moči, da upoštevajo mnenja Odbora.
 2.  Odbor lahko v skladu s svojim poslovnikom izda mnenja o ustreznih nacionalnih ukrepih iz odstavka 1. Vsi pristojni nacionalni organi, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi, storijo vse, kar je v njihovi moči, da upoštevajo mnenja Odbora. Ti organi in telesa navedejo razloge, zaradi katerih niso želeli upoštevati mnenj odbora.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice po potrebi zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ali telesa, kadar se odločajo o ukrepanju proti ponudniku medijskih storitev, ki ima sedež zunaj Unije, pravno podlago, da upoštevajo vsaj eno od naslednjega:
(a)  sklep, ki ga je proti temu ponudniku sprejel nacionalni regulativni organ ali telo iz druge države članice;
(b)  mnenje Odbora v zvezi s tem ponudnikom, ki je bilo sprejeto na podlagi razlogov iz tega člena;
(c)  kakršno koli oceno o tem, kako se medijske storitve tega ponudnika sprejemajo na ozemlju Unije.
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Odbor razvije niz smernic v zvezi s ponudniki medijskih storitev, ki imajo sedež zunaj Unije. Kadar pristojni organi ali telesa države članice ukrepajo zoper takšnega ponudnika, si po svojih najboljših močeh prizadevajo upoštevati smernice, ki jih razvije Odbor.
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Kadar ponudnik medijskih storitev s sedežem zunaj Unije spada pod krajevno pristojnost države članice v skladu s členom 2(4) Direktive 2010/13/EU, lahko regulativni organ ali telo druge države članice poleg morebitnega mnenja, ki ga Odbor poda na podlagi odstavka 2 tega člena, od pristojnih organov ali teles države članice, pod krajevno pristojnost katere spada ponudnik medijskih storitev, zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe zoper tega ponudnika, kadar oceni, da je ponudnik očitno, resno in hudo kršil člen 6(1), točka (b), Direktive 2010/13/EU ali da je ogrozil javno varnost, vključno z varovanjem državne varnosti in obrambe, oziroma predstavljal resno tveganje, da jo bo ogrozil.
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Ponudniki zelo velikih spletnih platform zagotavljajo funkcijo, ki prejemnikom njihovih storitev omogoča, da izjavijo, da:
 1.  Ponudniki zelo velikih spletnih platform zagotovijo, da odločitve v zvezi z moderiranjem vsebin in kakršni koli drugi ukrepi, ki jih sprejmejo, ne vplivajo negativno na svobodo in pluralnost medijev. Poskrbijo za ustrezne človeške vire za svoje postopke moderiranja in spremljanja vsebine, ki zajemajo vse jezike in geografske regije Unije. Zagotavljajo funkcijo, ki prejemnikom njihovih storitev omogoča, da izjavijo, da:
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka a
(a)  so ponudniki medijskih storitev v smislu člena 2(2);
 (a)  so ponudniki medijskih storitev v smislu člena 2(2) in izpolnjujejo dolžnosti iz člena 6(1);
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka b
(b)  so uredniško neodvisni od držav članic in tretjih držav ter
 (b)  so uredniško neodvisni od vseh institucij, organov, uradov ali agencij Unije in od držav članic, političnih strank in tretjih držav ter da so funkcionalno neodvisni od zasebnih subjektov, katerih poslovni smoter ni povezan s produkcijo ali razširjanjem medijskih storitev;
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka c
(c)  zanje veljajo regulativne zahteve za izvajanje uredniške odgovornosti v eni ali več državah članicah ali uporabljajo koregulativni ali samoregulativni mehanizem, ki ureja uredniške standarde, splošno priznane in sprejete v zadevnem medijskem sektorju v eni ali več državah članicah.
 (c)  zanje veljajo regulativne zahteve za izvajanje uredniške odgovornosti in glede nadzora pristojnega nacionalnega regulativnega organa v eni ali več državah članicah ali da spoštujejo koregulativni ali samoregulativni mehanizem, ki ureja uredniške standarde ter je pregleden, pravno priznan in splošno sprejet v zadevnem medijskem sektorju v eni ali več državah članicah;
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  ne zagotavljajo vsebin, ki jih je ustvari sistem umetne inteligence, ne da bi se nad takimi vsebinami izvajal človekov in uredniški nadzoru;
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  da navedejo svoj naziv in ime svojega izvršnega direktorja, njegove službene kontaktne podatke, vključno z elektronskim naslovom in telefonsko številko, ter sedež;
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka c c (novo)
(cc)  da navedejo informacije o pristojnem nacionalnem regulativnem organu ali telesu ali predstavniku koregulativnega ali samoregulativnega mehanizma, ki se uporablja zanje.
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ponudniki zelo velikih spletnih platform zagotovijo, da funkcija iz odstavka 1 omogoča, da so informacije, navedene na podlagi tega odstavka, razen informacij iz odstavka 1, točka (cb), javne in lahko dostopne.
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ponudniki zelo velikih spletnih platform potrdijo prejem izjav, predloženih v skladu z odstavkom 1. V potrdilu navedejo, ali izjavo sprejmejo ali ne. Potrdilo o prejemu nemudoma sporočijo zadevnemu ponudniku medijskih storitev, zadevnemu pristojnemu nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu ali predstavniku zadevnega koregulativnega ali samoregulativnega mehanizma. Ponudniki zelo velikih spletnih platform v potrdilu o prejemu navedejo pristojno kontaktno osebo ali organ, prek katerega lahko ponudnik medijskih storitev neposredno in hitro komunicira s ponudnikom zelo velike spletne platforme. Kadar ponudnik zelo velike spletne platforme sprejme izjavo, ki jo predloži ponudnik medijskih storitev v skladu z odstavkom 1, se ta ponudnik medijskih storitev šteje za priznanega ponudnika medijskih storitev.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Ustrezni nacionalni regulativni organ ali telo ali predstavnik ustreznega koregulativnega ali samoregulativnega mehanizma na zahtevo ponudnika zelo velike spletne platforme, ki ni sprejel izjave, predložene v skladu z odstavkom 1, točka (c), zaradi utemeljenega dvoma v zvezi z naravo te izjave, potrdi naravo te izjave oziroma jo razveljavi. Kadar ustrezni nacionalni regulativni organ ali telo ali predstavnik ustreznega koregulativnega ali samoregulativnega mehanizma potrdi naravo te izjavo, se ponudnik medijskih storitev šteje za priznanega ponudnika medijskih storitev.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Na zahtevo ponudnika medijskih storitev, ki meni, da je ponudnik zelo velike spletne platforme neupravičeno razveljavil njegovo izjavo, predloženo v skladu z odstavkom 1, zadevo pojasni ustrezni nacionalni organ ali telo ali predstavnik zadevnega ustreznega koregulativnega ali samoregulativnega mehanizma. Kadar se ponudnik zelo velike spletne platforme odloči, da ne bo sprejel pojasnila zadevnega nacionalnega organa ali telesa ali predstavnika ustreznega koregulativnega ali samoregulativnega mehanizma, se lahko ponudnik medijskih storitev zoper to odločitev pritoži pri pristojnemu nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu. Pristojni nacionalni regulativni organ ali telo nemudoma odloči o zadevi. Odbor izda priporočilo. Kadar pristojni nacionalni regulativni organ ali telo potrdi izjavo, se ponudnik medijskih storitev šteje za priznanega ponudnika medijskih storitev.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 e (novo)
1e.  Kadar ponudnik zelo velike spletne platforme na podlagi odstavka 2 pogosto začasno onemogoči ali omeji zagotavljanje svojih spletnih posredniških storitev v zvezi z medijsko storitvijo, ki jo zagotavlja ponudnik medijskih storitev, na podlagi kršitve pogojev uporabe storitev, lahko navedeni ponudnik zelo velike spletne platforme razveljavi izjavo, ki jo je ponudnik medijskih storitev predložil v skladu z odstavkom 1. Ponudnik zelo velike spletne platforme obvesti nadzorni ali regulativni subjekt in Odbor, da je razveljavil izjavo.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Kadar ponudnik zelo velike spletne platforme začasno onemogoči zagotavljanje svojih spletnih posredniških storitev v zvezi z vsebinami, ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, ker naj bi bile take vsebine nezdružljive z njegovimi pogoji uporabe storitev, ne da bi te vsebine prispevale k sistemskemu tveganju iz člena 26 Uredbe (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah], sprejme vse možne ukrepe, kolikor je to v skladu z njegovimi obveznostmi na podlagi prava Unije, vključno z Uredbo (EU) 2022/XXX [akt o digitalnih storitvah], da zadevnemu ponudniku medijske storitve, preden začasna onemogočitev začne učinkovati, sporoči obrazložitev razlogov, priloženo navedeni odločitvi, kot zahteva člen 4(1) Uredbe (EU) 2019/1150.
 2.  Kadar ponudnik zelo velike spletne platforme začasno onemogoči ali omeji zagotavljanje svojih spletnih posredniških storitev v zvezi z medijsko storitvijo, ki jo zagotavlja priznani ponudnik medijskih storitev, ker je ta medijska storitev nezdružljiva z njegovimi pogoji uporabe storitev, temu priznanemu ponudniku medijskih storitev, brez poseganja v blažilne ukrepe v zvezi s sistemskim tveganjem iz člena 34 Uredbe (EU) 2022/2065, sporoči razloge, priložene navedeni odločitvi, pri čemer natančno navede konkretno klavzulo iz pogojev uporabe storitev, s katero je bila medijska storitev nezdružljiva, kot zahtevata člen 4(1) Uredbe (EU) 2019/1150 in člen 17(3) Uredbe (EU) 2022/2065.
Ponudnik zelo velike spletne platforme priznanemu ponudniku medijskih storitev omogoči, da se v 24 urah, preden začasna onemogočitev ali omejitev začne učinkovati, odzove na razloge, priložene njegovi odločitvi.
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kadar ponudnik zelo velike spletne platforme po 24-urnem roku iz odstavka 2, drugi pododstavek, in po ustrezni obravnavi odziva priznanega ponudnika medijskih storitev meni, da zadevna medijska storitev ni združljiva z njegovimi pogoji uporabe storitev, lahko zadevo posreduje ustreznemu pristojnemu nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu ali organu ustreznega samoregulativnega ali koregulativnega mehanizma. Ustrezni pristojni nacionalni regulativni organ ali telo ali predstavnik ustreznega samoregulativnega ali koregulativnega mehanizma nemudoma odloči, ali je predvidena začasna onemogočitev ali omejitev upravičena glede na konkretno klavzulo v pogojih uporabe storitev ponudnika zelo velike spletne platforme, pri čemer upošteva temeljne svoboščine.
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  Ponudniki zelo velikih spletnih platform sprejmejo vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se pritožbe na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2019/1150, ki jih predložijo ponudniki medijskih storitev, ki so predložili izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, obravnavajo in se o njih odloči prednostno in brez nepotrebnega odlašanja.
 3.  Ponudniki zelo velikih spletnih platform sprejmejo vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se pritožbe na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2019/1150 ali člena 20 Uredbe (EU) 2022/2065, ki jih predložijo priznani ponudniki medijskih storitev, obravnavajo in se o njih odloči prednostno, v vsakem primeru pa najpozneje v 24 urah po vložitvi pritožbe. Ponudnika medijskih storitev lahko v pritožbenih postopkih zastopa organ.
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4
4.  Kadar ponudnik medijske storitve, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1, meni, da ponudnik zelo velike spletne platforme pogosto brez zadostnih razlogov omejuje ali začasno onemogoča zagotavljanje svojih storitev v zvezi z vsebinami, ki jih zagotavlja ponudnik medijske storitve, ponudnik zelo velike spletne platforme z njim na njegovo zahtevo v dobri veri vzpostavi smiseln in učinkovit dialog, da bi našla sporazumno rešitev za odpravo neupravičenih omejitev ali začasnih onemogočitev in njihovo preprečitev v prihodnje. Ponudnik medijskih storitev lahko o izidu takih izmenjav uradno obvesti Odbor.
 4.  Kadar priznani ponudnik medijske storitve meni, da ponudnik zelo velike spletne platforme pogosto brez zadostnih razlogov in na način, da ogroža svobodo in pluralnost medijev, omejuje ali začasno onemogoča zagotavljanje svojih storitev v zvezi z vsebinami ali storitvami, ki jih zagotavlja ponudnik medijske storitve, ponudnik zelo velike spletne platforme na zahtevo ponudnika medijske storitve z njim v dobri veri vzpostavi smiselno in učinkovito posvetovanje, da bi v razumnem času našla sporazumno rešitev, s katero se prepreči neupravičena omejitev ali začasna onemogočitev v prihodnje. Ponudnik medijskih storitev lahko o izidu takih posvetovanj uradno obvesti Odbor in nacionalnega koordinatorja digitalnih storitev iz Uredbe (EU) 2022/2065. Če se sporazumna rešitev ne najde, lahko ponudnik medijskih storitev vloži pritožbo pri certificiranem organu za zunajsodno reševanje sporov v skladu s členom 21 Uredbe 2022/2065.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5 – točka a
(a)  številu primerov, v katerih so uvedli kakršno koli omejitev ali začasno onemogočitev z obrazložitvijo, da vsebine, ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev, ki je predložil izjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena, niso združljive z njihovimi pogoji uporabe storitev, ter
 (a)  številu primerov, v katerih so začeli postopek za začasno onemogočitev ali omejitev zagotavljanja svoje spletne posredniške storitve v skladu z odstavkom 2;
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5 – točka b
(b)  razlogih za uvedbo takih omejitev.
 (b)  razlogih za uvedbo takih začasnih onemogočitev ali omejitev, vključno s konkretno klavzulo v njihovih pogojih uporabe storitev, s katero ponudnik medijskih storitev ni bil združljiv;
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5 – točka b a (novo)
(ba)  številu primerov, v katerih so zavrnili sprejem izjave, ki jo je ponudnik medijskih storitev predložil v skladu z odstavkom 1, in razloge za zavrnitev njihovega sprejema.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 6
6.  Da bi se olajšalo dosledno in učinkovito izvajanje tega člena, lahko Komisija izda smernice, s katerimi določi obliko in podrobnosti izjave iz odstavka 1.
 6.  Da bi se olajšalo dosledno in učinkovito izvajanje tega člena, Komisija ob posvetovanju z Odborom izda smernice, s katerimi določi obliko in podrobnosti izjave iz odstavka 1.
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Ta člen ne posega v pravico ponudnikov medijskih storitev do učinkovitega sodnega varstva.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Odbor redno organizira strukturiran dialog med ponudniki zelo velikih spletnih platform, predstavniki ponudnikov medijskih storitev in predstavniki civilne družbe, da bi razpravljali o izkušnjah in dobrih praksah pri uporabi člena 17 te uredbe, spodbujali dostop do različnih ponudb neodvisnih medijev na zelo velikih spletnih platformah ter spremljali upoštevanje samoregulativnih pobud, namenjenih zaščiti družbe pred škodljivimi vsebinami, vključno z dezinformacijami ter tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem.
 1.  Odbor v sodelovanju s strokovno skupino redno organizira strukturiran dialog med ponudniki zelo velikih spletnih platform in ponudniki zelo velikih spletnih iskalnikov, predstavniki ponudnikov medijskih storitev in predstavniki civilne družbe, da bi razpravljali o izkušnjah in dobrih praksah pri uporabi člena 17 te uredbe, da bi:
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a (novo)
(a)  spodbujal dostop do raznolikih ponudb neodvisnih medijev na zelo velikih spletnih platformah in zelo velikih spletnih iskalnikih;
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka b (novo)
(b)  spremljal skladnost s samoregulativnimi pobudami za zaščito družbe pred škodljivimi vsebinami, vključno z dezinformacijami ter tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem;
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka c (novo)
(c)  preučil morebitni in dejanski učinek zasnove in delovanja zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, zasnove in delovanja njihovih sistemov priporočil in postopkov moderiranja vsebin ter odločitev ponudnikov zelo velikih spletnih platform in ponudnikov zelo velikih spletnih iskalnikov na svobodo in pluralnost medijev.
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Odbor o rezultatih dialoga poroča Komisiji.
 2.  Odbor predstavi poročilo o rezultatih dialoga Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Ti rezultati so javno dostopni.
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 19 – naslov
Pravica do prilagajanja ponudbe avdiovizualnih medijev
 Pravica do prilagajanja ponudbe avdio in avdiovizualnih medijev
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
1.  Uporabniki imajo pravico, da enostavno spremenijo privzete nastavitve katere koli naprave ali uporabniškega vmesnika, ki nadzoruje ali upravlja dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, da bi ponudbo avdiovizualnih medijev v skladu z zakonodajo prilagodili glede na svoje interese ali preference. Ta določba ne vpliva na nacionalne ukrepe za izvajanje člena 7a Direktive 2010/13/EU.
 1.  Uporabniki imajo pravico, da enostavno spremenijo postavitev avdiovizualnih medijskih storitev ali aplikacij, ki uporabnikom omogočajo dostop do teh storitev, na uporabniškem vmesniku ali napravah, vključno z daljinskimi upravljalniki, ki nadzorujejo ali upravljajo dostop do avdio ali avdiovizualnih medijskih storitev in njihovo uporabo, da bi ponudbo avdio ali avdiovizualnih medijev v skladu z zakonodajo prilagodili glede na svoje interese ali preference. Ta določba ne vpliva na nacionalne ukrepe za izvajanje členov 7a in 7b Direktive 2010/13/EU.
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Izdelovalci in razvijalci pri dajanju naprav in uporabniških vmesnikov iz odstavka 1 na trg zagotovijo, da ti vključujejo funkcijo, ki uporabnikom omogoča, da svobodno in enostavno spremenijo privzete nastavitve za nadzor ali upravljanje dostopa do ponujenih avdiovizualnih medijskih storitev in njihove uporabe.
 2.  Kdor daje naprave, vključno z daljinskimi upravljalniki, ali uporabniške vmesnike iz odstavka 1 na trg, zagotovi, da ti vključujejo funkcijo, ki uporabnikom omogoča, da kadar koli svobodno in enostavno spremenijo nastavitve in privzete postavitve, vključno s konfiguracijo avdiovizualnih medijskih storitev ali aplikacij, ki uporabnikom omogočajo dostop do teh storitev, za nadzor ali upravljanje dostopa do ponujenih avdiovizualnih medijskih storitev in njihove uporabe. Ustrezno se uporabljajo pravila iz člena 25 Uredbe (EU) 2022/2065.
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kdor upravlja naprave iz odstavka 2 ali uporabniške vmesnike, zagotovi, da je identiteta ponudnika medijskih storitev z uredniško odgovornostjo za medijsko storitev dosledno in jasno vidna ter prepoznavna, če je te informacije posredoval zadevni ponudnik medijske storitve.
Sprememba 238
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
1.  Vsi zakonodajni, regulativni ali upravni ukrepi, ki jih sprejme država članica in ki bi lahko vplivali na poslovanje ponudnikov medijskih storitev na notranjem trgu, so ustrezno utemeljeni in sorazmerni. Taki ukrepi so obrazloženi, pregledni, objektivni in nediskriminatorni.
 1.  Vsi zakonodajni, regulativni ali upravni ukrepi, ki jih sprejme država članica in ki bi lahko vplivali na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ponudnikov medijskih storitev v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem njihovih medijskih storitev na notranjem trgu, so ustrezno utemeljeni in sorazmerni. Taki ukrepi so obrazloženi, pregledni, objektivni in nediskriminatorni.
Sprememba 239
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2
2.  Za vsak nacionalni postopek, ki se uporablja za pripravo ali sprejetje regulativnega ali upravnega ukrepa iz odstavka 1, veljajo vnaprej določeni jasni roki.
 2.  Za vsak nacionalni postopek, ki se uporablja za pripravo ali sprejetje regulativnega ali upravnega ukrepa iz odstavka 1, veljajo vnaprej določeni jasni roki. Ti roki so dovolj dolgi, da se zagotovi, da se lahko taki ukrepi in njihove posledice ustrezno upoštevajo ter da lahko ponudniki medijskih storitev, ki jih neposredno zadevajo, zagotovijo povratne informacije o njih.
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3
3.  Vsak ponudnik medijskih storitev, za katerega velja upravni ali regulativni ukrep iz odstavka 1, ki ga posamično in neposredno zadeva, lahko brez poseganja v svojo pravico do učinkovitega sodnega varstva in poleg te pravice zoper zadevni ukrep vloži pritožbo pri pritožbenem organu. Navedeni organ je neodvisen od strank v postopku in od vseh zunanjih vmešavanj ali političnih pritiskov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisno presojo zadev, ki so mu predložene. Ima ustrezno strokovno znanje, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge.
 3.  Vsak ponudnik medijskih storitev, za katerega velja upravni ali regulativni ukrep iz odstavka 1, ki ga posamično in neposredno zadeva, lahko brez poseganja v svojo pravico do učinkovitega sodnega varstva in poleg te pravice zoper zadevni ukrep vloži pritožbo pri pritožbenem organu, ki je lahko sodišče. Navedeni organ je neodvisen od strank v postopku in od vseh zunanjih vmešavanj ali političnih pritiskov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisno presojo zadev, ki so mu predložene. Ima ustrezno strokovno znanje in financiranje, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge in se pravočasno odzove na morebitne pritožbe. Ti pritožbeni organi lahko upoštevajo mnenja Odbora o zadevi.
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 4
4.  Odbor na prošnjo Komisije pripravi mnenje, kadar bi nacionalni zakonodajni, regulativni ali upravni ukrep verjetno vplival na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Komisija lahko na podlagi mnenja Odbora in brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje. Mnenja Odbora, in če je ustrezno, Komisije so javno dostopna.
 4.  Odbor na lastno pobudo ali na prošnjo Komisije ali Evropskega parlamenta pripravi mnenje, kadar bi nacionalni zakonodajni, regulativni ali upravni ukrep verjetno vplival na delovanje notranjega trga medijskih storitev ali pluralnost medijev ali uredniško neodvisnost. Komisija na podlagi mnenja Odbora in brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje. Mnenja Odbora, in če je ustrezno, Komisije so javno dostopna.
Sprememba 242
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 5
5.  Kadar nacionalni organ ali telo sprejme ukrep, ki posamično in neposredno vpliva na ponudnika medijske storitve ter bi verjetno vplival na delovanje notranjega trga medijskih storitev, na zahtevo Odbora, in če je ustrezno, Komisije brez nepotrebnega odlašanja elektronsko sporoči vse zadevne informacije, vključno s povzetkom dejstev, svojim ukrepom, razlogi, s katerimi ga je utemeljil, in če je ustrezno, stališči drugih zadevnih organov.
 5.  Kadar nacionalni organ ali telo sprejme ukrep, ki neposredno vpliva na ponudnika medijskih storitev ter bi verjetno vplival na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ali delovanje notranjega trga medijskih storitev, na zahtevo Odbora, in če je ustrezno, Komisije brez nepotrebnega odlašanja elektronsko sporoči vse zadevne informacije, vključno s povzetkom dejstev, svojim ukrepom, razlogi, s katerimi ga je utemeljil, in če je ustrezno, stališči drugih zadevnih organov ali teles. Odbor na zahtevo ponudnika medijskih storitev, na katerega neposredno vpliva ukrep, ki ga je sprejela država članica, izda mnenje o zadevnem ukrepu.
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Države članice v svojih nacionalnih pravnih sistemih določijo materialna in postopkovna pravila za oceno koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Navedena pravila:
 Države članice v nacionalnem pravu določijo materialna in postopkovna pravila, ki zagotovijo oceno koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Navedena pravila:
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b)  od udeležencev koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivala na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, zahtevajo, da zadevno koncentracijo vnaprej priglasijo ustreznim nacionalnim organom ali telesom;
 (b)  od udeležencev koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko vplivala na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, zahtevajo, da zadevno koncentracijo vnaprej priglasijo ustreznim nacionalnim organom ali telesom;
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
(c)  določajo nacionalni regulativni organ ali telo, ki je odgovorno za oceno učinka koncentracije, ki jo je treba priglasiti, na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, ali zagotavljajo sodelovanje nacionalnega regulativnega organa ali telesa pri taki oceni;
 (c)  določajo nacionalni regulativni organi ali telesa, ki so odgovorna za oceno učinka koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti, na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, ali zagotavljajo njihovo pomembno sodelovanje pri takšni oceni ali zahtevajo, da se posvetujejo z drugimi nacionalnimi regulativnimi organi ali telesi države članice, ki bi lahko prispevala pri tej oceni koncentracije na medijskem trgu;
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
(d)  vnaprej določajo objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za priglasitev koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, ter za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.
 (d)  vnaprej določajo objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za priglasitev ter za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost;
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  vnaprej določajo razumen rok, do katerega mora nacionalni regulativni organ ali telo, ki izvaja oceno, to oceno dokončati, in sicer ob upoštevanju roka za sodelovanje Odbora, Komisije ali obojega v skladu z odstavkoma 4 in 5.
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  določajo posledice nedokončanja ocene do izteka roka iz točke (da).
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Pri oceni iz odstavka 1 se upoštevajo naslednji elementi:
 2.  Pri oceni iz odstavka 1 se zlasti upoštevajo naslednji elementi:
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2 – točka a
(a)  vpliv koncentracije na pluralnost medijev, vključno z njenimi učinki na oblikovanje javnega mnenja in raznolikost medijskih akterjev na trgu, ob upoštevanju spletnega okolja in interesov strank, njihovih povezav ali dejavnosti v drugih medijskih ali nemedijskih podjetjih;
 (a)  vpliv koncentracije na pluralnost medijev na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni, vključno z njenim geografskim dosegom in njenimi učinki na oblikovanje javnega mnenja in raznolikost medijskih akterjev in vsebin na trgu, ob upoštevanju spletnega okolja in interesov strank, njihovih povezav ali dejavnosti v drugih medijskih ali nemedijskih podjetjih;
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2 – točka b
(b)  zaščitni ukrepi za uredniško neodvisnost, vključno z vplivom koncentracije na delovanje uredniških ekip in obstojem ukrepov, ki jih ponudniki medijskih storitev sprejmejo za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev;
 (b)  zaščitni ukrepi za uredniško neodvisnost, vključno z vplivom koncentracije na delovanje uredniških ekip in obstojem ukrepov, ki jih ponudniki medijskih storitev sprejmejo za zagotovitev etičnih in strokovnih standardov ter neodvisnosti uredniških odločitev;
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  rezultati ocene tveganja, ki se opravi v sklopu letnega poročila Komisije o pravni državi, in spremljanje pluralnosti medijev, da se ugotovijo, analizirajo in ocenijo tveganja za svobodo in pluralnost medijev v državah članicah.
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 3
3.  Komisija lahko ob pomoči Odbora izda smernice o dejavnikih, ki jih morajo nacionalni regulativni organi ali telesa upoštevati pri uporabi meril za oceno učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.
 3.  Komisija v posvetovanju z Odborom izda smernice, ki jih morajo nacionalni regulativni organi ali telesa upoštevati pri oceni učinka koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 4
4.  Nacionalni regulativni organ ali telo se predhodno posvetuje z Odborom glede vsakega mnenja ali odločitve, ki jo namerava sprejeti, da se oceni vpliv koncentracije na medijskem trgu, ki jo je treba priglasiti, na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, kadar bi lahko take koncentracije vplivale na delovanje notranjega trga.
 4.  Nacionalni regulativni organ ali telo pred izvedbo ocene iz prvega pododstavka odstavka 1 obvesti Odbor in se posvetuje z Odborom pred izdajo vsakega mnenja ali sprejemom odločitve, ki jo namerava sprejeti, glede vpliva koncentracije na trgu, ki jo je treba priglasiti, na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ali kadar bi lahko take koncentracije vplivale na delovanje notranjega trga.
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 5
5.  Odbor v 14 koledarskih dneh od datuma, ko prejme zaprosilo za posvetovanje iz odstavka 4, pripravi mnenje o predloženem osnutku nacionalnega mnenja ali odločitve, pri čemer upošteva elemente iz odstavka 2, ter zadevno mnenje posreduje posvetovalnemu organu in Komisiji.
 5.  Odbor v 14 koledarskih dneh od datuma, ko prejme zaprosilo za posvetovanje iz odstavka 4, pripravi mnenje o predloženem osnutku nacionalnega mnenja ali odločitve, pri čemer upošteva elemente iz odstavka 2, ter zadevno mnenje posreduje posvetovalnemu organu ali telesu in Komisiji.
Sprememba 256
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 6
6.  Nacionalni regulativni organ ali telo iz odstavka 4 v največji možni meri upošteva mnenje iz odstavka 5. Če zadevni organ mnenja v celoti ali delno ne upošteva, Odboru in Komisiji v 30 koledarskih dneh od prejema zadevnega mnenja predloži obrazloženo utemeljitev, v kateri pojasni svoje stališče. Komisija lahko brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje.
 6.  Nacionalni regulativni organ ali telo iz odstavka 4 v največji možni meri upošteva mnenje iz odstavka 5. Če zadevni organ mnenja v celoti ali delno ne upošteva, Odboru in Komisiji v 30 koledarskih dneh od prejema zadevnega mnenja predloži obrazloženo utemeljitev, v kateri pojasni svoje stališče. Komisija lahko brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje. Pristojni nacionalni regulativni organ ali telo v štirih tednih po prejemu takega mnenja Komisiji predloži razloge, zaradi katerih ga ni v celoti ali delno upošteval.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Nacionalni regulativni organi ali telesa lahko od subjektov, vključenih v koncentracijo na medijskem trgu, zahtevajo, da sprejmejo zaveze glede zaščite pluralnosti medijev in uredniške neodvisnosti na podlagi elementov iz odstavka 2.
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1
1.  Če ni ocene ali posvetovanja v skladu s členom 21, Odbor na zahtevo Komisije pripravi mnenje o vplivu koncentracije na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, kadar bi koncentracija na medijskem trgu verjetno vplivala na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Odbor svoje mnenje utemelji na elementih iz člena 21(2). Komisijo lahko opozori na koncentracije na medijskem trgu, ki bi verjetno vplivale na delovanje notranjega trga medijskih storitev.
 1.  Če ni ocene ali posvetovanja v skladu s členom 21, Odbor na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije pripravi mnenje o vplivu koncentracije na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, kadar bi ta koncentracija na medijskem trgu na podlagi predhodne ocene Odbora oziroma Komisije verjetno vplivala na delovanje notranjega trga medijskih storitev. Odbor svoje mnenje utemelji na elementih iz člena 21(2). Komisijo opozori na takšne koncentracije na medijskem trgu.
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
2.  Komisija lahko na podlagi mnenja Odbora in brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje.
 2.  Komisija na podlagi mnenja Odbora in brez poseganja v svoje pristojnosti v skladu s Pogodbama o zadevi izda svoje mnenje. Pristojni nacionalni regulativni organ ali telo v štirih tednih po prejemu takega mnenja Komisiji predloži razloge, zaradi katerih ga ni v celoti ali delno upošteval.
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3
3.  Mnenja Odbora, in če je ustrezno, Komisije so javno dostopna.
 3.  Mnenja Odbora in Komisije so javno dostopna.
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 22 a (novo)
Člen 22a
Delegirani akti
1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = 6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v enem mesecu od prejetja uradnega obvestila o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da aktu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1
1.  Sistemi in metodologije za merjenje občinstva so skladni z načeli preglednosti, nepristranskosti, vključevanja, sorazmernosti, nediskriminacije in preverljivosti.
 1.  Sistemi in metodologije za merjenje občinstva so skladni z načeli preglednosti, nepristranskosti, vključevanja, sorazmernosti, nediskriminacije, primerljivosti in preverljivosti. Merjenje občinstva se izvaja v skladu s splošno priznanimi panožnimi samoregulativnimi mehanizmi.
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2
2.  Brez poseganja v varovanje poslovnih skrivnosti podjetij ponudniki lastniških sistemov za merjenje občinstva ponudnikom medijskih storitev in oglaševalcem ter tretjim osebam, ki jih pooblastijo ponudniki medijskih storitev in oglaševalci, brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno zagotovijo točne, podrobne, celovite, razumljive in posodobljene informacije o metodologiji, ki jo uporabljajo njihovi sistemi za merjenje občinstva. Ta določba ne vpliva na pravila Unije o varstvu podatkov in zasebnosti.
 2.  Brez poseganja v varovanje poslovnih skrivnosti podjetij, kot je opredeljeno členu 2(1) Direktive (EU) 2016/943, ponudniki lastniških sistemov za merjenje občinstva ponudnikom medijskih storitev in oglaševalcem ter tretjim osebam, ki jih pooblastijo ponudniki medijskih storitev in oglaševalci, brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno zagotovijo točne, podrobne, celovite, razumljive in posodobljene informacije o metodologiji, ki jo uporabljajo njihovi sistemi za merjenje občinstva. Ponudniki lastniških sistemov za merjenje občinstva vsakemu ponudniku medijskih storitev brezplačno zagotovijo meritve občinstva v zvezi z njegovimi vsebinami in storitvami. Neodvisno telo enkrat letno revidira metodologijo, ki jo uporabljajo lastniški sistemi za merjenje občinstva, in njeno uporabo. Ta določba ne vpliva na pravila Unije o varstvu podatkov in zasebnosti.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Podatki o merjenju občinstva, ki se posredujejo ponudnikom medijskih storitev, so enako razčlenjeni kot informacije, ki jih zagotavljajo samoregulativni mehanizmi sektorja, vključno z nezbirnimi podatki.
Sprememba 265
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3
3.  Nacionalni regulativni organi ali telesa ponudnike sistemov za merjenje občinstva, skupaj s ponudniki medijskih storitev, njihovimi predstavniškimi organizacijami in vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi, spodbujajo k pripravi kodeksov ravnanja, katerih namen je prispevati k skladnosti z načeli iz odstavka 1, vključno s spodbujanjem neodvisnih in preglednih revizij.
 3.  Ponudniki sistemov za merjenje občinstva, skupaj s ponudniki medijskih storitev, njihovimi predstavniškimi organizacijami, spletnimi platformami in vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi, s pomočjo nacionalnih regulativnih organov ali teles pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k skladnosti z načeli iz odstavka 1, vključno s spodbujanjem neodvisnih in preglednih revizij. Takšni kodeksi ravnanja zagotavljajo redno, pregledno in neodvisno spremljanje ter ocenjevanje doseganja skladnosti z načeli iz odstavka 1. Pri pripravi kodeksov ravnanja se posebna pozornost nameni malim medijem, da se zagotovi pravilno merjenje njihovega občinstva.
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4
4.  Komisija lahko ob pomoči Odbora izda smernice o praktični uporabi odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.
 4.  Komisija ob pomoči Odbora izda smernice o praktični uporabi odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, pri čemer se upoštevajo kodeksi ravnanja iz odstavka 3.
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 5
5.  Odbor spodbuja izmenjavo dobrih praks pri uvajanju sistemov za merjenje občinstva z rednim dialogom med predstavniki nacionalnih regulativnih organov ali teles, predstavniki ponudnikov sistemov za merjenje občinstva in drugimi zainteresiranimi stranmi.
 5.  Odbor spodbuja izmenjavo dobrih praks pri uvajanju sistemov za merjenje občinstva z rednim dialogom med predstavniki nacionalnih regulativnih organov ali teles, predstavniki ponudnikov sistemov za merjenje občinstva, ponudniki medijskih storitev in drugimi zainteresiranimi stranmi.
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Obveznosti iz tega člena ne posegajo v pravico občinstva do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, kot je določeno v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Uredbi (EU) 2016/679.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 24 – naslov
Dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev
 Dodeljevanje javnih sredstev za državno oglaševanje in nakupe
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Javna sredstva ali kakršna koli druga nadomestila ali koristi, ki jih javni organi dodelijo ponudnikom medijskih storitev za namene oglaševanja, se dodelijo v skladu s preglednimi, objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili ter na podlagi odprtih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov. Ta člen ne vpliva na pravila o javnem naročanju.
 1.  Javna sredstva ali kakršna koli druga nadomestila ali koristi, ki jih javni organi dodelijo ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov za namene oglaševanja in nakupov, se dodelijo v skladu s preglednimi, objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili ter na podlagi odprtih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov. Taka javna sredstva, ki so za namene oglaševanja dodeljena posameznemu ponudniku medijskih storitev, tudi ponudniku spletne platforme ali ponudniku spletnega iskalnika, ne smejo presegati 15 % skupnega proračuna, ki ga javni organ dodeli vsem ponudnikom medijskih storitev, ki delujejo na nacionalni ravni. Ta člen ne vpliva na pravila o javnih naročilih ali uporabo pravil o državni pomoči.
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Organi javnega sektorja zagotovijo, da so merila in postopki, ki se uporabljajo za določitev dodelitve javnih sredstev za namene državnega oglaševanja in nakupov ponudnikom medijskih storitev, spletnim platformam in spletnim iskalnikom v skladu z odstavkom 1, vnaprej dostopna javnosti na elektronski in uporabniku prijazen način. Nacionalni regulativni organi ali telesa se o razvoju metodologije za taka merila in postopke posvetujejo z Odborom in deležniki nacionalnih medijev.
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Javni organi, vključno z nacionalnimi, zveznimi ali regionalnimi vladami, regulativnimi organi ali telesi, pa tudi podjetji v državni lasti ali drugimi subjekti pod državnim nadzorom na nacionalni ali regionalni ravni ali lokalnimi vladami ozemeljskih enot z več kot enim milijonom prebivalcev, javno objavijo točne, celovite, razumljive, podrobne in letne informacije o svojih oglaševalskih odhodkih, dodeljenih ponudnikom medijskih storitev, ki vključujejo vsaj naslednje podrobnosti:
 2.  Javni organi, vključno na ravni Unije in na nacionalni, zvezni, regionalni ali lokalni ravni, nacionalni regulativni organi ali telesa, pa tudi podjetja v državni lasti ali drugi subjekti pod državnim nadzorom na ravni Unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, javno objavijo na elektronski in uporabniku prijazen način točne, celovite, razumljive, podrobne in letne informacije o svojih izdatkih za oglaševanje in nakupe, dodeljenih ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov, ki vključujejo vsaj naslednje podrobnosti:
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – točka a
(a)  pravna imena ponudnikov medijskih storitev, pri katerih so bile kupljene oglaševalske storitve;
 (a)  pravna imena ponudnikov medijskih storitev, ponudnikov spletnih platform ali ponudnikov spletnih iskalnikov, pri katerih so bile pridobljene oglaševalske storitve in opravljeni nakupi;
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  kratko obrazložitev meril in postopkov, ki se uporabljajo za dodelitev javnih sredstev za namene državnega oglaševanja in nakupov ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform ali ponudnikom spletnih iskalnikov;
Sprememba 275
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – točka b
(b)  skupni letni porabljeni znesek in porabljene zneske na posameznega ponudnika medijskih storitev.
 (b)  skupni letni porabljeni znesek in porabljene zneske na posameznega ponudnika medijskih storitev, ponudnika spletne platforme ali ponudnika spletnega iskalnika;
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  državna oglaševalska sredstva in državno finančno podporo, dodeljeno ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform ali ponudnikom spletnih iskalnikov;
Sprememba 277
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – točka b b (novo)
(bb)  podrobnosti o prihodkih iz pogodb z državnimi organi, ki jih prejmejo podjetja, ki pripadajo istemu poslovnemu združenju kot ponudnik medijskih storitev.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3
3.  Nacionalni regulativni organi ali telesa spremljajo dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev na medijskih trgih. Za oceno točnosti informacij o državnih oglaševalskih sredstvih, zagotovljenih v skladu z odstavkom 2, lahko nacionalni regulativni organi ali telesa od subjektov iz odstavka 2 zahtevajo dodatne informacije, vključno z informacijami o uporabi meril iz odstavka 1.
 3.  Nacionalni regulativni organi ali telesa spremljajo dodeljevanje državnih sredstev na medijskih trgih in ponudnikom spletnih platform ter ponudnikom spletnih iskalnikov. Za oceno točnosti informacij o državnih izdatkih, zagotovljenih v skladu z odstavkom 2, lahko nacionalni regulativni organi ali telesa od subjektov iz odstavka 2 zahtevajo dodatne informacije, vključno z natančnejšimi informacijami o uporabi meril in postopkov iz odstavka 1.
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Nacionalni regulativni organi ali telesa, ki spremljajo dodeljevanje državnih izdatkov, vsako leto podrobno in razumljivo poročajo o dodelitvi državnih izdatkov ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov na podlagi podrobnosti iz odstavka 2. Letna poročila so lahko dostopna javnosti.
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Dodeljevanje državnih izdatkov ponudnikom medijskih storitev, ponudnikom spletnih platform in ponudnikom spletnih iskalnikov z namenom, da javni organi prenašajo sporočila v sili, se uskladi z zahtevami iz odstavkov 2 in 3, ko se nujna situacija konča. Takšne dodelitve so v skladu z zahtevami iz odstavka 1.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Komisija zagotovi neodvisno spremljanje notranjega trga medijskih storitev, vključno s tveganji za njegovo delovanje in odpornost ter napredkom pri njegovem delovanju in odpornosti. O ugotovitvah spremljanja se posvetuje z Odborom.
 1.  Komisija v posvetovanju z Odborom zagotovi neodvisno in neprekinjeno spremljanje notranjega trga medijskih storitev v zvezi z njegovim delovanjem in odpornostjo, tveganji zanj in njegovim napredkom na področju svobode in pluralnosti medijev. V to spremljanje lahko vključi evropska telesa, ki imajo ustrezno strokovno znanje na področju svobode in pluralnosti medijev.
Sprememba 282
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija pri spremljanju iz odstavka 1 upošteva poročila, ocene in priporočila Odbora, prispevke civilne družbe, rezultate orodja za spremljanje pluralnosti medijev in ugotovitve iz letnih poročil o stanju pravne države.
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Spremljanje vključuje:
 3.  Spremljanje zlasti:
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka a
(a)  podrobno analizo odpornosti medijskih trgov v vseh državah članicah, med drugim glede stopnje koncentracije medijev ter tveganj za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje;
 (a)  upošteva podrobno analizo odpornosti medijskih trgov vseh držav članic, vključno s pregledom ravni koncentracije medijev in tveganj za pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ponudnikov medijskih storitev, vključno z manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem;
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka b
(b)  pregled in v prihodnost usmerjeno oceno odpornosti notranjega trga medijskih storitev kot celote;
 (b)  vključuje pregled in v prihodnost usmerjeno oceno odpornosti notranjega trga medijskih storitev kot celote, vključno s stopnjo koncentracije trga;
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka b a (novo)
(ba)  vključuje stalno in podrobno ocenjevanje izvajanja členov 3, 4 in 7;
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka c
(c)  pregled ukrepov, ki so jih ponudniki medijskih storitev sprejeli za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev.
 (c)  vključuje pregled ukrepov, ki so jih ponudniki medijskih storitev sprejeli za zagotovitev neodvisnosti uredniških odločitev;
Sprememba 288
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka c a (novo)
(ca)  vključuje podrobno oceno dodelitve javnih sredstev za državno oglaševanje in nakupe;
Sprememba 289
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka c b (novo)
(cb)  vključuje pregled nacionalnih ukrepov, ki vplivajo na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost ponudnikov medijskih storitev, ob upoštevanju njihove politične neodvisnosti in dostopnosti;
Sprememba 290
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka c c (novo)
(cc)  vključuje pregled izvajanja in učinka funkcionalnosti zelo velikih spletnih platform za priznane ponudnike medijskih storitev iz člena 17;
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – točka c d (novo)
(cd)  ocenjuje neodvisnost nacionalnih regulativnih organov ali teles.
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija vzpostavi mehanizem opozarjanja, ki je enostaven za uporabo in je javno dostopen, za odkrivanje tveganj za uporabo te uredbe.
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4
4.  Spremljanje se izvaja letno, njegovi rezultati pa so javno dostopni.
 4.  Spremljanje se izvaja letno. Rezultati spremljanja se vsako leto predstavijo Evropskemu parlamentu in so javno dostopni.
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1
1.  Komisija najpozneje do [štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka štiri leta oceni to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
 1.  Komisija do [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaki dve leti oceni izvajanje te uredbe ter poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, tudi o ugotovitvah in nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti.
Sprememba 295
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – pododstavek 2
Vendar se členi 7 do 12 in člen 27 uporabljajo od [3 mesece po začetku veljavnosti], člen 19(2) pa se uporablja od [48 mesecev po začetku veljavnosti].
 Vendar se členi 7 do 12 in člen 27 uporabljajo od [3 mesece po začetku veljavnosti], člen 19 pa se uporablja od [24 mesecev po začetku veljavnosti].

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0264/2023).

Zadnja posodobitev: 11. januar 2024Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov