Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 91 in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti(1),

–  ob upoštevanju pravil Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) o potniški prtljagi,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 18. septembra 2014 v zadevi C-487/12(2) (v nadaljnjem besedilu: sodba Sodišča v zadevi C-487/12),

–  ob upoštevanju peticije št. 0837/2019,

–  ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,

A.  ker letalski prevozniki pravila o številu kosov potniške ročne prtljage in njihovi velikosti ter morebitne pristojbine določajo individualno;

B.  ker se zahteve glede velikosti, teže in vrste ročne in oddane prtljage med letalskimi prevozniki razlikujejo; ker je velikost prtljage odvisna tudi od modela zrakoplova in njegovih konfiguracij;

C.  ker Uredba (ES) št. 889/2002(3), s katero se izvaja Montrealska konvencija iz leta 1999, vsebuje le določbe o odgovornosti za poškodbo ali izgubo in zamudo prtljage, ne pa tudi določb o njeni velikosti;

D.  ker bi morali imeti vsi letalski prevozniki vsaj minimalne skupne standardne mere za ročno prtljago;

E.  ker sporočilo Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789) vključuje ukrepe za pregled Uredbe (ES) št. 1008/2008 ter regulativnega okvira pravic potnikov in kodeksa ravnanja za računalniške sisteme rezervacij;

1.  ponovno izraža podporo dokončanju zakonodaje EU o pravicah letalskih potnikov, da bi izboljšali standarde zaščite in obveščanja potnikov, okrepili njihove pravice in zagotovili, da letalski prevozniki na liberaliziranem trgu delujejo pod usklajenimi pogoji, ter tako olajšali potovalno izkušnjo;

2.  želi spomniti, da je treba v skladu s sodbo Sodišča(4) v zadevi C-487/12 ročno prtljago (tj. prtljago, ki se ne odda) šteti za „neizogiben element“ prevoza potnikov, če taka prtljaga izpolnjuje „razumne zahteve“ glede teže in velikosti, in da se zato za prevoz te prtljage doplačilo ne more zaračunati; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da se ta sodba spoštuje, medtem pa naj si prizadevajo za preglednost glede razkritja morebitnih pristojbin, ki se zaračunajo za ročno prtljago, ob vsakem prikazu cene in voznega reda leta, da bi tako okrepili varstvo potrošnikov;

3.  poudarja, da imajo letalski prevozniki po svetu različne politike in omejitve glede velikosti in teže ročne prtljage, ki jo potniki lahko nesejo na letalo, kar pogosto povzroča zmedo, nevšečnosti, manj udobne potovalne izkušnje, zamude, včasih pa tudi spore med potniki in letalskim osebjem;

4.  se zaveda, da je glavna težava za potnike ta, da politike glede dovoljene ročne prtljage med različnimi letalskimi prevozniki niso usklajene, kar bi se lahko štelo za zlorabo ali nepošteno prakso in povzroča preglavice potnikom, ki pogosto letijo z različnimi letalskimi prevozniki ali katerih povezovalne lete opravljajo različni prevozniki; priznava tudi, da vsi prevozniki ne spoštujejo sodbe Sodišča v zadevi C-487/12;

5.  ugotavlja, da razlike v pravilih letalskih prevoznikov glede velikosti ročne in oddane prtljage ter pristojbinah, ki se zaračunavajo potnikom, povzročajo skrite stroške, kadar potnik uporablja storitve različnih letalskih prevoznikov ali mora letalske prevoznike iz nepredvidenih ali praktičnih razlogov zamenjati;

6.  opozarja, da „prosto določanje cen“ letalskih prevoznikov glede letalskih prevoznin in tarif za letalske prevoze, kot je priznano v členu 22 Uredbe (ES) št. 1008/2008, ne vključuje določanja cen ročne prtljage;

7.  meni, da skriti in dodatni stroški omejujejo možnost primerjave ponudb različnih letalskih prevoznikov, kar posledično potnikom otežuje ozaveščeno izbiro najboljše ponudbe;

8.  ugotavlja, da preglede mer ročne prtljage na kraju samem opravljajo zaposleni pri letalskih prevoznikih, ki pravila včasih uporabljajo samovoljno in poljubno, kar kaže, kako nepotrebne so različne dovoljene velikosti;

9.  meni, da bi se z uskladitvijo zahtev glede velikosti, teže in vrste ročne in oddane prtljage po vsej EU za vse letalske prevoznike, ki delujejo v Evropski uniji, povečala preglednost in izboljšalo varstvo potrošnikov za vse letalske potnike;

10.  ugotavlja, da se tudi pri potovanju z malimi hišnimi živalmi, ki so kot ročna prtljaga v potniški kabini, dovoljene mere potovalnih torb ali transportnih boksov med različnimi letalskimi prevozniki nekoliko razlikujejo, kar povzroča podobne nevšečnosti;

11.  je seznanjen s postopkom pregleda Uredbe (ES) št. 1008/2008;

12.  spodbuja Komisijo, naj predstavi konkretne ukrepe politike za uveljavitev sodbe Sodišča v zadevi C-487/12, v skladu s katero se za ročno prtljago ne sme zaračunavati doplačilo, in poudarja, da je treba v okviru revizije Uredbe (ES) št. 1008/2008 opredeliti področje uporabe in posebne zahteve glede „razumne“ teže in mer ročne prtljage ter obravnavati zapletenost standardov letalskih družb za prtljago;

13.  poziva Komisijo, naj v pregled Uredbe (ES) št. 1008/2008 vključi predloge za obravnavo vprašanj, ki povzročajo skrite stroške, kot sta dodelitev sedežev ali zapletenost ponudb letalskih prevoznikov v zvezi z njihovo politiko glede prtljage, da bi tako zakonsko uredili sestavo končne cene;

14.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 293, 31.10.2008, str. 3. (2) Sodba Sodišča (peti senat) z dne 18. septembra 2014, Vueling Airlines SA proti Instituto Galego de Consumo de la Xunta de Galicia, C-487/12, ECLI:EU:C:2014:2232. (3) Uredba (ES) št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (UL L 140, 30.5.2002, str. 2). (4) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A62012CJ0487.