Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 49,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2023 o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb(1),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Københavnu 21. in 22. junija 1993, znanih tudi kot københavnska merila,

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU–Zahodni Balkan v Solunu 21. junija 2003 o možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev(2),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2022 ter 29. in 30. junija 2023,

–  ob upoštevanju širitvenega svežnja Komisije za leto 2023 z dne 8. novembra 2023,

–  ob upoštevanju temeljnih načel Evropske unije, vključno z zavezanostjo demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je širitev eden najučinkovitejših instrumentov zunanje politike EU in doslej ena najuspešnejših politik EU za spodbujanje potrebnih reform v EU in državah prosilkah; ker širitev ostaja strateška, v prihodnost usmerjena geopolitična naložba v mir, varnost, stabilnost, sodelovanje, skupne vrednote in blaginjo na evropski celini;

B.  ker so prejšnji krogi širitve uspešno okrepili enotni trg, spodbudili gospodarsko rast in povečali svetovni vpliv EU;

C.  ker je instrument širitve v zadnjih letih postal znatno manj učinkovit, saj EU, zlasti Svet, ni izpolnila svojih obljub; ker so nepravične zamude in veti v Svetu znatno škodili verodostojnosti EU in njeni zmogljivosti za spodbujanje politične preobrazbe v državah, ki se pripravljajo na pristop; ker je Parlament nedvomno institucija EU, ki najbolj podpira širitev;

D.  ker se je pred več kot 30 leti, 21. in 22. junija 1993, takratnih dvanajst voditeljev držav in vlad EU sestalo v Københavnu in sprejelo sklop meril za članstvo v EU, med drugim v zvezi z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami, delujočim tržnim gospodarstvom in zmožnostjo učinkovitega izvajanja pravnega reda EU; ker so københavnska merila odločilnega pomena, da bi zagotovili, da bodo imele države, ki se želijo pridružiti EU, skupne vrednote in stabilne institucije ter da bodo lahko učinkovito izvajale pravo EU;

E.  ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, ki so del københavnskih meril in ki jih morajo vse države članice dosledno spoštovati; ker je bil evropski mehanizem pravne države zasnovan tako, da bi zagotavljal učinkovito in usklajeno varstvo pravne države v vseh državah članicah;

F.  ker je zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini in vse večje ruske grožnje evropskemu miru in stabilnosti okrepljena širitvena politika še vedno zelo močno politično orodje, ki ga ima EU na voljo za zaščito in spodbujanje miru, varnosti, stabilnosti, sodelovanja in demokratičnih vrednot na evropski celini;

G.  ker mora biti pristop k EU vedno izid procesa, ki temelji na dosežkih in v katerem se vsaka prosilka ocenjuje glede na njene dosežke pri izpolnjevanju københavnskih meril, zlasti glede doslednega spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države, da bi se s širitvijo EU in njen enotni trg okrepila, ne pa oslabila; ker je pristopni proces določen v členu 49 PEU; ker je treba upoštevati tudi zmogljivost EU za vključevanje novih članic, kot je določeno v sklepih Evropskega sveta iz Københavna; ker je Parlament pozval, naj se določi jasen rok za zaključek pogajanj z državami pristopnicami najpozneje do konca tega desetletja;

H.  ker je reforma struktur upravljanja EU, vključno z racionalizacijo postopkov odločanja, potrebna že v sedanji sestavi EU, za pravilno in učinkovito delovanje razširjene Evropske unije pa je nujna; ker je reformirana in bolje delujoča Unija v interesu tako sedanjih kot prihodnjih držav članic;

I.  ker je junija 2022 širitvena agenda dobila nov zagon; ker je Komisija v svojem širitvenem svežnju za leto 2023 priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Republiko Moldavijo ter z Bosno in Hercegovino, ko bo izvedla potrebne ukrepe, ter da se Gruziji podeli status kandidatke, ko bodo izpolnjena ustrezna merila za članstvo; ker bo Evropski svet 14. in 15. decembra 2023 sprejel odločitev o teh priporočilih; ker so Črna gora, Srbija, Severna Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Turčija, Republika Moldavija in Ukrajina države kandidatke za članstvo v EU; ker se Kosovo in Gruzija štejeta za potencialni državi kandidatki; ker je Evropski svet Ukrajini in Republiki Moldaviji 23. in 24. junija 2022 podelil status kandidatk, Bosni in Hercegovini pa 15. decembra 2022;

J.  ker Komisija v svojem sporočilu o širitveni politiki EU za leto 2023 ugotavlja, da bodo morale države, ki se pripravljajo na pristop, odločneje ukrepati pri izvedbi potrebnih reform ter doseči oprijemljiv napredek na temeljnih področjih, da bi novi zagon v celoti izkoristile;

K.  ker je armenski predsednik vlade Nikol Pašinjan 17. oktobra 2023 v Evropskem parlamentu izjavil, da je Republika Armenija pripravljena na približevanje Evropski uniji, če Evropska unija meni, da je to mogoče;

1.  ob upoštevanju omenjenega poziva Evropski svet, naj na zasedanju 14. in 15. decembra 2023 potrdi priporočila Komisije iz širitvenega svežnja za leto 2023 z dne 8. novembra 2023 ter sprejme sklep o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Republiko Moldavijo ter o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, Gruziji pa podeli status kandidatke pod pogojem, da bodo sprejeti določeni ukrepi; pozdravlja novi načrt za rast za Zahodni Balkan, ki ga je Komisija napovedala med predstavitvijo širitvenega svežnja za leto 2023; poziva Svet, naj nemudoma sprejme tudi pogajalski okvir, ko bodo izpolnjene ustrezne zahteve v zvezi z vsako posamezno državo kandidatko, da bi lahko hitro začeli pristopna pogajanja;

2.  želi obeležiti 30. obletnico københavnskih meril in priznava njihov zgodovinski pomen pri zagotavljanju jasnega in učinkovitega okvira za širitev EU ter hkrati pozdravlja dosežke in napredek številnih držav na poti k članstvu v EU; pozdravlja interes in politično voljo za pridružitev EU, ki so ju izkazale številne države, in priznava resna prizadevanja nekaterih držav kandidatk, da bi izpolnile zahteve za članstvo; ponovno potrjuje, da je zavezan temu, da se državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam v prihodnosti podeli članstvo v EU; poudarja, da je treba določiti jasen časovni razpored širitve EU za države kandidatke za članstvo v EU, da bodo lahko pogajanja o pristopu k EU zaključile do konca tega desetletja; poudarja, da ne bi smelo biti nobenega „pospešenega postopka“ za članstvo v EU; poudarja, da pri temeljnih vrednotah ne sme biti bližnjic;

3.  ponovno poudarja, da so københavnska merila pomembna pri zagotavljanju, da države kandidatke in potencialne države kandidatke izkažejo dosledno in trajno zavezanost demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam, spoštovanju in zaščiti manjšin ter gospodarskim reformam, hkrati pa se morajo ta pravila prilagajati spreminjajočim se potrebam in izzivom EU; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj uporabita bolj verodostojen in na dosežkih temelječ pristop, ki bo trdno zasidran v københavnskih merilih;

4.  meni, da je širitev za EU strateško pomembna, še posebno zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini; poudarja, da je okrepljena širitvena politika postala eno najmočnejših geopolitičnih orodij, ki jih ima EU na voljo, in da v njeni soseščini ni več sivih območij; poudarja, da je širitev strateška naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo ter gonilo demokracije in evropskih vrednot na celini;

5.  poudarja, da je v geopolitičnem smislu pomembno države Zahodnega Balkana, Ukrajino, Republiko Moldavijo in Gruzijo vključiti v EU, ter opozarja na njihova sedanja prizadevanja, ki so številna, in na to, da je njihova vključitev pomembna za regionalno stabilnost in varnost, spodbuja pa tudi k nadaljevanju dialoga in sodelovanju za rešitev obstoječih konfliktov in razlik; v zvezi s tem močno obžaluje izjave madžarskega predsednika vlade glede začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino in spremembo madžarske politike do Kosova ter ugotavlja, da Orbanove izjave ovirajo proces širitve EU; opozarja Svet na potencialne negativne posledice, ko bo Madžarska julija 2024 prevzela predsedovanje EU;

6.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi poročil, da si komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi namerno prizadeva zaobiti in spodkopati osrednji pomen reform v državah pristopnicah k EU na področju demokracije in pravne države; ponovno poziva Komisijo, naj začne neodvisno preiskavo te zadeve ter Parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preiskave;

7.  pozdravlja pripravljenost armenske vlade, da se približa Evropski uniji, in poziva Komisijo, naj razmisli o preseganju celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu v dvostranskih odnosih s to državo;

8.  ugotavlja, da turški vladi ni v interesu, da bi odpravila stalni in vse večji razkorak med vrednotami in standardi Turčije in EU, saj v zadnjih nekaj letih kaže očitno pomanjkanje politične volje, da bi izvedla potrebne reforme, zlasti v zvezi s pravno državo, temeljnimi pravicami ter zaščito in vključenostjo vseh etničnih, verskih in spolnih manjšin; poleg tega ugotavlja, da turška vlada ni pokazala zanimanja za spoštovanje in upoštevanje københavnskih meril ter uskladitev s politikami in cilji EU;

9.  poudarja, da mora pristop k EU potekati v skladu s členom 49 PEU, in sicer po ustreznih postopkih in pod pogojem, da bodo izpolnjena uveljavljena merila, predvsem københavnska merila za članstvo v EU; poudarja, da bi moral biti pristop vedno izid procesa, ki bi temeljil na dosežkih in v katerem bi zahtevali, da države Zahodnega Balkana, Ukrajina, Republika Moldavija in Gruzija sprejmejo in izvajajo ustrezne reforme, zlasti na področju demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja in zaščite manjšin, tržnega gospodarstva in izvajanja pravnega reda EU; pozdravlja prizadevanja oblasti več držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, da bi pospešile program reform, in jih spodbuja, naj prizadevanja podvojijo, da bi v skladu s priporočili Komisije napredovale v smeri članstva v EU; v prihodnjem obdobju pričakuje konkreten napredek v dialogu med Beogradom in Prištino pod okriljem EU ter tudi, da bosta strani izpolnili svoje zaveze; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj odpravita omejevalne ukrepe proti Kosovu; poudarja, da se je treba med procesom širitve EU izogibati temu, da se nerešeni dvostranski in regionalni spori izkoriščajo za blokiranje pristopnih procesov držav kandidatk; poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, ki bo zagotovil, da bosta reševanje teh sporov in arbitraža v zvezi z njimi ločena od pristopa držav kandidatk k EU; opozarja, da države članice pri izkoriščanju dvostranskih nerešenih zadev v lastno korist ravnajo v nasprotju z duhom temeljnih pogodb EU; zato obžaluje, da nekatere države članice ponovno postavljajo enostranske zgodovinske zahteve, kar nekatere države kandidatke ovira na njihovi poti v EU in močno spodkopava verodostojnost EU;

10.  pozdravlja predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino(3), ki bo podpiral tudi s pristopom povezane reforme; potrjuje svoje stališče o instrumentu, ki ga je sprejel oktobra 2023; je zaskrbljen, ker ni napredka v zakonodajnem postopku, in poziva Svet, naj hitro sprejme splošni pristop glede uredbe in splošne spremembe večletnega finančnega okvira, da bi se lahko brez nadaljnjega odlašanja začela medinstitucionalna pogajanja;

11.  trdno verjame, da je uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU bistvena za države kandidatke in potencialne države kandidatke, pa tudi način, da izkažejo popolno zavezanost temeljnim načelom EU, in znak, da bo njihovo prihodnje članstvo stabilno; ponovno poudarja, da se lahko pristopni proces nadaljuje šele, ko se država uskladi s sankcijami EU, usmerjenimi proti ruski vojni agresiji proti Ukrajini;

12.  poziva EU in njene države članice, naj pospešijo vključevanje držav, ki izkazujejo strateško usmeritev in neomajno zavezanost reformam, povezanim z EU, utrjevanju demokracije, temeljnim vrednotam ter usklajevanju zunanje in varnostne politike;

13.  spodbuja dosledno uporabo standardov in pravil v vseh državah kandidatkah ter poziva Komisijo, naj skrbi za stalno učinkovitost, preglednost in integriteto v širitvenem procesu ter za to, da bodo vse odločitve sprejete pošteno, nepristransko in v skladu s temeljnimi načeli Unije;

14.  poziva Komisijo, naj uporabi strogo pogojevanje in uradno oceni države pristopnice v okviru evropskega mehanizma pravne države, da bi pridobili objektivno in jasno sliko trenutnega stanja in tako preprečili trajno pomanjkanje napredka, resne pomanjkljivosti in nazadovanje; je seznanjen, da si nekatere države, ki so kandidatke za pristop, le v omejenem obsegu prizadevajo, da bi izpolnile zahteve za članstvo v skladu s københavnskimi merili; obžaluje, da je v nekaterih državah, ki so kandidatke za pristop, prišlo do resnega in zaskrbljujočega zastoja, celo nazadovanja, na njihovi poti v EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sredstva izplača samo državam, ki dosegajo oprijemljive rezultate in izvajajo reforme na temeljnih področjih;

15.  poziva EU, naj poskrbi, da se bo pripravila tudi na sprejem vseh držav kandidatk za članstvo v EU, ki so v procesu pristopa, na enotni trg EU, takoj ko bo zadevna država dokazala, da je sposobna prevzeti zahtevane obveznosti in vzpostaviti trdno pravno državo; v zvezi s tem poziva k uvedbi modelov pozitivnega pogojevanja, kjer je dosežen napredek, k odobritvi dostopa do enotnega trga EU, pa tudi do drugih politik in pobud EU, in sicer na podlagi prednostnega akcijskega načrta in ustreznih sektorskih programov ter z omogočanjem dostopa do ustreznih skladov EU, da bodo lahko državljani držav kandidatk koristi pristopa izkusili že med pristopnim procesom, ne šele po njegovem zaključku; poziva tudi k uvedbi negativnega pogojevanja v primeru nazadovanja ali vztrajnega pomanjkanja napredka, in sicer v obliki začasne ustavitve predpristopnega financiranja in pristopnih pogajanj; poziva zlasti, da bi glede odgovornosti za porabo teh sredstev uvedli strožja in bolj izvršljiva pravila; poudarja, da koristi in pobude, kot je Evropska politična skupnost, niso alternativa, ki bi nadomestile širitev, saj bi to omajalo legitimne težnje držav, ki želijo postati države članice EU;

16.  poziva k razmisleku o imenovanju glavnega pogajalca EU, ki bi bil odgovoren Evropskemu parlamentu in bi na podlagi širokega mandata vodil pogajanja z vsako državo;

17.  poudarja, da je potreben močnejši parlamentarni nadzor nad širitveno politiko EU; vztraja, da je treba okrepiti vlogo Parlamenta v celotnem pristopnem procesu in mu omogočiti, da bo celovito spremljal napredek več držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk na različnih političnih področjih; poziva Komisijo in Svet, naj ustrezno upoštevata pomisleke in zahteve Parlamenta; opozarja na posebno vlogo parlamentarnih organov v državah, ki se pripravljajo na pristop, in poziva k povečanju njihove vloge v procesu pristopa k EU, saj imajo ti organi posebno in ključno vlogo v zahtevanem procesu reform, in sicer s približevanjem zakonodaje, nadzorom in ozaveščanjem državljanov;

18.  poudarja, da so vzporedno s procesom širitve potrebne notranje reforme EU, da bi povečali zmogljivost EU za učinkovito vključevanje novih članic, kot je določeno v sklepih Evropskega sveta iz Københavna iz leta 1993, da bi zagotovili, da bo širitveni proces pozitivno prispeval k splošni koheziji in stabilnosti Uniji, in da bi okrepili zmogljivost EU za ukrepanje, in sicer z reformo odločanja, ki bi uvedla glasovanje s kvalificirano večino, tudi za odločitve na področju zunanje in varnostne politike ter na področjih, ki so relevantna za pristopni proces; poziva, naj se zahteva po soglasju odpravi zlasti pri odločanju o začetku pogajalskega procesa ter odprtju in zaprtju posameznih pogajalskih sklopov in poglavij, hkrati pa poudarja, da bi morala biti končna odločitev o pristopu vsake države kandidatke še naprej soglasna; poleg tega poziva, naj se zagotovi učinkovito delovanje razširjene Unije kot celote; opozarja, da bi bil napredek pri preseganju načela soglasja mogoč tudi, če bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja Lizbonska pogodba; želi spomniti, da lahko z reformami dosežemo učinkovito delovanje razširjene Unije kot celote, in da lahko te reforme potekajo vzporedno s pristopnimi pogajanji z državami kandidatkami, tako da bo EU pripravljena, da v razumnem časovnem okviru in najpozneje do konca tega desetletja sprejme nove članice;

19.  poziva, naj se vzpostavi zanesljiv mehanizem za spremljanje reform in napredka držav kandidatk pri izpolnjevanju vseh političnih meril; poziva, naj se zlasti vzpostavi poseben in učinkovit mehanizem spremljanja, s katerim bi v pristopnih postopkih zaščitili temeljne vrednote in finančne interese Unije; poziva, naj se pred naslednjo širitvijo okrepita mehanizem za zaščito pravne države ter temeljnih načel in vrednot EU in zmogljivost spremljanja, da bi zagotovili spoštovanje pravil; poudarja, da je potreben širši mehanizem pogojevanja s pravno državo, ki bo zajemal celoten proračun Unije in vse temeljne vrednote Unije, kot so opredeljene v členu 2 PEU;

20.  ponovno poziva Komisijo, naj izvaja priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022, da bi zagotovila učinkovitost finančne pomoči EU v podporo pravni državi na Zahodnem Balkanu, še posebej tako, da oblikuje jasne smernice in merila za uporabo določb o modulaciji in pogojevanju v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III); poziva Komisijo, naj v instrument IPA III vključi nove države pristopnice;

21.  poziva Komisijo, naj upošteva sedanje razmisleke o dolgoročnih obetih političnih reform EU v procesu širitve;

22.  poziva EU in njene države članice, naj znatno povečajo svoj javni angažma in tako v državah pristopnicah kot državah članicah izboljšajo strateško komuniciranje o koristih širitve; poziva oblasti držav pristopnic, naj celovito prispevajo k tem prizadevanjem; poziva EU in njene države članice, naj dejavno sodelujejo pri reševanju sporov in spodbujanju dobrih sosedskih odnosov v državah pristopnicah; poziva Komisijo, naj finančno podpre samo države pristopnice, ki si resnično prizadevajo za dobre sosedske odnose in trajno spravo ter so v celoti usklajene s strateškimi cilji, vrednotami in interesi EU, tudi s skupno zunanjo in varnostno politiko EU;

23.  poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo medijsko pismenost in neodvisnost medijev, pa tudi civilno družbo v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, ter naj jih podpirajo v boju proti manipulacijam z informacijami in tujemu zlonamernemu vmešavanju, da bi okrepili demokratične institucije in vrednote; poudarja, kako pomembno je organizacije civilne družbe strukturno vključiti širitveni proces; v zvezi s tem poziva EU, naj dodeli dodatna sredstva akterjem civilne družbe, ki so predani vrednotam in načelom EU, demokraciji, utrjevanju miru in medosebnim stikom; poudarja, da je treba na ta področja vključiti enakost spolov, človekove pravice (predvsem svobodo izražanja), varstvo manjšin in zaščito zagovornikov človekovih pravic ter dosledno izvajati načelo nediskriminacije v celotnem pristopnem procesu; poudarja, kako pomembno je povečati medosebne stike med državami članicami EU in državami, ki se pripravljajo na pristop;

24.  poziva naslednji kolegij komisarjev, naj imenuje komisarja za širitev in znova odpre generalni direktorat za širitev;

25.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav pristopnic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0427. (2) UL C 167, 11.5.2023, str. 105. (3) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2023 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (COM(2023)0338).