(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2022)0695),

—  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0002/2023),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 s priporočili Komisiji o čezmejnih vidikih posvojitev(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2022 o varstvu otrokovih pravic v postopkih civilnega, upravnega in družinskega prava(2),

–  ob upoštevanju odločb Odbora za peticije v zvezi z več peticijami, ki so jih predložili državljani Unije in ki se nanašajo na potrebo po pravnem okviru za čezmejno priznavanje starševstva med državami članicami,

–  ob upoštevanju mnenja 2/2023 Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Sveta o starševstvu,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega in italijanskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

—  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9‑0368/2023),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Unija si je zastavila cilj, da ob polnem spoštovanju temeljnih pravic oblikuje, ohranja in razvija območje svobode, varnosti in pravice, na katerem sta zagotovljena prosto gibanje oseb in dostop do sodnega varstva. Za postopno vzpostavitev takega območja mora Unija sprejeti ukrepe za zagotovitev vzajemnega priznavanja sodb in odločb med državami članicami v zunajsodnih civilnih zadevah ter združljivosti pravil, ki se v državah članicah uporabljajo glede kolizije zakonov in pristojnosti v civilnih zadevah. (1)  Unija si je zastavila cilj, da ob polnem spoštovanju temeljnih pravic oblikuje, ohranja in razvija območje svobode, varnosti in pravice, na katerem sta zagotovljena prosto gibanje oseb in dostop do sodnega varstva v skladu s Pogodbama in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Za postopno vzpostavitev takega območja mora Unija sprejeti ukrepe za zagotovitev vzajemnega priznavanja sodb in odločb med državami članicami v zunajsodnih civilnih zadevah ter združljivosti pravil, ki se v državah članicah uporabljajo glede kolizije zakonov in pristojnosti v civilnih zadevah. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Ta uredba zadeva priznavanje starševstva otroka v državi članici, kot je bilo ugotovljeno v drugi državi članici. Njen namen je varstvo temeljnih in drugih pravic otrok v zadevah v zvezi s starševstvom v čezmejnih primerih, vključno z njihovo pravico do identitete, nediskriminacije ter zasebnega in družinskega življenja, pri čemer morajo biti otrokove koristi glavno vodilo. Namen te uredbe je tudi zagotoviti pravno varnost in predvidljivost ter zmanjšati sodne stroške in breme za družine, nacionalna sodišča in druge pristojne organe v zvezi s postopki za priznanje starševstva v drugi državi članici. Za dosego teh ciljev bi morala ta uredba od držav članic zahtevati, da za vse namene priznavajo starševstvo otroka, kot je bilo ugotovljeno v drugi državi članici. (2)  Ta uredba zadeva priznavanje starševstva otroka v državi članici, kot je bilo ugotovljeno v drugi državi članici. Vse države članice morajo delovati v korist otroka, vključno z varovanjem temeljne pravice vsakega otroka do družinskega življenja in prepovedjo diskriminacije otroka na podlagi zakonskega stanu ali spolne usmerjenosti njegovih staršev ali načina, kako je bil otrok spočet. Namen te uredbe je torej varstvo temeljnih in drugih pravic otrok v zadevah v zvezi s starševstvom v čezmejnih primerih, vključno z njihovo pravico do identitete31, nediskriminacije32 ter zasebnega in družinskega življenja33, ob upoštevanju celovitega spoštovanja načela, da so otrokove koristi glavno vodilo. Namen te uredbe je tudi zagotoviti pravno varnost in predvidljivost ter zmanjšati sodne stroške in breme za družine, nacionalna sodišča in druge pristojne organe v zvezi s postopki za priznanje starševstva v drugi državi članici, da otrok ne bi izgubil pravic, ki izhajajo iz starševstva, ugotovljenega v eni državi članici, v čezmejnih primerih. Za dosego teh ciljev bi morala ta uredba od držav članic zahtevati, da za vse namene priznavajo starševstvo otroka, kot je bilo ugotovljeno v drugi državi članici. __________________ __________________ 31 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah. 31 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah. 32 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah in člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. 32 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah in člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. 33 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah ter člena 7 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. 33 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah ter člena 7 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. 34 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah in člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. 34 člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah in člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  V skladu s Pogodbama so za sprejetje materialnih pravil o družinskem pravu, kot so pravila o opredelitvi družine in pravila o ugotavljanju starševstva otroka, pristojne države članice. Vendar lahko Unija v skladu s členom 81(3) PDEU sprejme ukrepe v zvezi z družinskim pravom s čezmejnimi posledicami, zlasti pravila o mednarodni pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in priznavanju starševstva. (5)  Unija v skladu s členom 67(1) PDEU vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic. V skladu s Pogodbama imajo države članice izključno pristojnost za sprejetje materialnih pravil o družinskem pravu, kot so pravila o opredelitvi družine in pravila o ugotavljanju starševstva otroka. Vendar lahko Unija v skladu s členom 81(3) PDEU sprejme ukrepe v zvezi z družinskim pravom s čezmejnimi posledicami, zlasti pravila o mednarodni pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in priznavanju starševstva. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Čeprav je Unija pristojna za sprejemanje ukrepov glede družinskega prava s čezmejnimi posledicami, kot so pravila o mednarodni pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in priznavanju starševstva med državami članicami, doslej Unija na teh področjih ni sprejela določb v zvezi s starševstvom. Določbe držav članic, ki se trenutno uporabljajo na teh področjih, se razlikujejo. (8)  Čeprav je Unija pristojna za sprejemanje ukrepov glede družinskega prava s čezmejnimi posledicami, kot so pravila o mednarodni pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in priznavanju starševstva med državami članicami, doslej Unija na teh področjih ni sprejela določb v zvezi s starševstvom. Določbe držav članic, ki se trenutno uporabljajo na teh področjih, se razlikujejo, zaradi česar nastajajo pravne praznine in pravna negotovost za otroke, ki uveljavljajo svoje pravice v čezmejnih primerih, pri čemer bi to lahko vodilo v diskriminacijo in nespoštovanje temeljnih pravic. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Ker ni določb Unije o mednarodni pristojnosti in pravu, ki se uporablja, za ugotavljanje starševstva v čezmejnih primerih ter o priznavanju starševstva med državami članicami, imajo lahko družine težave pri priznavanju starševstva svojih otrok za vse namene v Uniji, med drugim kadar se preselijo v drugo državo članico ali se vrnejo v svojo državo članico izvora. (10)  Ker ni določb Unije o mednarodni pristojnosti in pravu, ki se uporablja, za ugotavljanje starševstva v čezmejnih primerih ter o priznavanju starševstva med državami članicami, imajo družine težave pri priznavanju starševstva svojih otrok za vse namene v Uniji, med drugim kadar se preselijo v drugo državo članico ali se vrnejo v svojo državo članico izvora. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Težave zaradi nepriznavanja starševstva, ugotovljenega v eni državi članici, imajo v drugi državi članici zlasti mavrične družine (družine LGBTIQ+) in druge vrste nenuklearnih družin. To zlasti velja za primere, ko med starši in otrokom ni biološke vezi. S to uredbo se zagotovi, da lahko otroci uživajo svoje pravice in ohranjajo svoj pravni status v čezmejnih primerih ne glede na svoje družinske okoliščine in brez diskriminacije. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Ta uredba ne bi smela vplivati na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije, zlasti na pravice, ki jih otrok uživa na podlagi prava Unije o prostem gibanju, vključno z Direktivo 2004/38/ES. Države članice morajo na primer že danes priznavati razmerje med starši in otroki zato, da se otrokom omogoči, da lahko z vsakim od obeh staršev neovirano uresničujejo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter da uresničujejo vse pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije. Ta uredba ne določa nobenih dodatnih pogojev ali zahtev za uresničevanje takih pravic. (13)  Ta uredba ne bi smela vplivati na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije, zlasti na pravice, ki jih otrok uživa na podlagi prava Unije o prostem gibanju, vključno z Direktivo 2004/38/ES. Države članice morajo na primer že danes priznavati razmerje med starši in otroki zato, da se otrokom omogoči, da lahko s starši neovirano uresničujejo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter da uresničujejo vse pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije. Ta uredba ne določa nobenih dodatnih pogojev ali zahtev za uresničevanje takih pravic. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  V skladu s členom 21 PDEU in povezano sekundarno zakonodajo, kot ju razlaga Sodišče, spoštovanje nacionalne identitete države članice v skladu s členom 4(2) PEU in javnega reda države članice ne moreta biti razlog za zavrnitev priznanja razmerja med starši in otroki med otroki in njihovimi istospolnimi starši za namene uresničevanja pravic, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije. Poleg tega se lahko za namene uresničevanja takih pravic dokazilo o starševstvu predloži na kakršen koli način. Država članica zato od osebe ne sme zahtevati predložitve potrdila, določenega v tej uredbi, ki se priloži sodni odločbi ali javni listini o starševstvu, ali s to uredbo uvedenega evropskega potrdila o starševstvu, kadar se oseba v okviru uresničevanja pravice do prostega gibanja sklicuje na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije. Vendar to osebi ne bi smelo preprečiti, da se v takih primerih odloči predložiti tudi zadevno potrdilo ali evropsko potrdilo o starševstvu, ki sta določena v tej uredbi. Za zagotovitev, da so državljani Unije in njihovi družinski člani obveščeni, da ta uredba ne vpliva na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije, bi morali obrazci za potrdila in evropsko potrdilo o starševstvu, ki so priloženi k tej uredbi, vključevati izjavo, v kateri je navedeno, da zadevno potrdilo ali evropsko potrdilo o starševstvu ne vpliva na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije, zlasti pravice, ki jih otrok uživa na podlagi prava Unije o prostem gibanju, in da se lahko za uresničevanje takih pravic dokazilo o razmerju med starši in otroki predloži na kakršen koli način. (14)  V skladu s členom 21 PDEU in povezano sekundarno zakonodajo, kot ju razlaga Sodišče, spoštovanje nacionalne identitete države članice v skladu s členom 4(2) PEU in javnega reda države članice ne moreta biti razlog za zavrnitev priznanja razmerja med starši in otroki med otroki in njihovimi istospolnimi starši za namene uresničevanja pravic, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije. V ta namen je ključnega pomena, da države članice zagotovijo pravilno izvajanje te uredbe, da se javni red ne uporablja za izogibanje obveznostim iz te uredbe in da se ta uredba razlaga v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Poleg tega se lahko za namene uresničevanja takih pravic dokazilo o starševstvu predloži na kakršen koli način. Država članica zato od osebe ne sme zahtevati predložitve potrdila, določenega v tej uredbi, ki se priloži sodni odločbi ali javni listini o starševstvu, ali s to uredbo uvedenega evropskega potrdila o starševstvu, kadar se oseba v okviru uresničevanja pravice do prostega gibanja sklicuje na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije. Vendar to osebi ne bi smelo preprečiti, da se v takih primerih odloči predložiti tudi zadevno potrdilo ali evropsko potrdilo o starševstvu, ki sta določena v tej uredbi. Za zagotovitev, da so državljani Unije in njihovi družinski člani obveščeni, da ta uredba ne vpliva na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije, bi morali obrazci za potrdila in evropsko potrdilo o starševstvu, ki so priloženi k tej uredbi, vključevati izjavo, v kateri je navedeno, da zadevno potrdilo ali evropsko potrdilo o starševstvu ne vpliva na pravice, ki jih ima otrok na podlagi prava Unije, zlasti pravice, ki jih otrok uživa na podlagi prava Unije o prostem gibanju, in da se lahko za uresničevanje takih pravic dokazilo o razmerju med starši in otroki predloži na kakršen koli način. __________________ __________________ 52 Sodbi Sodišča z dne 25. julija 2002, C-459/99, MRAX, ECLI:EU:C:2002:461, točki 61 in 62, in z dne 17. februarja 2005, C-215/03, Oulane, ECLI:EU:C:2005:95, točke 23 do 26. 52 Sodbi Sodišča z dne 25. julija 2002, C-459/99, MRAX, ECLI:EU:C:2002:461, točki 61 in 62, in z dne 17. februarja 2005, C-215/03, Oulane, ECLI:EU:C:2005:95, točke 23 do 26. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Države članice bi morale ob podpori Komisije in Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju organizirati usposabljanje za sodnike, pravne strokovnjake in zadevne državne organe, da se zagotovi ustrezno izvajanje te uredbe. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN o otrokovih pravicah) od držav pogodbenic zahteva, da spoštujejo in zagotavljajo pravice otrok brez kakršne koli diskriminacije ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je otrok zaščiten pred vsemi oblikami diskriminacije ali kaznovanja na podlagi okoliščin otrokovih staršev. V skladu s 3. členom navedene konvencije morajo biti pri vseh dejanjih, med drugim sodišč in upravnih organov, otrokove koristi glavno vodilo. (16)  člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN o otrokovih pravicah) od držav pogodbenic zahteva, da spoštujejo in zagotavljajo pravice otrok brez kakršne koli diskriminacije ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je otrok zaščiten pred vsemi oblikami diskriminacije ali kaznovanja na podlagi okoliščin otrokovih staršev. V skladu s 3. členom navedene konvencije morajo biti pri vseh dejanjih, med drugim sodišč in upravnih organov, otrokove koristi glavno vodilo, pri čemer morajo biti otrokove pravice spoštovane v vseh primerih in okoliščinah. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Najpomembnejše vodilo bi morale biti otrokove koristi. Evropsko sodišče za človekove pravice je izrecno navedlo, da otrokove koristi zmanjšujejo polje proste presoje držav pogodbenic pri priznavanju razmerja med otrokom in staršem1a ter da med otrokove koristi spadata pravna identifikacija oseb, ki so odgovorne za njegovo vzgojo, zadovoljevanje njegovih potreb in zagotavljanje njegove blaginje, ter to, da otrok lahko živi in se razvija v stabilnem okolju1b. V skladu z Listino in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Evropska konvencija o človekovih pravicah) imajo otroci pravico do zasebnega in družinskega življenja. __________________ 1a Sodba ESČP z dne 22. novembra 2022 [oddelek III], D. B. in drugi proti Švici – 58252/15 in 58817/15 1b Svetovalno mnenje ESČP [VS] z dne 10. aprila 2019 na zaprosilo francoskega kasacijskega sodišča Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950 (v nadaljnjem besedilu: Evropska konvencija o človekovih pravicah) določa pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, medtem ko 1. člen Protokola št. 12 k navedeni konvenciji določa, da mora biti uživanje vsake pravice, ki je predvidena z zakonom, zagotovljeno brez kakršne koli diskriminacije na kateri koli podlagi, vključno z rojstvom. Evropsko sodišče za človekove pravice 8. člen Konvencije razlaga tako, da morajo vse države, ki so v njegovi pristojnosti, priznavati pravno razmerje med starši in otroki, ugotovljeno v tujini med otrokom, rojenim z nadomestnim materinstvom, in biološkim nameravanim staršem, ter zagotoviti mehanizem za pravno priznavanje razmerja med starši in otroki z nebiološkim nameravanim staršem (na primer s posvojitvijo otroka). (18)  člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah določa pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, medtem ko 1. člen Protokola št. 12 k navedeni konvenciji določa, da mora biti uživanje vsake pravice, ki je predvidena z zakonom, zagotovljeno brez kakršne koli diskriminacije na kateri koli podlagi, vključno z rojstvom. Evropsko sodišče za človekove pravice 8. člen Konvencije razlaga tako, da morajo vse države, ki so v njegovi pristojnosti, priznavati pravno razmerje med starši in otroki, ugotovljeno v tujini med otrokom, rojenim z nadomestnim materinstvom, in biološkim nameravanim staršem, ter zagotoviti mehanizem za pravno priznavanje razmerja med starši in otroki z nebiološkim nameravanim staršem (na primer s posvojitvijo otroka)24. Čeprav ta uredba temelji na navedeni sodni praksi in zagotavlja, da bi bilo treba razmerje med otrokom in staršem, kot je vzpostavljeno v eni državi članici, priznati v vseh državah članicah, te uredbe ni mogoče razlagati kot obveznost države članice, da spremeni svoje materialno družinsko pravo, da bi sprejela prakso nadomestnega materinstva. V zvezi s tem je treba spoštovati pristojnosti držav članic. __________________ __________________ 24 Na primer Mennesson/Francija (zahteva za obravnavo št. 65192/11, Svet Evrope: Evropsko sodišče za človekove pravice, 26. junij 2014) in svetovalno mnenje P16-2018-001 (zahteva št. P16-2018-001, Svet Evrope: Evropsko sodišče za človekove pravice, 10. april 2019). 24 Na primer Mennesson/Francija (zahteva za obravnavo št. 65192/11, Svet Evrope: Evropsko sodišče za človekove pravice, 26. junij 2014) in svetovalno mnenje P16-2018-001 (zahteva št. P16-2018-001, Svet Evrope: Evropsko sodišče za človekove pravice, 10. april 2019). Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  V skladu z določbami mednarodnih konvencij in prava Unije bi morala ta uredba zagotoviti, da otroci v čezmejnih primerih uživajo svoje pravice in ohranijo svoj pravni status brez diskriminacije. V ta namen in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča, vključno z medsebojnim zaupanjem med državami članicami, in Evropskega sodišča za človekove pravice bi morala ta uredba zajemati priznavanje starševstva v državi članici, ki je bilo ugotovljeno v drugi državi članici, ne glede na to, kako je bil otrok spočet ali rojen, in ne glede na vrsto otrokove družine, vključno z domačo posvojitvijo. Ob upoštevanju uporabe pravil iz te uredbe o pravu, ki se uporablja, bi morala zato ta uredba zajemati priznavanje v državi članici starševstva otroka z istospolnima staršema, ki je bilo ugotovljeno v drugi državi članici. Ta uredba bi morala zajemati tudi priznavanje v državi članici starševstva otroka, posvojenega doma v drugi državi članici v skladu s pravili, ki urejajo domačo posvojitev v navedeni državi članici. (21)  V skladu z določbami mednarodnih konvencij in prava Unije bi morala ta uredba zagotoviti, da otroci v čezmejnih primerih uživajo svoje pravice in ohranijo svoj pravni status brez diskriminacije. V ta namen in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča, vključno z medsebojnim zaupanjem med državami članicami, in Evropskega sodišča za človekove pravice bi morala ta uredba zajemati priznavanje starševstva v državi članici, ki je bilo ugotovljeno v drugi državi članici, ne glede na to, kako je bil otrok spočet ali rojen, in ne glede na vrsto otrokove družine, vključno z domačo posvojitvijo. Ob upoštevanju uporabe pravil iz te uredbe o pravu, ki se uporablja, bi morala zato ta uredba zajemati položaj, v katerem se v eni državi članici prizna starševstvo otroka z istospolnima staršema ali otroka iz druge vrste nenuklearne družine, ki je bilo ugotovljeno v drugi državi članici. Ta uredba bi morala zajemati tudi priznavanje v državi članici starševstva otroka, posvojenega doma v drugi državi članici v skladu s pravili, ki urejajo domačo posvojitev v navedeni državi članici. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Ta uredba se ne bi smela uporabljati za predhodna vprašanja, kot so obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze ali razmerja, za katero se po pravu, ki se zanj uporablja, šteje, da ima primerljive učinke, ki bi jih moralo še naprej urejati nacionalno pravo držav članic, vključno z njihovimi pravili mednarodnega zasebnega prava in, če je ustrezno, s sodno prakso Sodišča o prostem gibanju. (30)  Ta uredba se ne bi smela uporabljati za predhodna vprašanja, kot so obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze ali razmerja, za katero se po nacionalnem pravu, ki se zanj uporablja, šteje, da ima primerljive učinke, kot je registrirana partnerska skupnost, ki bi jih moralo še naprej urejati nacionalno pravo držav članic, vključno z njihovimi pravili mednarodnega zasebnega prava in, če je ustrezno, s sodno prakso Sodišča o prostem gibanju. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 (36)  Da bi olajšali priznavanje sodnih odločb in javnih listin o zadevah v zvezi s starševstvom, bi morala ta uredba določiti enotna pravila o pristojnosti za ugotavljanje starševstva s čezmejnim elementom. Ta uredba bi morala tudi pojasniti pravico otrok, mlajših od 18 let, da se jim zagotovi možnost, da izrazijo svoje mnenje v postopkih, ki se nanašajo nanje. (36)  Da bi olajšali priznavanje sodnih odločb in javnih listin o zadevah v zvezi s starševstvom, bi morala ta uredba določiti enotna pravila o pristojnosti za ugotavljanje starševstva s čezmejnim elementom. Ta uredba bi morala tudi pojasniti pravico otrok, mlajših od 18 let, da se jim zagotovi možnost, da izrazijo svoje mnenje v postopkih, ki se nanašajo nanje, ob upoštevanju starosti in zrelosti otroka, kot je določeno v členu 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 (42)  Kadar pristojnosti ni mogoče določiti na temelju splošnih alternativnih kriterijev za določitev pristojnosti, bi morala biti pristojna sodišča države članice, v kateri se nahaja otrok. To pravilo prisotnosti bi moralo zlasti omogočiti sodiščem države članice, da izvajajo pristojnost v zvezi z otroki, ki so državljani tretjih držav, vključno s prosilci za mednarodno zaščito ali upravičenci do nje, kot so begunski otroci in mednarodno razseljeni otroci zaradi nemirov v državi njihovega običajnega prebivališča. (42)  Kadar pristojnosti ni mogoče določiti na temelju splošnih alternativnih kriterijev za določitev pristojnosti, bi morala biti pristojna sodišča države članice, v kateri se nahaja otrok. To pravilo prisotnosti bi moralo zlasti omogočiti sodiščem države članice, da izvajajo pristojnost v zvezi z otroki, ki so državljani tretjih držav, vključno s prosilci za mednarodno zaščito ali upravičenci do nje, kot so begunski otroci, mednarodno razseljeni otroci ter žrtve trgovine z ljudmi zaradi nemirov v državi njihovega običajnega prebivališča. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 a (novo) (44a)  Da bi olajšali ugotavljanje starševskega razmerja med otrokom in staršem ali starši v čezmejnem primeru in olajšali priznavanje sodnih odločb in javnih listin v zvezi s starševskim razmerjem ter prispevali k izvajanju te uredbe, je primerno da države članice ob polnem spoštovanju nacionalne strukture sodišč preučijo možnost koncentracije pristojnosti za tovrstne postopke na čim bolj omejeno število sodišč. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 (49)  V postopkih v zvezi z ugotavljanjem starševstva na podlagi te uredbe bi bilo treba kot osnovno načelo otrokom, mlajšim od 18 let, na katere se ti postopki nanašajo in ki so sposobni oblikovati lastno mnenje, v skladu s sodno prakso Sodišča dati dejansko in učinkovito možnost, da ga tudi izrazijo, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Vendar pa bi ta uredba morala vprašanje, kdo bo zaslišal otroka in kako bo zaslišan, prepustiti nacionalnemu pravu in postopku držav članic. Poleg tega zaslišanje otroka, ki ostaja njegova pravica, ne bi smelo biti absolutna obveznost, čeprav bi ga bilo treba preučiti glede na otrokovo korist. (49)  V skladu s členom 12 Konvencije OZN o otrokovih pravicah in členom 24(1) Listine imajo vsi otroci pravico izraziti svoja mnenja v vseh zadevah, ki se nanašajo nanje, ter do tega, da se njihova mnenja upoštevajo in jemljejo resno. Otroku bi morala biti zagotovljena možnost zaslišanja v katerem koli sodnem ali upravnem postopku, ki se nanaša nanj. Zato bi bilo treba v postopkih na podlagi te uredbe kot osnovno načelo in kjer je ustrezno, otroku, na katerega se ti postopki nanašajo in ki je sposoben oblikovati lastno mnenje, dati dejansko in učinkovito možnost, da izrazi to mnenje, pa tudi svoja čustva in želje, pri čemer bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo pri oceni otrokovih koristi. Vendar pa bi ta uredba morala vprašanje, kdo bo zaslišal otroka in kako bo zaslišan, prepustiti nacionalnemu pravu in postopku držav članic. Poleg tega zaslišanje otroka, ki ostaja njegova pravica, ne bi smelo biti absolutna obveznost, zlasti kadar se ugotovi, da je v nasprotju z otrokovimi koristmi, in bi ga bilo treba preučiti glede na otrokove koristi. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 56 (56)  Zaradi javnega interesa bi morala imeti sodišča in drugi pristojni organi, ki ugotavljajo starševstvo v državah članicah, v izjemnih okoliščinah možnost neupoštevanja nekaterih določb tujega prava, kadar bi bila njihova uporaba v določenem primeru očitno nezdružljiva z javnim redom zadevne države članice. Vendar sodišča ali drugi pristojni organi ne bi smeli imeti možnosti, da uporabijo izjemo na podlagi javnega reda zato, da ne bi upoštevali prava druge države, če bi bilo to v nasprotju z Listino in zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje diskriminacijo. (56)  Zaradi javnega interesa bi morala imeti sodišča in drugi pristojni organi, ki ugotavljajo starševstvo v državah članicah, v izjemnih okoliščinah možnost neupoštevanja nekaterih določb tujega prava, kadar bi bila njihova uporaba v določenem primeru očitno nezdružljiva z javnim redom zadevne države članice. Vendar sodišča ali drugi pristojni organi ne bi smeli imeti možnosti, da uporabijo izjemo na podlagi javnega reda zato, da ne bi upoštevali prava druge države, če bi bilo to v nasprotju z Listino in zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje diskriminacijo. Kadar sodišča ali drugi pristojni organi države članice uveljavljajo izjemo javnega reda, bi morala odločitev sodišča o starševstvu veljati, dokler se ne izčrpajo pravna sredstva na nacionalni ravni in ravni Unije in dokler ni izdana pravnomočna sodba o izjemi javnega reda. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 66 (66)  Čeprav obveznost, da morajo imeti otroci, mlajši od 18 let, možnost, da izrazijo svoje mnenje, v skladu s to uredbo ne bi smela veljati za javne listine z zavezujočim pravnim učinkom, bi se morala pravica otrok, da izrazijo svoje mnenje, vseeno upoštevati v skladu s členom 24 Listine in glede na člen 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah, kot se izvaja v skladu z nacionalnim pravom in postopkom. Dejstvo, da otrokom ni bila dana možnost, da izrazijo svoje mnenje, ne bi smelo biti samodejno razlog za zavrnitev priznanja javnih listin z zavezujočim pravnim učinkom. (66)  Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje, bi se morala upoštevati v skladu s členom 24 Listine in glede na člen 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah, kot se izvaja v skladu z nacionalnim pravom in postopkom, tudi glede javnih listin z zavezujočim pravnim učinkom. Vendar dejstvo, da otroku, mlajšemu od 18 let, ni bila dana možnost, da izrazi svoje mnenje, ne bi smelo biti samodejno razlog za zavrnitev priznanja javnih listin z zavezujočim pravnim učinkom. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 75 (75)  Upoštevanje javnega interesa bi moralo sodiščem ali drugim pristojnim organom držav članic omogočiti, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo priznanje ali, če je ustrezno, sprejetje sodne odločbe ali javne listine o starševstvu, ugotovljenem v drugi državi članici, če bi bilo v danem primeru tako priznanje ali sprejetje očitno nezdružljivo z javnim redom zadevne države članice. Vendar sodišča ali drugi pristojni organi ne bi smeli imeti možnosti, da zavrnejo priznanje ali, če je ustrezno, sprejetje sodne odločbe ali javne listine, izdane v drugi državi članici, če bi bilo to v nasprotju z Listino in zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje diskriminacijo. (75)  Upoštevanje javnega interesa bi moralo sodiščem ali drugim pristojnim organom držav članic omogočiti, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo priznanje ali, če je ustrezno, sprejetje sodne odločbe ali javne listine o starševstvu, ugotovljenem v drugi državi članici, če bi bilo v danem primeru tako priznanje ali sprejetje očitno nezdružljivo z javnim redom zadevne države članice. Vendar sodišča ali drugi pristojni organi ne bi smeli imeti možnosti, da zavrnejo priznanje ali, če je ustrezno, sprejetje sodne odločbe ali javne listine, izdane v drugi državi članici, če bi bilo to v nasprotju z Listino in zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje diskriminacijo. Kadar sodišča ali pristojni organi države članice uveljavljajo izjemo javnega reda, bi morala odločitev sodišča o starševstvu veljati, dokler se ne izčrpajo pravna sredstva na nacionalni ravni in ravni Unije in dokler ni izdana pravnomočna sodba o izjemi javnega reda. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 76 (76)  Za hitro, nemoteno in učinkovito priznanje starševstva, ugotovljenega v državi članici, bi morali imeti otroci ali njihovi starši možnost, da zlahka dokažejo status otroka v drugi državi članici. V ta namen bi morala ta uredba določati uvedbo enotnega potrdila, tj. evropskega potrdila o starševstvu, ki se izda za uporabo v drugi državi članici. Evropsko potrdilo o starševstvu zaradi spoštovanja načela subsidiarnosti ne bi smelo nadomestiti notranjih listin, ki lahko v državah članicah obstajajo za podobne namene. (76)  Za hitro, nemoteno in učinkovito priznanje starševstva, ugotovljenega v državi članici, bi morali imeti otroci ali njihovi starši možnost, da zlahka dokažejo status otroka v drugi državi članici. To je pomemben korak k zmanjšanju birokracije in povečanju dostopa do prostega gibanja v Uniji kot sredstvu za spodbujanje enakosti. V ta namen bi morala ta uredba določati uvedbo enotnega potrdila, tj. evropskega potrdila o starševstvu, ki se izda za uporabo v drugi državi članici. Evropsko potrdilo o starševstvu zaradi spoštovanja načela subsidiarnosti ne bi smelo nadomestiti notranjih listin, ki lahko v državah članicah obstajajo za podobne namene. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 81 (81)  Sodišče ali drug pristojni organ bi moral izdati evropsko potrdilo o starševstvu na zahtevo. Organ izdajatelj bi moral izvirnik evropskega potrdila o starševstvu obdržati, vložniku ali zakonitemu zastopniku pa izdati eno ali več overjenih kopij. Zaradi stabilnosti statusa starševstva v veliki večini primerov veljavnost kopij evropskega potrdila o starševstvu ne bi smela biti časovno omejena, brez poseganja v možnost popravka, spremembe, začasnega preklica ali preklica evropskega potrdila o starševstvu, če je to potrebno. Ta uredba bi morala omogočati vložitev pravnih sredstev zoper odločbe organa izdajatelja, vključno z odločbami o zavrnitvi izdaje evropskega potrdila o starševstvu. Če je bilo evropsko potrdilo o starševstvu popravljeno, spremenjeno, začasno preklicano ali preklicano, bi moral organ izdajatelj s tem seznaniti osebe, ki so ji bile izdane overjene kopije, da bi se preprečila njihova nepravilna uporaba. (81)  Sodišče ali drug pristojni organ bi moral izdati evropsko potrdilo o starševstvu na zahtevo otroka (v nadaljevanju besedila: vložnik) ali, kjer je ustrezno, zakonitega zastopnika. Organ izdajatelj bi moral izvirnik evropskega potrdila o starševstvu obdržati, vložniku ali zakonitemu zastopniku pa izdati eno ali več overjenih kopij. Zaradi stabilnosti statusa starševstva v veliki večini primerov veljavnost kopij evropskega potrdila o starševstvu ne bi smela biti časovno omejena, brez poseganja v možnost popravka, spremembe, začasnega preklica ali preklica evropskega potrdila o starševstvu, če je to potrebno. Ta uredba bi morala omogočati vložitev pravnih sredstev zoper odločbe organa izdajatelja, vključno z odločbami o zavrnitvi izdaje evropskega potrdila o starševstvu. Če je bilo evropsko potrdilo o starševstvu popravljeno, spremenjeno, začasno preklicano ali preklicano, bi moral organ izdajatelj s tem seznaniti osebe, ki so ji bile izdane overjene kopije, da bi se preprečila njihova nepravilna uporaba. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 83 (83)  Evropska točka elektronskega dostopa bi morala fizičnim osebam ali njihovim zakonitim zastopnikom omogočati predložitev vloge za evropsko potrdilo o starševstvu ter prejem in pošiljanje tega potrdila v elektronski obliki. Prav tako bi jim morala omogočati elektronsko komunikacijo s sodišči ali drugimi pristojnimi organi držav članic v postopkih za izdajo odločbe, da ni razlogov za zavrnitev priznanja sodne odločbe ali javne listine o starševstvu, ali v postopkih za zavrnitev priznanja sodne odločbe ali javne listine o starševstvu. Sodišča ali drugi pristojni organi držav članic bi morali z državljani komunicirati prek evropske točke elektronskega dostopa le, če je državljan predhodno izrecno privolil v uporabo tega sredstva komunikacije. (83)  Evropska točka elektronskega dostopa bi morala vložnikom ali njihovim zakonitim zastopnikom omogočati predložitev vloge za evropsko potrdilo o starševstvu ter prejem in pošiljanje tega potrdila v elektronski obliki. Prav tako bi jim morala omogočati elektronsko komunikacijo s sodišči ali drugimi pristojnimi organi držav članic v postopkih, zajetih s to uredbo. Sodišča ali drugi pristojni organi držav članic bi morali z državljani komunicirati prek evropske točke elektronskega dostopa le, če je državljan predhodno izrecno privolil v uporabo tega sredstva komunikacije. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 89 a (novo) (89a)  Pomembno je, da v primeru dvoma glede razlage določbe te uredbe nacionalni sodniki na podlagi mehanizma predhodnega odločanja, ki ga določata Pogodbi, od Sodišča Evropske unije pridobijo razlago, ki se uporablja enotno. Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 Ta uredba določa skupna pravila o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, za ugotavljanje starševstva v državi članici v čezmejnih primerih ter skupna pravila za priznavanje ali, če je ustrezno, sprejemanje v državi članici sodnih odločb o starševstvu, izdanih v drugi državi članici, in javnih listin o starševstvu, sestavljenih ali registriranih v drugi državi članici, ter uvaja evropsko potrdilo o starševstvu. Ta uredba določa skupna pravila o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, za ugotavljanje starševstva v državi članici v čezmejnih primerih ter skupna pravila za medsebojno priznavanje ali, če je ustrezno, sprejemanje v državi članici sodnih odločb o starševstvu, izdanih v drugi državi članici, in javnih listin o starševstvu, sestavljenih ali registriranih v drugi državi članici, ter uvaja evropsko potrdilo o starševstvu. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 1 1.  „starševstvo“ pomeni razmerje med starši in otroki, določeno z zakonodajo. Vključuje pravni status osebe kot otroka določenega starša ali staršev; 1.  „starševstvo“ pomeni razmerje med otroki in starši, določeno z zakonodajo. Vključuje pravni status osebe kot otroka določenega starša ali staršev; (Ta sprememba, v skladu s katerim se „starši in otroki“ spremeni v „otroki in starši“, velja za celotno besedilo. Če bo sprejet, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.) Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 4.  „sodišče“ pomeni organ v državi članici, ki izvaja sodno funkcijo v zadevah v zvezi s starševstvom; 4.  „sodišče“ pomeni vsak sodni organ in vse druge organe države članice, ki imajo sodno pristojnost v zadevah v zvezi s starševstvom in izvajajo sodne funkcije ali delujejo na podlagi pooblastil, ki jih nanje prenese sodni organ, ali delujejo pod nadzorom sodnega organa, če ti drugi organi zagotavljajo jamstva glede nepristranskosti in pravice vseh strank, da izrazijo svoje mnenje,ter če so odločbe, ki jih izdajo, po pravu države članice, v kateri delujejo: Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 – točka a (novo) (a)  lahko predmet pritožbe pri sodnem organu ali predmet ponovne preučitve s strani sodnega organa; ter Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 – točka b (novo) (b)  imajo enako veljavnost in učinek kot odločba sodnega organa glede iste zadeve; Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 9 a (novo) 9a.  „videokonference“ pomeni uporabo tehnoloških orodij za avdiovizualni prenos, ki osebam v čezmejnih sodnih postopkih omogoča sodelovanje na daljavo. Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 Ta uredba ne vpliva na pristojnost organov držav članic za obravnavanje zadev v zvezi s starševstvom. Ta uredba ne vpliva na pristojnost organov držav članic za obravnavanje zadev v zvezi s starševstvom, ki nimajo čezmejne razsežnosti. Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 15 – naslov Pravica otrok, da izrazijo svoje mnenje Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje in je zaslišan Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 1.  Sodišča držav članic pri izvajanju pristojnosti na podlagi te uredbe v skladu z nacionalnim pravom in postopkom otrokom, ki so mlajši od 18 let, starševstvo katerih se ugotavlja in ki so sposobni oblikovati lastno mnenje, zagotovijo dejansko in učinkovito možnost, da to mnenje izrazijo, bodisi neposredno bodisi prek zastopnika ali ustreznega organa. 1.  Sodišča držav članic pri izvajanju pristojnosti na podlagi te uredbe v skladu z nacionalnim pravom in postopkom otroka, ki je mlajši od 18 let in ki je sposoben oblikovati lastno mnenje, podprejo in mu zagotovijo dejansko in učinkovito možnost, da v postopkih, zajetih s to uredbo, to mnenje izrazi, bodisi neposredno bodisi prek zastopnika ali ustreznega organa. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 2.  Kadar sodišče v skladu z nacionalnim pravom in postopkom otrokom, mlajšim od 18 let, omogoči, da izrazijo svoje mnenje v skladu s tem členom, ustrezno upošteva to mnenje glede na starost in zrelost otrok. 2.  Kadar sodišče v skladu z nacionalnim pravom in postopkom otroku, mlajšemu od 18 let, omogoči, da izrazi svoje mnenje v skladu s tem členom, ustrezno upošteva to mnenje glede na starost in zrelost otroka. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 – točka a (a)  postopke za ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva; (a)  postopke in pogoje za ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva; Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 1.  Uporaba določbe prava katere koli države, določenega s to uredbo, se lahko zavrne le, če je taka uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek. 1.  Uporaba določbe prava katere koli države, določenega s to uredbo, se lahko zavrne le, če je taka uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek, pri čemer se upoštevajo otrokove koristi. Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic odstavek 1 uporabljajo ob spoštovanju temeljnih pravic in načel, določenih v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic odstavek 1 uporabljajo v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, določenimi v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Če pritožbo zoper uporabo odstavka 1 poda vložnik, ki zahteva priznanje starševstva, ki je že ugotovljeno v drugi državi članici, je odločitev sodišča o starševstvu veljavna, dokler se ne izčrpajo pravna sredstva na nacionalni ravni in ravni Unije in dokler ni izdana pravnomočna sodba o izjemi javnega reda. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 2.  Potrdilo se izpolni in izda v jeziku sodne odločbe. Potrdilo se lahko izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva stranka. To sodišča, ki izda potrdilo, v ničemer ne obvezuje, da zagotovi prevod ali prečrkovanje tiste vsebine v poljih prostega besedila, ki se lahko prevede. 2.  Potrdilo se izpolni in izda v jeziku sodne odločbe. Potrdilo se izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva stranka. Države članice odločijo, ali tak prevod ali prečrkovanje zagotovi sodišče in/ali organ javne uprave. Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – točka a (a)  če bi bilo tako priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ob upoštevanju otrokove koristi; (a)  če bi bilo tako priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ob upoštevanju otrokovih koristi; Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – točka c (c)  na zahtevo katere koli osebe, ki trdi, da sodna odločba posega v njeno očetovstvo ali materinstvo v zvezi z otrokom, če je bila izdana, ne da bi bila tej osebi dana možnost zaslišanja; (c)  na zahtevo in ob predložitvi dokazov vsake osebe, ki izkaže pravni interes v skladu s postopkovnim pravom države članice, v kateri se je začel postopek, ki trdi, da sodna odločba posega v starševstvo v zvezi z otrokom, če je bila izdana, ne da bi bila tej osebi dana možnost, da se izjavi in predloži dokaze; Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 2 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic točko (a) odstavka 1 uporabljajo ob spoštovanju temeljnih pravic in načel, določenih v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic točko (a) odstavka 1 uporabljajo v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, določenimi v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Če pritožbo zoper uporabo odstavka 1, točka (a), poda vložnik, ki zahteva priznanje starševstva, ki je že ugotovljeno v drugi državi članici, je odločitev sodišča o starševstvu veljavna, dokler se ne izčrpajo pravna sredstva na nacionalni ravni in ravni Unije in dokler ni izdana pravnomočna sodba o izjemi javnega reda. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 1 1.  Katera koli stranka lahko izpodbija sodno odločbo o vlogi za zavrnitev priznanja ali zoper njo vloži pravno sredstvo. 1.  Katera koli stranka z ugotovljenim pravnim interesom lahko izpodbija sodno odločbo o vlogi za zavrnitev priznanja ali zoper njo vloži pravno sredstvo. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 3 3.  Potrdilo se izpolni v jeziku javne listine. Potrdilo se lahko izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva stranka. To pristojnega organa, ki izda potrdilo, v ničemer ne obvezuje, da zagotovi prevod ali prečrkovanje tiste vsebine v poljih prostega besedila, ki se lahko prevede. 3.  Potrdilo se izpolni v jeziku javne listine. Potrdilo se izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva stranka. Države članice odločijo, ali tak prevod ali prečrkovanje zagotovi sodišče in/ali organ javne uprave. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka a (a)  če bi bilo tako priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ob upoštevanju otrokove koristi; (a)  če bi bilo tako priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ob upoštevanju otrokovih koristi; Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka b (b)  na zahtevo katere koli osebe, ki trdi, da javna listina posega v njeno očetovstvo ali materinstvo v zvezi z otrokom, če je bila javna listina uradno sestavljena ali registrirana brez udeležbe te osebe; (b)  na zahtevo katere koli osebe, ki trdi, da javna listina posega v njeno starševstvo v zvezi z otrokom, če je bila javna listina uradno sestavljena ali registrirana brez udeležbe te osebe; Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 2 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic točko (a) odstavka 1 uporabljajo ob spoštovanju temeljnih pravic in načel, določenih v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic točko (a) odstavka 1 uporabljajo v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, določenimi v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Če pritožbo zoper uporabo odstavka 1, točka (a), poda vložnik, ki zahteva priznanje starševstva, ki je že ugotovljeno v drugi državi članici, je priznanje javne listine in pravic, ki izhajajo iz nje, veljavno, dokler se ne izčrpajo pravna sredstva na nacionalni ravni in ravni Unije in dokler ni izdana pravnomočna sodba. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 3 3.  Priznanje javne listine o ugotovitvi starševstva z zavezujočim pravnim učinkom se lahko zavrne, če je bila uradno sestavljena ali registrirana, ne da bi bila otrokom dana možnost, da izrazijo svoje mnenje. Če so bili otroci mlajši od 18 let, se ta določba uporablja, kadar so bili otroci sposobni oblikovati svoje mnenje. 3.  Priznanje javne listine o ugotovitvi starševstva z zavezujočim pravnim učinkom se lahko v izjemnih okoliščinah zavrne, če je bila uradno sestavljena ali registrirana, ne da bi bila otroku dana možnost, da izrazi svoje mnenje v skladu s členom 15. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 43 – odstavek 2 2.  Vložnik, ki mu je bil v državi članici izvora odobren brezplačen postopek pred upravnim organom, ki je bil Komisiji sporočen v skladu s členom 71, je v postopkih iz člena 25(1) in člena 32 upravičen do brezplačne pravne pomoči v skladu z odstavkom 1 tega člena. V ta namen ta stranka predloži izjavo pristojnega organa države članice izvora, iz katere izhaja, da izpolnjuje finančne pogoje, na podlagi katerih mu je lahko odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka. 2.  Vložnik, ki mu je bil v državi članici izvora odobren brezplačen postopek pred upravnim organom, ki je bil Komisiji sporočen v skladu s členom 71, je v postopkih iz člena 25(1) in člena 32 upravičen do brezplačne pravne pomoči v skladu z odstavkom 1 tega člena. V ta namen ta stranka predloži izjavo pristojnega organa države članice izvora, iz katere izhaja, da izpolnjuje finančne pogoje, na podlagi katerih mu je lahko odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka. Pristojni organ v državi članici izvora takšno izjavo zagotovi brezplačno in v dveh tednih po prejemu zahteve stranke. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic javni red iz odstavka 1 uporabljajo ob spoštovanju temeljnih pravic in načel, določenih v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. 2.  Sodišča in drugi pristojni organi držav članic javni red iz odstavka 1 uporabljajo v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, določenimi v Listini, zlasti njenem členu 21 o pravici do nediskriminacije. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Če pritožbo zoper uporabo odstavka 1 poda vložnik, ki zahteva priznanje starševstva, ki je že ugotovljeno v drugi državi članici, je dokazna moč javne listine in pravic, ki izhajajo iz nje, veljavna, dokler se ne izčrpajo pravna sredstva na nacionalni ravni in ravni Unije in dokler ni izdana pravnomočna sodba. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 2 2.  Za namene predložitve vloge lahko vložnik uporabi obrazec iz Priloge IV. 2.  Za namene predložitve vloge vložnik uporabi obrazec iz Priloge IV. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Če država članica zagotavlja digitalni dostop do informacij iz odstavka 3, se vložniku omogoči dostop do digitalne različice obrazca iz Priloge IV, ki jih pristojni organi samodejno izpolnijo v celoti ali deloma, odvisno od razpoložljivih informacij. Vložnik ali, kjer je ustrezno, zakoniti zastopnik vložnika, lahko na obrazcu doda manjkajoče informacije, preden predloži vlogo. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 50 – odstavek 1 1.  Organ izdajatelj po prejemu vloge preveri informacije, izjave, dokumente in druga dokazila, ki jih predloži vložnik. Po uradni dolžnosti opravi poizvedbe, potrebne za to preverjanje, če tako določa ali dovoljuje nacionalno pravo, ali pozove vložnika, naj predloži dodatna dokazila, ki se mu zdijo potrebna. 1.  Organ izdajatelj po prejemu vloge preveri informacije, izjave, dokumente in druga dokazila, ki jih predloži vložnik. Po uradni dolžnosti opravi poizvedbe, potrebne za to preverjanje, če tako določa ali dovoljuje nacionalno pravo, ali pozove vložnika, naj predloži katere koli informacije, za katere organ meni, da manjkajo za izdajo potrdila. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 1 – pododstavek 1 Organ izdajatelj po postopku iz tega poglavja nemudoma izda potrdilo o starševstvu, ko so elementi, ki jih je treba potrditi, ugotovljeni v skladu s pravom, ki se uporablja za ugotavljanje starševstva. Pri tem uporabi obrazec iz Priloge V. Organ izdajatelj po postopku iz tega poglavja nemudoma, najpozneje pa v dveh tednih po prejemu vloge, izda potrdilo o starševstvu, ko so elementi, ki jih je treba potrditi, ugotovljeni v skladu s pravom, ki se uporablja za ugotavljanje starševstva. Pri tem uporabi obrazec iz Priloge V. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 2 2.  Pristojbina, ki se pobere za izdajo potrdila o starševstvu, ni višja od pristojbine, ki se pobere za izdajo potrdila v skladu z nacionalnim pravom, ki dokazuje starševstvo vložnika. 2.  Pristojbina, ki se pobere za izdajo potrdila o starševstvu, ni višja od pristojbine, ki se pobere za izdajo rojstnega lista v skladu z nacionalnim pravom, ki dokazuje starševstvo vložnika. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Potrdilo je na voljo v papirni in elektronski različici. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 1 1.  Organ izdajatelj hrani izvirnik potrdila o starševstvu ter vložniku ali zakonitemu zastopniku izda eno ali več overjenih kopij. 1.  Organ izdajatelj hrani izvirnik potrdila o starševstvu ter vložniku ali zakonitemu zastopniku izda eno ali več overjenih kopij, pod pogojem da vložnik oziroma zakoniti zastopnik predloži dokument, ki izkazuje njegovo istovetnost v skladu s nacionalno zakonodajo države članice, ki je izdala potrdilo. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Elektronske kopije potrdila se dajo na voljo prek Evropske točke elektronskega dostopa, vzpostavljene na evropskem portalu e-pravosodje na podlagi člena 4 Uredbe (EU) .../... [uredba o digitalizaciji] in prek ustreznih obstoječih nacionalnih portalov IT. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 1 1.  Organ izdajatelj na zahtevo vsake osebe, ki izkaže pravni interes, ali po uradni dolžnosti popravi potrdilo o starševstvu, če vsebuje pisno pomoto. 1.  Organ izdajatelj na zahtevo vsake osebe, ki izkaže pravni interes, ali po uradni dolžnosti nemudoma popravi potrdilo o starševstvu, če vsebuje pisno pomoto. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 2 2.  Organ izdajatelj na zahtevo vsake osebe, ki izkaže pravni interes, ali, če to omogoča nacionalno pravo, po uradni dolžnosti spremeni ali prekliče potrdilo o starševstvu, če je bilo ugotovljeno, da potrdilo o starševstvu ali posamezni elementi potrdila o starševstvu niso točni. 2.  Organ izdajatelj na zahtevo vsake osebe, ki izkaže pravni interes, ali, če to omogoča nacionalno pravo, po uradni dolžnosti brez odlašanja spremeni ali prekliče potrdilo o starševstvu, če je bilo ugotovljeno, da potrdilo o starševstvu ali posamezni elementi potrdila o starševstvu niso točni. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 3 3.  Organ izdajatelj o popravku, spremembi ali preklicu potrdila o starševstvu nemudoma obvesti vse osebe, ki so jim bile izdane overjene kopije potrdila o starševstvu v skladu s členom 54(1). 3.  Organ izdajatelj o popravku, spremembi ali preklicu potrdila o starševstvu nemudoma, najpozneje pa v dveh tednih po svoji odločitvi, obvesti vse osebe, ki so jim bile izdane overjene kopije potrdila o starševstvu v skladu s členom 54(1). Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Če se potrdilo popravi, spremeni ali prekliče, izvirno potrdilo in vse predhodne overjene kopije niso več veljavni. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 2 – pododstavek 1 Če se v postopku izpodbijanja iz odstavka 1 ugotovi, da izdano potrdilo o starševstvu ni točno, pristojno sodišče popravi, spremeni ali prekliče potrdilo o starševstvu ali poskrbi, da potrdilo o starševstvu popravi, spremeni ali prekliče organ izdajatelj. Če se v postopku izpodbijanja iz odstavka 1 ugotovi, da izdano potrdilo o starševstvu ni točno, pristojno sodišče popravi, spremeni ali prekliče potrdilo o starševstvu ali poskrbi, da potrdilo o starševstvu brez odlašanja popravi, spremeni ali prekliče organ izdajatelj. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 2 – pododstavek 2 Če se v postopku izpodbijanja iz odstavka 1 ugotovi, da zavrnitev izdaje potrdila o starševstvu ni bila upravičena, pristojno sodišče izda potrdilo o starševstvu ali poskrbi, da organ izdajatelj ponovno preuči zadevo in o njej na novo odloča. Če se v postopku izpodbijanja iz odstavka 1 ugotovi, da zavrnitev izdaje potrdila o starševstvu ni bila upravičena, pristojno sodišče izda potrdilo o starševstvu ali poskrbi, da organ izdajatelj ponovno preuči zadevo in o njej na novo odloča najpozneje v dveh tednih po svoji odločitvi. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 57 – odstavek 2 – pododstavek 2 V času, ko so učinki potrdila o starševstvu začasno preklicani, se ne smejo izdati nobene nove overjene kopije potrdila o starševstvu. V času, ko so učinki potrdila o starševstvu začasno preklicani, se ne smejo izdati nobene nove overjene kopije potrdila o starševstvu. Že overjene kopije potrdila v času začasnega preklica potrdila niso veljavne. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Evropska točka elektronskega dostopa, vzpostavljena na evropskem portalu e-pravosodje v skladu s členom 4 [uredbe o digitalizaciji], se lahko uporablja za elektronsko komunikacijo med fizičnimi osebami ali njihovimi zakonitimi zastopniki in sodišči ali drugimi pristojnimi organi držav članic v zvezi: 1.  Omogoči se, da se Evropska točka elektronskega dostopa, vzpostavljena na evropskem portalu e-pravosodje v skladu s členom 4 [uredbe o digitalizaciji], uporablja za elektronsko komunikacijo med vložniki ali njihovimi zastopniki in sodišči ali drugimi pristojnimi organi držav članic v zvezi s postopki, zajetimi s to uredbo. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 – točka a (a)  s postopki za izdajo odločbe, da ni razlogov za zavrnitev priznanja sodne odločbe ali javne listine o starševstvu, ali postopki za zavrnitev priznanja sodne odločbe ali javne listine o starševstvu; črtano Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 – točka b (b)  z vlogo za izdajo, popravek, spremembo, preklic ali začasni preklic evropskega potrdila o starševstvu ali pravna sredstva v zvezi z njim. črtano Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Evropska točka elektronskega dostopa, vzpostavljena na evropskem portalu e-pravosodje v skladu s členom 4 [uredbe o digitalizaciji], se uporablja za elektronsko komunikacijo med pristojnimi organi držav v zvezi z: (a)  vsemi postopki in vlogami iz odstavka 1 tega člena; (b)  litispendenco. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 2 2.  Členi 4(3), 5(2) in (3), 6, 9(1) in 3 ter 10 [uredbe o digitalizaciji] se uporabljajo za elektronske komunikacije v skladu z odstavkom 1. 2.  Členi 4(3), 5(2) in (3), 6, 9(1) in 3 ter 10 [uredbe o digitalizaciji] se uporabljajo za elektronske komunikacije v skladu z odstavkoma 1 in 1a tega člena. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 58 a (novo) Člen 58a Uporaba videokonferenc in druge tehnologije za komunikacijo na daljavo 1.  Za zaslišanja, povezana s postopki iz te uredbe, je mogoče uporabiti videokonference ali drugo tehnologijo za komunikacijo na daljavo v skladu z Uredbo (EU) .../... [uredba o digitalizaciji]. 2.  V skladu s členom 15 lahko sodišča držav članic v vsakem posameznem primeru dovolijo zaslišanje otroka, ki je sposoben oblikovati lastno mnenje, prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo. Pri odločanju o tem, ali naj se otrok zasliši prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, pristojni organ upošteva predvsem otrokove koristi. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 Na komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 v zvezi s spremembami prilog I do V, s katerimi se te priloge posodobijo ali vanje vnesejo tehnične spremembe. Na komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 v zvezi s spremembami prilog I do V, s katerimi se te priloge posodobijo ali vanje vnesejo tehnične spremembe. Pred pripravo in oblikovanjem delegiranih aktov se opravijo posvetovanja z deležniki, vključno z ustreznimi organizacijami civilne družbe in akademskimi strokovnjaki, ki se nato upoštevajo pri pripravi in oblikovanju. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 67 a (novo) Člen 67a Podporni ukrepi 1.  Komisija pripravi smernice za uporabo in izvrševanje te uredbe, ki so na voljo ... [šest mesecev pred datumom začetka uporabe iz člena 72]. 2.  Države članice smernice Komisije po potrebi dopolnijo s smernicami za vse relevantne strokovnjake ter zadevne otroke in starše, pri čemer upoštevajo posebnosti svojih nacionalnih upravnih in pravnih sistemov. Te smernice so na voljo najpozneje do ... [datuma začetka uporabe iz člena 72]. 3.  Komisija in države članice redno pregledujejo smernice iz odstavkov 1 in 2 ter jih po potrebi posodobijo. 4.  Države članice zagotovijo lahko dostopne in uporabniku prijazne informacije o postopkih, ki jih zajema ta uredba, tudi prek javnega spletnega mesta. 5.  Države članice na podlagi te uredbe in ob podpori Komisije in Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju organizirajo usposabljanja za vse relevantne strokovnjake, zlasti sodnike, pravnike in uradnike v javni upravi. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 1 1.  Komisija do [pet let od datuma začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe, vključno z oceno morebitnih ugotovljenih praktičnih težav, podprto z informacijami, ki so jih predložile države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog. 1.  Komisija do ... [tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe] in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe, vključno z oceno zbliževanj in razhajanj med državami članicami ter morebitnih ugotovljenih praktičnih težav, podprto z informacijami, ki so jih predložile države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog. Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Države članice Komisiji na njeno zahtevo, če je mogoče, zagotovijo informacije, ki so pomembne za oceno izvajanja in uporabe te uredbe, zlasti o: 2.  Države članice Komisiji zagotovijo informacije, ki so pomembne za oceno izvajanja in uporabe te uredbe, vsaj o: Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)  številu vlog za priznanje starševstva, predloženih v skladu s to uredbo, in številu zavrnjenih vlog, skupaj s pregledom razlogov za zavrnitev; Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2 – točka a b (novo) (ab)  v primerih zavrnitve uporabe določb te uredbe zaradi njihove nezdružljivosti z javnim redom države članice, obrazložitev razlogov za vsak primer posebej in informacije o morebitnih pritožbah zoper njeno uporabo; Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2 – točka c a (novo) (ca)  številu vlog za priznanje sodne odločbe ali javne listine o ugotovitvi starševstva z zavezujočim pravnim učinkom v državi članici izvora v skladu s členom 32 in številu primerov, v katerih je bilo priznanje odobreno; Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Komisija vzpostavi dialog z zadevnimi deležniki, da bi prispevali k pripravi poročila o oceni iz odstavka 1.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 14. (2) UL C 434, 15.11.2022, str. 11.