Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega dodatnega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju poglavja V, 33. določbe Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) o obveznostih in postopkih v izrednih razmerah,

–  ob upoštevanju 4. in 5. poglavja Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju (SAR) o operativnih postopkih,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 1, 2(1), 3, 6, 18, 19 in 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 67(1), 77(1) in 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 656/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi pravil za varovanje zunanjih morskih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. marca 2023 o večletni strateški politiki za evropsko integrirano upravljanje meja (COM(2023)0146),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 08/2021,

–  ob upoštevanju končnega poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) z dne 31. januarja 2022 o resnih kršitvah v agenciji Frontex in njegovih sklepov,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi OI/4/2021/MHZ o tem, kako Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami in zagotavlja odgovornost v zvezi s svojimi vse večjimi pristojnostmi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o varstvu človekovih pravic in zunanji migracijski politiki EU(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. aprila 2021 z naslovom Strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025 (COM(2021)0171),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. septembra 2021 z naslovom Prenovljen akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) (COM(2015)0591),

–  ob upoštevanju svojega Sklepa (EU, Euratom) 2021/1613 z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019(4), v katerem je podelitev razrešnice odložil,

–  ob upoštevanju svojega Sklepa (EU) 2022/1808 z dne 4. maja 2022 o zaključnem računu Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2020(5), v katerem je podelitev razrešnice odložil,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. oktobra 2022 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2020(6), v katerem izvršnemu direktorju Frontexa ni podelil razrešnice,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 10. maja 2023 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2021(7),

–  ob upoštevanju poročila neodvisne misije OZN za ugotavljanje dejstev v Libiji z dne 27. marca 2023 (A/HRC/52/83),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta delovne skupine za nadzor agencije Frontex pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) z dne 14. julija 2021 s poročilom o preiskavi za ugotavljanje dejstev o agenciji Frontex v zvezi z domnevnimi kršitvami temeljnih pravic, pa tudi njenih priporočil,

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča z dne 6. septembra 2023, WS in drugi/Frontex, T-600/21(8),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je bila leta 2021 pri odboru LIBE ustanovljena delovna skupina za nadzor agencije Frontex za spremljanje vseh vidikov delovanja agencije Frontex, tudi njene okrepljene vloge in virov za integrirano upravljanje meja, pravilne uporabe pravnega reda EU in njenega izvrševanja Uredb 2019/1896 in 656/2014;

B.  ker je delovna skupina za nadzor agencije Frontex pooblaščena, da opravi preiskavo za ugotavljanje dejstev, da bi zbrala vse ustrezne informacije in dokaze o domnevnih kršitvah temeljnih pravic, v katere je bila agencija vpletena oziroma je bila z njimi seznanjena in/ali ni ukrepala, o notranjem upravljanju agencije, vključno s postopki za poročanje o pritožbah in njihovo obravnavo, ter o preglednosti in odgovornosti agencije do Evropskega parlamenta; ker je delovna skupina za nadzor agencije Frontex julija 2021 sprejela poročilo, ki vsebuje 42 posebnih priporočil agenciji, upravnemu odboru, Komisiji, državam članicam in Svetu;

C.  ker sta si agencija in njen upravni odbor v odgovor na poročilo delovne skupine za nadzor agencije Frontex prizadevala, da bi upoštevala priporočila te skupine in sta sporočila, da sta doslej izvedla 36 njenih priporočil; ker nekatera priporočila še vedno niso upoštevana, med drugim priporočila v zvezi z operacijami agencije Frontex v Grčiji in na Madžarskem, boljšo zaščito žvižgačev, izrednim poročanjem v okviru mehanizma za poročila o resnih incidentih, komunikacijo z nacionalnimi vladami in ustrezno obravnavo obtožb o kršitvah temeljnih pravic v državah članicah;

D.  ker so bile v poročilu urada OLAF z dne 15. februarja 2022 o preiskavah agencije Frontex razkrite hude kršitve in druge nepravilnosti treh posameznikov, zaposlenih v agenciji, vključno z nekdanjim izvršnim direktorjem, ter tri druge ključne težave, in sicer dejstvo, da uradnik za temeljne pravice ni mogel dostopati do operativnih informacij, dejstvo, da ta uradnik ni bil imenovan za odgovorno osebo za poročila o resnih incidentih z domnevnimi kršitvami temeljnih pravic, in dejstvo, da posamezniki, ki jih je preiskoval urad OLAF, niso upoštevali uslužbencev, ki so hierarhiji poročali o resnih incidentih; ker so poslanci Parlamenta in uradnik za temeljne pravice dobili dostop do poročila urada OLAF z veliko zamudo; ker je odločitev, da poročilo urada OLAF o dejavnostih agencije Frontex ne bo takoj dano Parlamentu na voljo, vplivala na pooblastilo za demokratični nadzor odgovornosti agencije za kršitve temeljnih pravic; ker je bilo poročilo kljub številnim zahtevam zaradi pravnih pomislekov v zvezi s procesnimi pravicami preiskovancev objavljeno šele 31. oktobra 2022; ker naj bi bili v zvezi z agencijo Frontex letos predloženi dve dodatni poročili urada OLAF;

E.  ker je Evropski parlament zaradi resnih težav, ki vplivajo na mehanizme notranjega nadzora agencije Frontex, in resnih pomanjkljivosti agencije v zvezi z varstvom temeljnih pravic prosilcev za azil in migrantov, preglednostjo, varstvom podatkov, domnevnim spolnim nadlegovanjem in nepravilnostmi v agenciji zavrnil podelitev razrešnice za proračun agencije za leto 2020;

F.  ker je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) razsodilo, da odločbe o vrnitvi, ki so jih izdali madžarski organi, niso skladne z Direktivo 2008/115/ES in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive 2013/32/EU in Direktive 2013/33/EU(9); ker je agencija Frontex opravila preverjanja in ugotovila, da agencija nikoli ni sodelovala pri vračanju na podlagi madžarske zakonodaje, za katero Sodišče meni, da je nezdružljiva s pravom EU (madžarski zakon LXXXIX iz leta 2007 in zakon LVIII iz leta 2020); ker agencija od Madžarske zahteva, naj sprejme konkretne zaveze glede postopkov, ki se uporabljajo pri prošnjah za podporo agencije Frontex; ker je agencija Frontex tudi uradno zaprosila Madžarsko, naj sistematično posreduje vsa razpoložljiva poročila, ki jih pripravi madžarsko tožilstvo, ki je pristojni organ za spremljanje pridržanja in prisilnega vračanja državljanov tretjih držav;

G.  ker so nacionalne institucije za človekove pravice, organi Sveta Evrope, UNHCR, mediji in nevladne organizacije objavili dodatna poročila o domnevnem zavračanju in drugih resnih kršitvah temeljnih pravic, vključno z nasiljem nad migranti na zunanjih kopenskih in morskih mejah EU, tudi med skupnimi operacijami varovanja meja, v katerih je sodelovala agencija Frontex; ker so bili na Splošnem sodišču EU proti agenciji Frontex začeti štirje sodni postopki v zvezi z domnevnim zavračanjem, od katerih sta bila dva razglašena za nedopustna, dva pa sta v teku;

H.  ker je nekdanja začasna izvršna direktorica na podlagi mnenj in priporočil uradnika za temeljne pravice v zvezi z njegovo oceno razmer v Grčiji, vključno z njegovim mnenjem z dne 1. septembra 2022, v katerem je navedel, da so utemeljene obtožbe o kršitvah temeljnih pravic v Grčiji dosegle raven, na kateri so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 46(4) uredbe o evropski mejni in obalni straži, ustanovila delovno skupino in sodelovala v procesu z grškimi organi pri operativnih dejavnostih, ki se izvajajo v Grčiji; ker so grški organi na podlagi teh razprav pripravili načrt za izvajanje zaščitnih ukrepov za temeljne pravice; ker je uradnik za temeljne pravice v 36. poročilu upravnemu odboru iz marca 2023 potrdil prizadevanja grških organov ter dejstvo, da agencija odobrava ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obravnavo pomislekov v zvezi s temeljnimi pravicami, vendar kljub akcijskemu načrtu še vedno prihaja do obtožb o zavračanju, ki ga spremlja slabo ravnanje z migranti; ker je uradnik za temeljne pravice na seji upravnega odbora junija 2023 ponovno poudaril, da so pogoji za uporabo člena 46 v celoti izpolnjeni, in se zavzel za prekinitev dejavnosti, ki bi jih bilo treba ponovno vzpostaviti šele, ko bo ponovno vzpostavljen odnos zaupanja z grškimi organi, medtem pa bi morala agencija Frontex ohraniti prisotnost na terenu v državi;

I.  ker je Sodišče v sodbi z dne 30. junija 2022 ugotovilo, da litovska zakonodaja, ki dovoljuje zavrnitev mednarodne zaščite in samodejno pridržanje prosilcev zgolj zato, ker so nezakonito prečkali mejo, ni skladna s pravom Unije; ker od julija 2022 agencija Frontex ne sodeluje več pri varovanju meja v Litvi, niti pri tem ne nudi podpore; ker je agencija tudi po sodbi Sodišča nadaljevala skupno operacijo Terra v Litvi z uslužbenci, ki izvajajo mejne kontrole in vračanje;

J.  ker je odbor LIBE v svojem mnenju iz leta 2023 o razrešnici agencije za leto 2021 izrazil zaskrbljenost zaradi poročil, ki so razkrila, da je agencija Frontex pri izvajanju programa za obdelavo osebnih podatkov za analizo tveganja (PeDRA) uporabljala vsiljivo zbiranje osebnih podatkov migrantov in beguncev, da bi jih vključili v Europolove podatkovne zbirke o kaznivih dejanjih; ker je agencija trdila, da se je projekt izvajal med letoma 2015 in 2017; ker je pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri agenciji po prejemu mnenj Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sklepih upravnega odbora agencije št. 56/2021, 68/2021 in 69/2021 pripravila akcijski načrt za izvajanje priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; ker je bil sklep upravnega odbora št. 56/2021 revidiran marca 2023;

K.  ker je uradnik za temeljne pravice v 36. poročilu upravnemu odboru obravnaval vse večjo zaskrbljenost v zvezi z Bolgarijo, vključno z obtožbami o nezakonitem vračanju („zavračanje“), ki jih spremlja slabo ravnanje nacionalnih organov z migranti med aretacijami, in poudaril, da morajo nacionalni organi opraviti učinkovite in nepristranske preiskave;

L.  ker je agencija bila in še vedno je v prehodu: junija 2021 je začel delovati novi urad za temeljne pravice pri agenciji FRONTEX; konec leta 2021 in v začetku leta 2022 so prvič v zgodovini agencije trije namestniki izvršnega direktorja začeli opravljati svojo funkcijo; aprila 2022 je začel mandat novi predsednik upravnega odbora; po preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) v zvezi s slabim upravljanjem agencije je izvršni direktor aprila 2022 odstopil, nato pa je upravni odbor agencije Frontex izbral eno od namestnikov izvršnega direktorja, da je vodila agencijo kot začasna izvršna direktorica; decembra 2022 je bil imenovan nov izvršni direktor, ki je funkcijo prevzel marca 2023;

M.  ker je Parlament v svoji resoluciji(10) o podelitvi razrešnice agenciji za leto 2021 opozoril na ukrepe, ki jih je agencija sprejela za izboljšanje kulture upravljanja in spodbujanje dobrega počutja osebja, vključno z decentralizacijo odločanja, da bi porazdelili lastno in drugo odgovornost za odločitve, spodbujanjem odprtega dialoga prek sestankov vodstva agencije, razvojem celovite notranje komunikacijske strategije, krepitvijo skupine za notranjo komunikacijo in širitvijo mreže zaupnih svetovalcev;

N.  ker se je vloga agencije Frontex pri praktičnem in operativnem sodelovanju s tretjimi državami, vključno z Zahodnim Balkanom, Moldavijo in Marokom, znatno povečala, med drugim na področju vračanja in ponovnega sprejema, boja proti trgovini z ljudmi, zagotavljanja usposabljanja, operativne in tehnične pomoči organom tretjih držav za namene upravljanja meja in nadzora meja, izvajanja operacij ali skupnih operacij na zunanjih mejah EU ali na ozemlju tretjih držav ter napotitve uradnikov za zvezo v tretje države;

O.  ker se Komisija trenutno pogaja o znatni razširitvi mandata agencije v sosedstvu EU s sklenitvijo novih ali nadgrajenih sporazumov o statusu s Severno Makedonijo, Albanijo, Črno goro, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Moldavijo;

P.  ker se Komisija pogaja z vladama Senegala in Mavretanije, da bi s tema državama sklenila sporazuma o statusu; ker bi bila ta sporazuma o statusu prva s tretjimi državami zunaj Evrope;

Q.  ker je Svet 20. marca 2023 sklenil podaljšati mandat operacije EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike EUNAVFOR MED IRINI do 31. marca 2025, ki je med drugim zadolžena za podporo gradnji zmogljivosti in usposabljanju libijske obalne straže in mornarice; ker ima agencija Frontex delovni odnos s to operacijo; ker agenti agencije Frontex libijskemu centru za usklajevanje reševanja na morju posredujejo informacije o ljudeh v stiski na morju; ker je neodvisna misija OZN za ugotavljanje dejstev v Libiji v svojem poročilu A/HRC/52/83 izrazila resno zaskrbljenost zaradi udeleženosti libijskih akterjev v hudodelstvih zoper človečnost in hudih kršitvah človekovih pravic migrantov;

R.  ker bi moral v skladu s konvencijo SAR vsak organ ali element organizacije za iskanje in reševanje, ki utemeljeno domneva, da je plovilo v stiski, čim prej posredovati vse razpoložljive informacije zadevnemu centru za usklajevanje reševanja ali reševalnemu podcentru;

S.  ker mora Komisija do 5. decembra 2023 izvesti oceno uredbe o evropski mejni in obalni straži ter oceniti, ali pravila delujejo, kot je bilo nameravano; ker mora Komisija pregledati stalno enoto agencije Frontex do 31. decembra 2023 ter oceniti skupno število pripadnikov in sestavo te enote;

1.  poudarja, da je potrebna učinkovita in dobro delujoča Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki bo lahko državam članicam pomagala pri učinkovitem upravljanju skupnih zunanjih meja Evropske unije in njihovem integriranem upravljanju ob polnem spoštovanju temeljnih pravic;

2.  poudarja, da se je proračun agencije eksponentno povečal s približno 114 milijonov EUR v letu 2015 na približno 750 milijonov EUR v letu 2022; dodaja, da je bil njen mandat leta 2016 in 2019 revidiran in da je dobila nove naloge in pristojnosti, tudi zaposlene in tehnično opremo; poudarja, da mora biti to povečanje števila nalog in proračuna pospremljeno z ustreznim povečanjem odgovornosti in preglednosti ter strožjim nadzorom nad tem, kako agencija spoštuje pravo Unije;

Spremembe v upravljanju agencije

3.  ugotavlja, da je agencija v zadnjih dveh letih doživela znatne spremembe v vodstvu, vključno z novim uradnikom za temeljne pravice, novim predsednikom upravnega odbora, tremi novimi namestniki izvršnega direktorja in novim izvršnim direktorjem; pričakuje, da bo sprememba v upravljanju prinesla potrebne spremembe v kulturi, kar zadeva spoštovanje načel in vrednot Unije, zlasti temeljnih pravic, preglednost in učinkovitost internih postopkov ter večjo odgovornost do Parlamenta in Sveta v skladu z veljavnim pravnim okvirom; meni, da bi to lahko dodatno okrepilo zmogljivosti agencije za izpolnjevanje njenega mandata; pozdravlja ukrepe za boljšo kulturo upravljanja ter integriteto in odgovornost v agenciji, ki se že izvajajo; poziva novo vodstvo, naj izvede nujne korenite reforme, upravni odbor pa, naj oceni, kako bi bil lahko tesneje udeležen v delovanju agencije in kako bi poostril nadzor nad tem delovanjem;

4.  meni, da druga preiskava Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o upravljavskih praksah v agenciji, ki se je začela šele devet mesecev po zaključku njegove prve preiskave, kaže, da je treba kulturo agencije spremeniti;

Proces imenovanja izvršnega direktorja

5.  je razočaran, da je bil eden od kandidatov, predlagan za izvršnega direktorja agencije, med postopkom imenovanja vpleten v drugo, še trajajočo preiskavo urada OLAF, poslanci Parlamenta pa s tem niso bili seznanjeni;

6.  opozarja, da Komisija, upravni odbor in urad OLAF teh informacij niso posredovali Parlamentu, čeprav je delovna skupina za nadzor agencije Frontex opozorila, da je bil demokratični parlamentarni nadzor oviran, češ da gre za vprašanje zaupnosti, in izrecno zahtevala, naj jo Komisija redno obvešča o vseh dejavnostih ali pobudah, ki bi lahko vplivale na temeljne pravice; meni, da je šlo pri tem za kršitev načela medsebojnega in lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami, agencijami, organi in uradi Unije;

Izvajanje priporočil delovne skupine za nadzor agencije Frontex

7.  priznava, da se je agencija potrudila in uresničila 36 izmed 42 priporočil delovne skupine za nadzor agencije Frontex in v zvezi s tem dosegla oprijemljiv napredek; na podlagi priporočil delovne skupine svetuje, da se sprejmejo še ti specifični ukrepi:

Preglednost in nadzor

8.  je seznanjen z nedavnimi prizadevanji novega izvršnega direktorja, da bi Parlamentu in Svetu posodobljen pregled dejavnosti Frontexa posredoval z novim orodjem za poročanje, imenovanim nadzorna plošča;

9.  se zaveda splošne domneve o nerazkritju dostopa javnosti do dokumentov, ki se nanašajo na tekoče preiskave urada OLAF(11); kljub temu znova poziva, naj se poročila urada OLAF o agenciji v primerih prevladujočega javnega interesa objavijo, v vseh primerih pa naj se ustreznim poslancem Parlamenta omogoči vpogled vanje v razumnem roku, da bodo lahko učinkovito izvajali demokratični nadzor in da bo agencija odgovarjala za svoja dejanja; meni, da je treba obstoječa pravila pregledati, da bo Parlament kot oblikovalec politik in sozakonodajalec, zlasti glede na proračunske pristojnosti, izčrpno obveščen;

10.  podpira priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic(12), da bi moral Frontex bolj proaktivno pristopiti k preglednosti in s tem postati bolj odgovoren za svoje operacije; se strinja tudi z najnovejšimi priporočili varuhinje v zvezi s prakso agencije pri obdelavi zahtev za dostop do dokumentov, kadar oceni, da so te zahteve nenatančne ali se nanašajo na veliko število dokumentov ali obsežne dokumente(13);

11.  spodbuja predsednike upravnega odbora, naj na seje še naprej vabijo opazovalce Parlamenta in razmislijo o tem, da bi vabila veljala za vse točke dnevnega reda, tudi tiste, ki se obravnavajo za zaprtimi vrati, ter naj še naprej brez izjeme in po potrebi zaupno zagotavljajo vsa dokazila;

Stalna zaskrbljenost glede temeljnih pravic

12.  priznava, da ima agencija zdaj 46 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic, čeprav je to zahtevo iz posodobljenega mandata izpolnila s precejšnjo zamudo; ugotavlja, da je 31 opazovalcev zaposlenih v kategoriji administratorjev (AD); znova poudarja, da bi morali tisti opazovalci, ki so bili zaposleni v nižji kategoriji strokovno-tehničnih uslužbencev (AST), po ustreznih postopkih čim prej napredovati v kategorijo AD; poudarja, da bi se moralo na podlagi posodobljenega mandata agencije število opazovalcev še naprej povečevati, tako ko se povečuje stalna enota; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje podrobnosti o načrtih agencije za povečanje števila opazovalcev ter poročilo uradnika za temeljne pravice, v kateri bo ocenil, koliko opazovalcev je potrebnih;

13.  je zelo zaskrbljen zaradi resnih in vztrajnih obtožb, da grški organi zavračajo migrante in so nasilni nad njimi; je v zvezi s tem prepričan, da mora biti spoštovanje načel in vrednot Unije nujni pogoj za to, da se agencija Frontex zaveže skupnim operacijam z državo članico; je tudi prepričan, da bi morala agencija v primeru, da država članica teh načel in vrednot ne spoštuje, svoje operacije omejiti in preusmeriti v dejavnosti spremljanja v skladu s členom 46 svojega mandata ter ostati na terenu, da ne bi nastala praznina; obžaluje, da agencija doslej ni omejila svojih operacij v Grčiji oziroma spremenila njihovega namena;

14.  je seznanjen s preiskavo na lastno pobudo, ki jo je sprožila evropska varuhinja človekovih pravic, da bi razjasnila vlogo agencije Frontex v operacijah iskanja in reševanja v Sredozemskem morju po utopitvi več sto ljudi ob grški obali 14. junija 2023; je seznanjen, da je agencija po brodolomu podala izjavo, v kateri je navedla svoj časovni razpored in različico dogodkov; pričakuje, da bo agencija polno sodelovala pri preiskavi, tudi z dajanjem svojih sredstev na razpolago, če bo to zahtevano;

15.  pozdravlja odločitev agencije, da je julija 2022 omejila svoje dejavnosti v Litvi glede na sodbo Sodišča Evropske unije z dne 30. junija 2022 v zvezi z litovskim zakonom in odloki o azilu in migracijah(14); ugotavlja, da ima agencija na terenu še vedno uradnike, ki nacionalnim organom pomagajo pri mejnih kontrolah na izbranih mejnih prehodih in pri dejavnostih vračanja v Litvi; priporoča, naj agencija sprejme bolj proaktiven pristop k zaščiti načel in vrednot Unije v skladu s sodbami Sodišča Evropske unije;

16.  opozarja, da se je agencija januarja 2021 po jasni sodbi Sodišča Evropske unije iz decembra 2020(15) sicer umaknila iz operacij na Madžarskem, vendar madžarskim organom še naprej pomaga pri vračanju; povzema poziv delovne skupine za nadzor agencije Frontex izvršnemu direktorju, naj nemudoma prekliče podporo v madžarskih operacijah vračanja;

Iskanje in reševanje

17.  je seznanjen z nalogo agencije, da poskrbi za boljše situacijsko zavedanje v pomorstvu in da te informacije posreduje ustreznim organom, pristojnim za operacije iskanja in reševanja; je seznanjen s stališčem Parlamenta, da bi morali vsi akterji v Sredozemlju proaktivno pošiljati informacije in po potrebi sporočila o osebah v stiski na morju organom, pristojnim za operacije SAR, in po potrebi vsem plovilom v bližini, ki bi lahko neposredno sodelovala pri iskanju in reševanju(16); opozarja na obveznost iz mednarodnega pomorskega prava, da je treba pomagati osebam, ki se znajdejo v stiski na morju in jih prepeljati do najbližjega varnega pristanišča; ugotavlja, da Uredba (EU) št. 656/2014, ki določa pravila za nadzor zunanjih morskih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Frontex, ureja sodelovanje te agencije v operacijah iskanja in reševanja; poudarja, da bi lahko agencija storila več za povečanje zmogljivosti EU in držav članic za te operacije, zlasti z vlaganjem v ustrezna sredstva zanje;

18.  ugotavlja, da je Parlament v preteklosti zastopal stališče, da je stalen, zanesljiv in učinkovit odziv Unije pri operacijah iskanja in reševanja na morju ključen za to, da se prepeči povečevanje števila smrtnih žrtev med migranti, ki poskušajo prečkati Sredozemsko morje(17); je še vedno prepričan, da bi lahko agencija odigrala ključno vlogo pri bolj proaktivnem odzivu EU in držav članic na iskanje in reševanje, zlasti v Sredozemskem morju, ter v boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi;

19.  meni, da so zaradi odsotnosti misije iskanja in reševanja na ravni EU in zmogljivosti za iskanje in reševanje, ki bi jo zagotavljale države članice, druge organizacije civilne družbe in nevladne organizacije zapolnile vrzel pri zagotavljanju tovrstne zmogljivosti; je zaskrbljen zaradi vse pogostejših poskusov inkriminacije teh dejanj, kar dodatno omejuje možnosti za reševanje ljudi v stiski na morju;

20.  je seznanjen z ugotovitvijo uradnika za temeljne pravice, da Libije ni mogoče šteti za varno pristanišče, in z zaključkom neodvisne misije OZN za ugotavljanje dejstev v Libiji;

Zunanja razsežnost

21.  poziva Komisijo, naj pred zaključkom pogajanj o sporazumu o statusu s tretjo državo izvede oceno učinka na temeljne pravice na ustreznih področjih, ki jih zajema sporazum, da bo lahko upoštevala vse posledice sodelovanja s to državo za temeljne pravice; poziva agencijo, naj posreduje redne ocene skupnih operacij v tretjih državah ter ves čas ocenjuje učinek in obseg aktivnih operacij, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami;

Ruska invazija na Ukrajino in vloga agencije

22.  pozdravlja pozitivno vlogo agencije, ki je državam članicam pomagala pri sprejemu velikega števila ljudi, ki so prečkali zunanje meje Unije v zgodnjih fazah ruske invazije na Ukrajino od 24. februarja 2022;

23.  pozdravlja, da je agencija vzdolž vzhodne meje EU, od Finske do Romunije, namestila približno 500 pripadnikov stalne enote, vključno z več kot 350 uradniki na meji med EU in Ukrajino; pozdravlja tudi podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih v višini 12 milijonov EUR med Frontexom in ukrajinsko državno mejno stražo, da bi ukrajinske mejne policiste podprli pri opravljanju nalog;

24.  opozarja zlasti na vlogo agencije v Moldaviji po sprejetju sporazuma o statusu v začetku leta 2022, saj je v to državo napotila več kot 50 pripadnikov stalne enote, da bi moldavskim organom pomagali pri upravljanju meja, in sicer v boju proti pojavom, kot so trgovina z ljudmi in drogami, ukradena vozila, ponarejeni dokumenti in terorizem;

o
o   o

25.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Komisiji in Svetu.

(1) UL L 189, 27.6.2014, str. 93. (2) UL L 295, 14.11.2019, str. 1. (3) UL C 15, 12.1.2022, str. 70. (4) UL L 340, 24.9.2021, str. 324. (5) UL L 258, 5.10.2022, str. 416. (6) UL L 45, 14.2.2023, str. 13. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0165. (8) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 6. septembra 2023, WS in drugi/Frontex, T-600/21, ECLI:EU:T:2023:492. (9) Sodišče, zadeva z dne 17. decembra 2020, Komisija/Madžarska, C-808/18. (10) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2023 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2021 (Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0165). (11) Splošno sodišče je navedlo, da bi „splošen dostop na podlagi Uredbe št. 1049/2001 do dokumentov, vsebovanih v spisu OLAF, ko preiskovalni postopek pred OLAF še poteka, načeloma oslabil nemoten potek preiskave“. Sodba Splošnega sodišča z dne 26. maja 2016, IMG/Komisija, točka 33, T-110/15, ECLI:EU:T:2016:322. (12) Zadeva OI/4/2021/MHZ. (13) Zadeva OI/4/2022/PB. (14) Sodba Sodišča z dne 30. junija 2022, M. A./Valsybès sienos apsaugos tarnyba, C-72/22PPU, ECLI:EU:C:2016:505. (15) Sodba Sodišča z dne 17. decembra 2020, Komisija/Madžarska, C-808/18, ECLI:EU:C:2012:1029. (16) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. julija 2023 o potrebi po ukrepanju EU pri iskanju in reševanju v Sredozemlju (Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0293). (17) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (UL C 58, 15.2.2018, str. 9).