Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. julija 2023, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES (COM(2022)0142 – C9-0132/2022 – 2022/0095(COD))(1)

P9_TA(2023)0272 A9-0218/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Evropski zeleni dogovor25 je evropska strategija za trajnostno rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim, podnebno nevtralnim in krožnim gospodarstvom. Določa ambiciozni cilj, da bi Unija do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Priznava prednosti vlaganja v konkurenčno trajnostnost Unije z gradnjo bolj pravične, zelene in digitalne Evrope. Izdelki imajo ključno vlogo v tem zelenem prehodu. Evropski zeleni dogovor poudarja, da so trenutni proizvodni procesi in vzorci potrošnje še vedno preveč linearni in odvisni od pretoka na novo pridobljenih surovin, trgovanja z njimi, njihove predelave in, končno, njihovega odlaganja v obliki odpadkov ali emisij, ter zato opozarja, da je nujno potreben prehod na model krožnega gospodarstva, in poudarja, da je še treba doseči znaten napredek. Poleg tega opredeljuje energijsko učinkovitost kot prednostno nalogo za razogljičenje energetskega sektorja ter doseganje podnebnih ciljev do leta 2030 in leta 2050. (1)  Evropski zeleni dogovor25 je evropska strategija za trajnostno rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim, podnebno nevtralnim in krožnim gospodarstvom ter okoljem brez strupov. Določa ambiciozni cilj, da bi Unija do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Priznava prednosti vlaganja v konkurenčno trajnostnost Unije z gradnjo bolj pravične, zelene in digitalne Evrope. Izdelki imajo ključno vlogo v tem zelenem prehodu. Evropski zeleni dogovor poudarja, da so trenutni proizvodni procesi in vzorci potrošnje še vedno preveč linearni in odvisni od pretoka na novo pridobljenih surovin, trgovanja z njimi, njihove predelave in, končno, njihovega odlaganja v obliki odpadkov ali emisij, ter zato opozarja, da je nujno potreben prehod na model krožnega gospodarstva, in poudarja, da je še treba doseči znaten napredek. Poleg tega opredeljuje energijsko učinkovitost kot prednostno nalogo za razogljičenje energetskega sektorja ter doseganje podnebnih ciljev do leta 2030 in leta 2050. __________________ __________________ 25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640). 25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640). Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Da bi Komisija pospešila prehod na model krožnega gospodarstva, je v okviru svojega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo26 pripravila v prihodnost usmerjen načrt, katerega cilj je zagotoviti, da bo regulativni okvir primeren za trajnostno prihodnost. Kot je navedeno v tem načrtu, trenutno ni celovitega sklopa zahtev, ki bi zagotavljale, da bi vsi izdelki, dani na trg Unije, postajali vse bolj trajnostni in prestali preskus krožnosti. Zasnova izdelka zlasti ne spodbuja dovolj trajnostnosti v celotnem življenjskem ciklu. Rezultat je pogosto nadomeščanje izdelkov, kar vključuje veliko porabo energije in virov za proizvodnjo in distribucijo novih izdelkov ter odstranjevanje starih. Gospodarski subjekti in državljani še vedno težko sprejemajo trajnostne odločitve v zvezi z izdelki, saj ni dovolj s tem povezanih informacij in cenovno dostopnih možnosti. Posledično niso izkoriščene priložnosti za trajnostnost in za operacije za ohranjanje vrednosti, povpraševanje po sekundarnih materialih je omejeno, sprejemanje krožnih poslovnih modelov pa ovirano. (2)  Da bi Komisija pospešila prehod na model krožnega gospodarstva, je v okviru svojega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo26 pripravila v prihodnost usmerjen načrt, katerega cilj je zagotoviti, da bo regulativni okvir primeren za trajnostno prihodnost. V načrtu je poudarjeno, da bo državljanom krožno gospodarstvo zagotovilo visokokakovostne, funkcionalne in varne izdelke, ki bodo učinkoviti in cenovno dostopni, trajnejši ter zasnovani za ponovno uporabo, popravilo in visokokakovostno recikliranje. Kot je navedeno v tem načrtu, trenutno ni celovitega sklopa zahtev, ki bi zagotavljale, da bi vsi izdelki, dani na trg Unije, postajali vse bolj trajnostni in prestali preskus krožnosti. Zasnova izdelka zlasti ne spodbuja dovolj trajnostnosti v celotnem življenjskem ciklu. Rezultat je pogosto nadomeščanje izdelkov, kar vključuje veliko porabo energije in virov za proizvodnjo in distribucijo novih izdelkov ter odstranjevanje starih. Gospodarski subjekti in državljani še vedno težko sprejemajo trajnostne odločitve v zvezi z izdelki, saj ni dovolj s tem povezanih informacij in cenovno dostopnih možnosti. Posledično niso izkoriščene priložnosti za trajnostnost in za operacije za ohranjanje vrednosti, povpraševanje po sekundarnih materialih je omejeno, sprejemanje krožnih poslovnih modelov pa ovirano. __________________ __________________ 26 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098). 26 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098). Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Varna in zadostna razpoložljivost kritičnih surovin je ključna za uspešen evropski dvojni prehod, hkrati pa zagotavlja konkurenčno evropsko industrijo. Pomembno je, da se določijo celovite zahteve po informacijah o surovinah, tudi o kritičnih surovinah, na proizvodih, ki se dajejo na trg Unije, da se uresniči pristop iz sporočila Komisije z dne 3. septembra 2020 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti1a in iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o evropski strategiji za kritične surovine1b. __________________ 1a Sporočilo Komisije z dne 3. septembra 2020 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti (COM(2020)0474). 1b P9_TA(2021)0468 Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Ker ni zakonodaje na ravni Unije, so se že pojavili različni nacionalni pristopi k izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov, od zahtev glede informacij o trajanju združljivosti programske opreme elektronskih naprav do zahtev glede poročanja o ravnanju z neprodanim trajnim blagom. To kaže na to, da bodo nadaljnja nacionalna prizadevanja za doseganje ciljev v skladu s to uredbo verjetno povzročila dodatno razdrobljenost notranjega trga. Zato bi bilo treba za zaščito delovanja notranjega trga in hkrati zagotovitev visoke ravni varstva okolja vzpostaviti regulativni okvir, na podlagi katerega bi se za izdelke postopno uvedle zahteve za okoljsko primerno zasnovo. Ta uredba bo zagotovila tak okvir z določbo, da se pristop na podlagi okoljsko primerne zasnove, prvotno določen v Direktivi 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, uporablja za čim širši nabor izdelkov. (4)  Ker ni zakonodaje na ravni Unije, so se že pojavili različni nacionalni pristopi k izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov, od zahtev glede informacij o trajanju združljivosti programske opreme elektronskih naprav do zahtev glede poročanja o ravnanju z neprodanim trajnim blagom. To kaže na to, da bodo nadaljnja nacionalna prizadevanja za doseganje ciljev v skladu s to uredbo verjetno povzročila dodatno razdrobljenost notranjega trga. Zato bi bilo treba za zaščito delovanja notranjega trga in hkrati zagotovitev visoke ravni varstva okolja vzpostaviti ambiciozen regulativni okvir, na podlagi katerega bi se za izdelke postopno uvedle zahteve za okoljsko primerno zasnovo. Ta uredba bo zagotovila tak okvir z določbo, da se pristop na podlagi okoljsko primerne zasnove, prvotno določen v Direktivi 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, uporablja za čim širši nabor izdelkov. __________________ __________________ 29 Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (Besedilo velja za EGP) (UL L 285, 31.10.2009, str. 10). 29 Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (Besedilo velja za EGP) (UL L 285, 31.10.2009, str. 10). Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Ta uredba bo prispevala k zagotavljanju, da bodo izdelki primerni za podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, zmanjšanju količine odpadkov ter zagotavljanju, da bo uspešnost vodilnih na področju trajnostnosti postopoma postala pravilo. Zagotoviti bi morala določitev novih zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da bi se izboljšale trajnost, možnost ponovne uporabe, možnost nadgradnje in popravljivosti izdelkov, povečale možnosti za prenovitev in vzdrževanje, obravnavala prisotnost nevarnih kemikalij v izdelkih, povečala njihova energijska učinkovitost in učinkovita raba virov, zmanjšalo pričakovano nastajanje odpadnih snovi in povečala vsebnost recikliranih materialov v izdelkih ob hkratnem zagotavljanju njihove učinkovitosti in varnosti, omogočila ponovna izdelava in visokokakovostno recikliranje ter zmanjšala ogljični in okoljski odtis. (5)  Ta uredba bo podpirala vzorce proizvodnje in potrošnje, ki so usklajeni s splošnimi cilji Unije glede trajnostnosti, ki vključujejo podnebje, okolje, energijo, uporabo virov in biotsko raznovrstnost, v mejah, ki jih dopušča planet, z vzpostavitvijo zakonodajnega okvira, ki bo prispeval k omogočanju izdelkov, primernih za podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, zmanjšanju količine odpadkov ter zagotavljanju, da bo uspešnost vodilnih na področju trajnostnosti postopoma postala pravilo. Zagotoviti bi morala določitev novih zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da bi se izboljšale trajnost, možnost ponovne uporabe, možnost nadgradnje in recikliranja ter popravljivost izdelkov, povečale možnosti za prenovitev in vzdrževanje, obravnavala prisotnost nevarnih kemikalij v izdelkih, povečala njihova energijska učinkovitost in učinkovita raba virov, zmanjšalo pričakovano nastajanje odpadnih snovi in povečala vsebnost recikliranih materialov v izdelkih ob hkratnem zagotavljanju njihove učinkovitosti in varnosti, omogočila ponovna izdelava in visokokakovostno recikliranje ter zmanjšala ogljični in okoljski odtis. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Prakse, pri katerih proizvodi prezgodaj zastarajo ali postanejo nefunkcionalni, negativno vplivajo na potrošnike in puščajo negativne posledice na okolju zaradi povečane porabe surovin v našem gospodarstvu. Da bi potrošnikom zagotovili dolgo življenjsko dobo izdelkov, zmanjšali nastajanje odpadkov in prispevali k trajnostni potrošnji, bi bilo treba v tej uredbi obravnavati take prakse, zlasti kadar so rezultat odločitev proizvajalcev glede zasnove, kadar se posodobitve programske opreme ali dodatki ne zagotavljajo skozi ustrezno časovno obdobje ali kadar je funkcionalnost izdelka omejena, če potrošniki uporabljajo potrošni material, rezervne dele ali dodatke, ki jih ne nudi prvotni proizvajalec. Ker je popravljivost temelj dolge življenjske dobe izdelkov, bi morala uredba zagotavljati tudi, da ni ovirano razstavljanje ključnih sestavnih delov ter da dostop do informacij o popravilu in rezervnih delov ni omejen na pooblaščene izvajalce popravil. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 25. novembra 2020 „K trajnostnemu enotnemu trgu za podjetja in potrošnike“30 pozdravil spodbujanje trajnostnih izdelkov, ki jih je lažje popraviti, ponovno uporabiti in reciklirati. V poročilu o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, sprejetem 16. februarja 202131, je ponovno podprl agendo, ki jo je Komisija predložila v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Menil je, da se lahko s prehodom na krožno gospodarstvo zagotovijo rešitve za obravnavanje trenutnih okoljskih izzivov in gospodarske krize zaradi pandemije COVID-19. Svet je v svojih sklepih z naslovom „Okrevanje naj bo krožno in zeleno“, sprejetih 11. decembra 202032, tudi pozdravil namero Komisije, da bo predložila zakonodajne predloge kot del celovitega in integriranega okvira politike za trajnostne izdelke, ki bo spodbujal podnebno nevtralnost, energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov ter krožno gospodarstvo brez strupov, varoval javno zdravje in biotsko raznovrstnost ter krepil vlogo potrošnikov in javnih kupcev ter jih ščitil. (6)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 25. novembra 2020 „K trajnostnemu enotnemu trgu za podjetja in potrošnike“30 pozval k vzpostavitvi pravega okvira za zagotovitev proizvodnje trajnostnih izdelkov, ki jih je lažje popraviti, ponovno uporabiti in reciklirati, hkrati pa k zagotovitvi večjih pravic za potrošnike, vključno z zahtevami glede informacij in daljšimi garancijskimi roki. V svojem poročilu o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, sprejetem 16. februarja 202131, je poudaril, da bi morali trajnostni, krožni, varni in nestrupeni proizvodi in materiali postati pravilo na trgu Unije in ne izjema ter bi morali veljati kot privzeta, a tudi privlačna, cenovno primerna in dostopna možnost za vse potrošnike. Evropski parlament je pozval tudi k zavezujočim ciljem Unije za znatno zmanjšanje odtisa materialov in potrošnje v Uniji. Menil je, da se lahko s prehodom na krožno gospodarstvo zagotovijo rešitve za obravnavanje trenutnih okoljskih izzivov in gospodarske krize zaradi pandemije COVID-19. Svet je v svojih sklepih z naslovom „Okrevanje naj bo krožno in zeleno“, sprejetih 11. decembra 202032, tudi pozdravil namero Komisije, da bo predložila zakonodajne predloge kot del celovitega in integriranega okvira politike za trajnostne izdelke, ki bo spodbujal podnebno nevtralnost, energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov ter krožno gospodarstvo brez strupov, varoval javno zdravje in biotsko raznovrstnost ter krepil vlogo potrošnikov in javnih kupcev ter jih ščitil. __________________ __________________ 30 P9_TA(2020)0318. 30 P9_TA(2020)0318. 31 P9_TA(2021)0040. 31 P9_TA(2021)0040. 32 13852/20. 32 13852/20. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Ta uredba bi morala prispevati tudi k doseganju širših okoljskih ciljev. 8. okoljski akcijski program38 v pravni okvir vključuje cilj Unije, da se upoštevajo zmogljivosti planeta, in določa omogočitvene pogoje za doseganje prednostnih ciljev, ki vključujejo prehod na krožno gospodarstvo brez strupov. V evropskem zelenem dogovoru se tudi poziva Unijo k boljšemu spremljanju, preprečevanju in odpravljanju onesnaževanja zraka, vode, tal in potrošniških izdelkov ter poročanju o teh dejavnostih. To pomeni, da morajo biti kemikalije, materiali in izdelki čim bolj varni in trajnostni po zasnovi in v življenjskem ciklu, s čimer se zagotovijo cikli nestrupenih materialov39. Poleg tega evropski zeleni dogovor in akcijski načrt za krožno gospodarstvo potrjujeta, da notranji trg Unije zagotavlja kritično maso, ki lahko vpliva na globalne standarde na področju trajnostnosti in zasnove izdelkov. Zato bi morala ta uredba imeti pomembno vlogo pri doseganju več ciljev, določenih v okviru ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj iz agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilj o „odgovorni porabi in proizvodnji“40, v Uniji in zunaj nje. (8)  Ta uredba bi morala prispevati tudi k doseganju širših okoljskih ciljev. 8. okoljski akcijski program38 v pravni okvir vključuje cilj Unije, da se upoštevajo zmogljivosti planeta, in določa omogočitvene pogoje za doseganje prednostnih ciljev, ki vključujejo prehod na krožno gospodarstvo brez strupov. V evropskem zelenem dogovoru se tudi poziva Unijo k boljšemu spremljanju, preprečevanju in odpravljanju onesnaževanja zraka, vode, tal in potrošniških izdelkov ter poročanju o teh dejavnostih. To pomeni, da morajo kemikalije, materiali in izdelki biti ali postati varni in trajnostni po zasnovi in v življenjskem ciklu, s čimer se zagotovijo cikli nestrupenih materialov39. Poleg tega evropski zeleni dogovor in akcijski načrt za krožno gospodarstvo potrjujeta, da notranji trg Unije zagotavlja kritično maso, ki lahko vpliva na globalne standarde na področju trajnostnosti in zasnove izdelkov. Zato bi morala ta uredba imeti pomembno vlogo pri doseganju več ciljev, določenih v okviru ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj iz agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilj o „odgovorni porabi in proizvodnji“40, v Uniji in zunaj nje. __________________ __________________ 38 Sklep (EU) 2022/…. Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 [ob objavi v UL se doda sklic – tristranski dogovor z dne 2. decembra 2021]. 38 Sklep (EU) 2022/…. Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 [ob objavi v UL se doda sklic – tristranski dogovor z dne 2. decembra 2021]. 39 Kot je določeno v akcijskem načrtu EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021)0400) ter Strategiji na področju kemikalij za trajnostnost (COM(2020)0667), ki poziva k določitvi ciljev ničelnega onesnaževanja v proizvodnji in potrošnji. 39 Kot je določeno v akcijskem načrtu EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021)0400) ter Strategiji na področju kemikalij za trajnostnost (COM(2020)0667), ki poziva k določitvi ciljev ničelnega onesnaževanja v proizvodnji in potrošnji. 40 Zlasti vključno s cilji v okviru cilja trajnostnega razvoja 12 (Odgovorna poraba in proizvodnja). 40 Zlasti vključno s cilji v okviru cilja trajnostnega razvoja 12 (Odgovorna poraba in proizvodnja). Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Sektor rabljenih izdelkov ima posebno vlogo pri spodbujanju trajnostne proizvodnje in potrošnje, vključno z razvojem novih krožnih poslovnih modelov. Zaradi posebnosti tega sektorja, ki temelji na podaljšanju življenjske dobe izdelka in preprečevanju, da bi postal odpadek, se rabljeni izdelki, zlasti izdelki, ki se obnavljajo ali popravljajo in izvirajo iz Unije, ne bi smeli šteti za nove izdelke, ki se dajo na trg ali v uporabo, zato se zanje ne bi smele uporabljati zahteve glede skladnosti z okoljsko primerno zasnovo. Rabljeni izdelki, uvoženi iz tretjih držav, bi morali izpolnjevati zahteve glede skladnosti z okoljsko primerno zasnovo, vendar bi moralo biti mogoče, da so tega oproščeni, če so izpolnjeni določeni pogoji. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Da bi se izboljšala okoljska trajnostnost izdelkov in zagotovil prosti pretok izdelkov na notranjem trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi bi to uredbo dopolnila z določitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo. Te zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi se načeloma morale uporabljati za posebne skupine izdelkov, kot so pralni stroji ali pralni stroji in pralno-sušilni stroji. Da bi se čim bolj povečala učinkovitost zahtev za okoljsko primerno zasnovo in uspešno izboljšala okoljska trajnostnost izdelkov, bi bilo treba omogočiti tudi določitev ene ali več horizontalnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo širšega razpona skupin izdelkov, kot so elektronske naprave ali tekstilni izdelki. Horizontalne zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi bilo treba določiti, kadar tehnične podobnosti skupin izdelkov omogočajo, da se njihova okoljska trajnostnost izboljša na podlagi enakih zahtev. (13)  Da bi se izboljšala okoljska trajnostnost izdelkov in zagotovil prosti pretok izdelkov na notranjem trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi bi to uredbo dopolnila z določitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo. Te zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi se načeloma morale uporabljati za posebne skupine izdelkov, kot so pralni stroji ali pralni stroji in pralno-sušilni stroji. Da bi se čim bolj povečala učinkovitost zahtev za okoljsko primerno zasnovo in uspešno izboljšala okoljska trajnostnost izdelkov, bi bilo treba omogočiti tudi določitev ene ali več horizontalnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo širšega razpona skupin izdelkov, kot so elektronske naprave ali tekstilni izdelki. Horizontalne zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi bilo treba določiti, kadar tehnične podobnosti skupin izdelkov omogočajo, da se njihova okoljska trajnostnost izboljša na podlagi enakih zahtev. Pomembno je razviti horizontalne zahteve, zlasti glede trajnosti in popravljivosti. Gospodarskim subjektom bi bilo treba dati dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam za okoljsko primerno zasnovo. Te horizontalne zahteve bi morale upoštevati morebitne koristi za okolje, ki izhajajo iz uporabe enega univerzalnega polnilnika za več izdelkov. Zato bi bilo treba zahtevati, da so skupine izdelkov, ki so si tehnično podobni, opremljene z univerzalnimi polnilniki. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Da bi se Komisiji omogočila določitev ustreznih zahtev za zajete skupine izdelkov, bi morale zahteve za okoljsko primerno zasnovo vključevati zahteve glede učinkovitosti in zahteve glede informacij. S temi zahtevami bi se morali izboljšati vidiki izdelkov, pomembni za okoljsko trajnostnost, kot so energijska učinkovitost, trajnost, popravljivost ter ogljični in okoljski odtis. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale biti pregledne, objektivne, sorazmerne in v skladu s pravili mednarodne trgovine. (14)  Da bi se Komisiji omogočila določitev ustreznih zahtev za zajete skupine izdelkov, bi morale zahteve za okoljsko primerno zasnovo vključevati zahteve glede učinkovitosti in zahteve glede informacij. S temi zahtevami bi se morali izboljšati ustrezni vidiki izdelkov, ki zadevajo okoljsko trajnostnost, kot so energijska učinkovitost, trajnost, popravljivost, možnost ponovne uporabe in recikliranja ter ogljični in okoljski odtis. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale biti pregledne, objektivne, sorazmerne in v skladu s pravili mednarodne trgovine. Takšne zahteve bi morale temeljiti tudi na parametrih izdelkov iz Priloge I in Komisija bi morala pri njihovem določanju upoštevati cilje Unije na področju podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti, energijske učinkovitosti in zanesljive oskrbe z viri. Te zahteve bi morale prispevati k zmanjšanju okoljskega odtisa ter odtisa materialov in potrošnje Unije, da bi se čim prej vrnili v meje, ki jih dopušča planet. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Ko Komisija za dano skupino izdelkov sprejme delegirani akt, v katerem so določene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, državam članicam zaradi zagotavljanja delovanja notranjega trga ne bi več smelo biti dovoljeno določanje nacionalnih zahtev glede učinkovitosti, ki temeljijo na parametrih izdelka, zajetih v takih zahtevah glede učinkovitosti, določenih v zadevnem delegiranem aktu, in določanje nacionalnih zahtev glede informacij, ki temeljijo na parametrih izdelka, zajetih v takih zahtevah glede informacij, določenih v zadevnem delegiranem aktu. Da bi se zagotovilo delovanje notranjega trga, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za določitev, da v zvezi s specifičnim parametrom izdelka niso potrebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo v obliki zahtev glede učinkovitosti in/ali zahtev glede informacij. (15)  Ko Komisija za dano skupino izdelkov sprejme delegirani akt, v katerem so določene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, državam članicam zaradi zagotavljanja delovanja notranjega trga ne bi več smelo biti dovoljeno določanje nacionalnih zahtev glede učinkovitosti, ki temeljijo na parametrih izdelka, zajetih v takih zahtevah glede učinkovitosti, določenih v zadevnem delegiranem aktu, in določanje nacionalnih zahtev glede informacij, ki temeljijo na parametrih izdelka, zajetih v takih zahtevah glede informacij, določenih v zadevnem delegiranem aktu. Da bi se zagotovilo delovanje notranjega trga, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za določitev, da v zvezi s specifičnim parametrom izdelka niso potrebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo v obliki zahtev glede učinkovitosti in/ali zahtev glede informacij. Pomembno je, da Komisija ustrezno utemelji svojo odločitev, kadar se odloči, da ne bo določila zahtev glede učinkovitosti ali informacij. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Da bi se preprečilo podvajanje prizadevanj in regulativnega bremena, bi bilo treba zagotoviti skladnost med to uredbo in zahtevami, določenimi z ali v skladu z drugo zakonodajo Unije, zlasti zakonodajo na področju izdelkov, kemikalij in odpadkov51. Vendar pa obstoj pooblastil v okviru druge zakonodaje Unije za določitev zahtev z enakimi ali podobnimi učinki, kot jih imajo zahteve v okviru te uredbe, ne omejuje pooblastil iz te uredbe, razen če je tako določeno v tej uredbi. (17)  Zagotoviti bi bilo treba skladnost med to uredbo in zahtevami, določenimi z ali v skladu z drugo zakonodajo Unije, zlasti zakonodajo na področju izdelkov, kemikalij, embalaže in odpadkov51. Vendar pa obstoj pooblastil v okviru druge zakonodaje Unije za določitev zahtev z enakimi ali podobnimi učinki, kot jih imajo zahteve v okviru te uredbe, ne omejuje pooblastil iz te uredbe, razen če je tako določeno v tej uredbi. __________________ __________________ 51 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032). 51 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032). Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Da bi se upoštevala raznolikost izdelkov, bi morala Komisija izbrati metode za oceno določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo in metode za njihov nadaljnji razvoj, če je primerno, na podlagi narave izdelka, njegovih najpomembnejših vidikov in učinkov v življenjskem ciklu. Pri tem bi morala Komisija upoštevati svoje izkušnje z ocenjevanjem določanja zahtev v skladu z Direktivo 2009/125/ES ter stalna prizadevanja za razvoj in izboljšanje znanstvenih orodij za ocenjevanje, na primer posodobitev metodologije za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, in metode okoljskega odtisa izdelka iz Priporočila Komisije (EU) 2021/227956, vključno z začasnim shranjevanjem ogljika, pa tudi razvoj standardov mednarodnih in evropskih organizacij za standardizacijo, vključno z učinkovitostjo materialov izdelkov, povezanih z energijo. Na podlagi teh orodij in po potrebi ob uporabi namenskih študij bi morala Komisija pri oceni izdelkov in pripravi zahtev za okoljsko primerno zasnovo dodatno okrepiti vidike krožnosti (kot so trajnost, popravljivost, vključno s točkovanjem v zvezi s popravljivostjo, opredelitev kemikalij, ki ovirajo ponovno uporabo in recikliranje) ter razviti nove metode ali orodja, če je ustrezno. Novi pristopi bodo morda potrebni tudi v zvezi z oblikovanjem obveznih meril za javna naročila in prepovedmi uničenja neprodanih potrošniških izdelkov. (19)  Da bi se upoštevala raznolikost izdelkov, bi morala Komisija izbrati metode za oceno določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo in metode za njihov nadaljnji razvoj, če je primerno, na podlagi narave izdelka, njegovih najpomembnejših vidikov in učinkov v življenjskem ciklu. Pri tem bi morala Komisija upoštevati svoje izkušnje z ocenjevanjem določanja zahtev v skladu z Direktivo 2009/125/ES ter stalna prizadevanja za razvoj in izboljšanje znanstvenih orodij za ocenjevanje, na primer posodobitev metodologije za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, in metode okoljskega odtisa izdelka iz Priporočila Komisije (EU) 2021/227956, vključno z začasnim shranjevanjem ogljika, pa tudi razvoj standardov mednarodnih in evropskih organizacij za standardizacijo, vključno z učinkovitostjo materialov izdelkov, povezanih z energijo, ter področjem elektrotehnike. Na podlagi teh orodij in po potrebi ob uporabi namenskih študij bi morala Komisija pri oceni izdelkov v skladu s pristopom življenjskega cikla za pripravo zahtev za okoljsko primerno zasnovo dodatno okrepiti vidike krožnosti (kot so trajnost, popravljivost, vključno s točkovanjem v zvezi s popravljivostjo, možnost recikliranja, ponovna uporaba, opredelitev kemikalij, ki ovirajo ponovno uporabo in recikliranje) ter razviti nove metode ali orodja, če je ustrezno. Novi pristopi bodo morda potrebni tudi v zvezi z oblikovanjem obveznih meril za javna naročila in prepovedmi uničenja neprodanih potrošniških izdelkov. __________________ __________________ 56 Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279 z dne 15. decembra 2021 o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu. 56 Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279 z dne 15. decembra 2021 o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Zahteve glede učinkovitosti bi se morale nanašati na izbrani parameter izdelka, ki je pomemben za ciljni vidik izdelka, za katerega je bila ugotovljena možnost izboljšanja okoljske trajnostnosti. Te zahteve lahko vključujejo minimalne ali maksimalne ravni učinkovitosti v zvezi s parametrom izdelka, nekvantitativne zahteve, katerih cilj je izboljšati učinkovitost v zvezi s parametrom izdelka, ali zahteve glede funkcionalne učinkovitosti izdelka za zagotovitev, da izbrane zahteve glede učinkovitosti ne vplivajo negativno na zmožnost izdelka za opravljanje funkcije, ki sta ji bila prilagojena zasnova in trženje izdelka. Minimalne ali maksimalne ravni se lahko določijo na primer v obliki omejitve porabe energije v fazi uporabe ali omejitve količin danega materiala, vključenega v izdelek, zahteve za minimalno vsebnost recikliranih materialov ali omejitve specifične kategorije vplivov na okolje ali vseh pomembnih vplivov na okolje skupaj. Primer nekvantitativne zahteve je prepoved specifične tehnične rešitve, ki je škodljiva za popravljivost izdelka. Z zahtevami glede učinkovitosti se bo zagotovil umik najmanj učinkovitih izdelkov s trga, kjer je to potrebno za doseganje ciljev okoljske trajnostnosti iz Uredbe. (20)  Zahteve glede učinkovitosti bi se morale nanašati na izbrani parameter izdelka, ki je pomemben za ciljni vidik izdelka, za katerega je bila ugotovljena možnost izboljšanja okoljske trajnostnosti. Te zahteve lahko vključujejo minimalne ali maksimalne ravni učinkovitosti v zvezi s parametrom izdelka, nekvantitativne zahteve, katerih cilj je izboljšati učinkovitost v zvezi s parametrom izdelka, ali zahteve glede funkcionalne učinkovitosti izdelka za zagotovitev, da izbrane zahteve glede učinkovitosti ne vplivajo negativno na zmožnost izdelka za opravljanje funkcije, ki sta ji bila prilagojena zasnova in trženje izdelka. Minimalne ali maksimalne ravni se lahko določijo na primer v obliki omejitve porabe energije v fazi uporabe ali omejitve količin danega materiala, vključenega v izdelek, zahteve za minimalno vsebnost recikliranih materialov, pri čemer se upošteva razpoložljivost recikliranih materialov, ali omejitve specifične kategorije vplivov na okolje ali vseh pomembnih vplivov na okolje skupaj. Primer nekvantitativne zahteve je prepoved specifične tehnične rešitve, ki je škodljiva za popravljivost izdelka. Z zahtevami glede učinkovitosti se bosta zagotovila umik najmanj učinkovitih izdelkov s trga in postopen prehod na najučinkovitejše izdelke, kjer je to potrebno za doseganje ciljev okoljske trajnostnosti iz Uredbe. Ta uredba bi morala upoštevati tudi uporabo obnovljivih materialov iz trajnostnih virov v proizvodih ter obravnavati izpuste nanoplastike in mikroplastike. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Kemijska varnost je priznan element trajnostnosti izdelka. Temelji na dejanskih nevarnostih kemikalij za zdravje ali okolje v kombinaciji s posebno ali generično izpostavljenostjo ter je obravnavana v zakonodaji o kemikalijah, na primer v Uredbi (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta58, Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta59, Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta60, Uredbi (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta61 in Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta62. Ta uredba ne bi smela omogočati omejevanja snovi glede na kemijsko varnost, kot omogoča druga zakonodaja Unije. Podobno ta uredba ne bi smela omogočati omejevanja snovi iz razlogov, povezanih z varnostjo hrane. Vendar pa zakonodaja Unije na področju kemikalij in hrane ne dopušča, da bi se z omejitvami določenih snovi obravnavali vplivi na trajnostnost, ki niso povezani s kemijsko varnostjo ali varnostjo hrane. Da bi se ta omejitev odpravila, bi morala ta uredba pod določenimi pogoji omogočati, da se zlasti iz razlogov, ki ne vključujejo kemijske varnosti ali varnosti hrane, omejijo snovi, prisotne v izdelkih ali uporabljene v njihovih proizvodnih procesih, ki negativno vplivajo na trajnostnost izdelkov. Poleg tega ta uredba ne bi smela povzročiti podvajanja omejitev snovi iz Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta, katere cilj je varovanje zdravja ljudi in okolja, vključno z okolju primerno predelavo in odstranitvijo odpadne električne in elektronske opreme, ali teh omejitev nadomestiti. (22)  Kemijska varnost je priznan element trajnostnosti izdelka. Temelji na dejanskih nevarnostih kemikalij za zdravje ali okolje v kombinaciji s posebno ali generično izpostavljenostjo ter je obravnavana v zakonodaji o kemikalijah, na primer v Uredbi (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta58, Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta59, Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta60, Uredbi (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta61 in Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta62. Ta uredba ne bi smela omogočati omejevanja snovi glede na kemijsko varnost, kot omogoča druga zakonodaja Unije, razen če obstaja nesprejemljivo tveganje za človekovo zdravje ali okolje, ki izhaja iz uporabe snovi, prisotne v izdelku ali sestavini izdelka, ko se da na trg ali med naslednjimi fazami njegovega življenjskega cikla. Ta uredba ne bi smela omogočati omejevanja snovi iz razlogov, povezanih z varnostjo hrane. Vendar pa zakonodaja Unije na področju kemikalij in hrane ne dopušča, da bi se z omejitvami določenih snovi obravnavali vplivi na trajnostnost, ki niso povezani s kemijsko varnostjo ali varnostjo hrane. Da bi se ta omejitev odpravila, bi morala ta uredba pod določenimi pogoji omogočati, da se omejijo snovi, prisotne v izdelkih, ki negativno vplivajo na trajnostnost izdelkov. Poleg tega bi ta uredba morala po potrebi dopolnjevati in ne bi smela povzročiti podvajanja omejitev snovi iz Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta, katere cilj je varovanje zdravja ljudi in okolja, vključno z okolju primerno predelavo in odstranitvijo odpadne električne in elektronske opreme, ali teh omejitev nadomestiti. __________________ __________________ 58 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4). 58 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4). 59 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). 59 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). 60 Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59). 60 Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59). 61 Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176). 61 Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176). 62 Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1). 62 Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1). 63 Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88). 63 Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88). Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Da bi se izboljšala okoljska trajnostnost izdelkov, bi se morale zahteve glede informacij nanašati na izbran parameter izdelka, pomemben za vidik izdelka, na primer okoljski odtis izdelka ali njegovo trajnost. V skladu z njimi bi proizvajalec morda moral dati na voljo informacije o učinkovitosti izdelka v zvezi z izbranim parametrom izdelka ali druge informacije, ki bi lahko vplivale na to, kako z izdelkom ravnajo strani, razen proizvajalca, da bi se izboljšala učinkovitost v zvezi s takim parametrom. Take zahteve glede informacij bi bilo treba določiti poleg zahtev glede učinkovitosti v zvezi z istim parametrom izdelka ali namesto teh zahtev, kot je ustrezno. Kadar delegirani akt vključuje zahteve glede informacij, bi morala biti navedena metoda za dajanje zahtevanih informacij na voljo, na primer vključitev na brezplačno spletišče, v potni list izdelka ali znak na izdelku. Zahteve glede informacij so nujne kot podlaga za spremembo ravnanja, ki je potrebna za zagotovitev doseganja ciljev okoljske trajnostnosti iz te uredbe. Zahteve glede informacij zagotavljajo trdno osnovo, na podlagi katere lahko kupci in javni organi primerjajo izdelke glede na njihovo okoljsko trajnostnost, zato je mogoče pričakovati, da bodo potrošnike in javne organe spodbudile k bolj trajnostnim izbiram. (23)  Da bi se izboljšala okoljska trajnostnost izdelkov, bi se morale zahteve glede informacij nanašati na izbran parameter izdelka, pomemben za vidik izdelka, na primer okoljski in ogljični odtis izdelka in njegovo trajnost. V skladu z njimi bi proizvajalec moral dati na voljo informacije o učinkovitosti izdelka v zvezi z izbranim parametrom izdelka ali druge informacije, ki bi lahko vplivale na to, kako z izdelkom ravnajo strani, razen proizvajalca, da bi se izboljšala učinkovitost v zvezi s takim parametrom. Take zahteve glede informacij bi bilo treba določiti poleg zahtev glede učinkovitosti v zvezi z istim parametrom izdelka ali namesto teh zahtev, kot je ustrezno. Pomembno je, da Komisija ustrezno utemelji svojo odločitev, da bo namesto zahtev glede učinkovitosti določila le zahteve po informacijah. Kadar delegirani akt vključuje zahteve glede informacij, bi morala biti navedena metoda za dajanje zahtevanih informacij na voljo in lahko dostopna, na primer vključitev na brezplačno spletišče, v potni list izdelka ali znak na izdelku. Bistvene informacije v zvezi z zdravjem, varnostjo in pravicami končnih uporabnikov bi morale biti potrošnikom vedno zagotovljene v fizični obliki in dostopne prek nosilca podatkov, ki se nahaja na izdelku. Zahteve glede informacij so nujne kot podlaga za spremembo ravnanja, ki je potrebna za zagotovitev doseganja ciljev okoljske trajnostnosti iz te uredbe. Pomembno je, da potrošnik pred nakupom izdelka dobi informacije, ki so pomembne za odločitev o nakupu. Zahteve glede informacij zagotavljajo trdno osnovo, na podlagi katere lahko kupci in javni organi primerjajo izdelke glede na njihovo okoljsko trajnostnost, zato je mogoče pričakovati, da bodo potrošnike in javne organe spodbudile k bolj trajnostnim izbiram. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Kadar delegirani akti vključujejo zahteve glede informacij, lahko poleg tega določajo razrede učinkovitosti v zvezi z enim ali več zadevnimi parametri izdelka, da bi se olajšala primerjava izdelkov na podlagi zadevnega parametra. Razredi učinkovitosti bi morali omogočati razlikovanje med izdelki na podlagi njihove sorazmerne trajnostnosti ter bi jih lahko uporabljali potrošniki in javni organi. Kot taki so namenjeni usmerjanju trga k bolj trajnostnim izdelkom. (24)  Kadar delegirani akti vključujejo zahteve glede informacij, lahko poleg tega določajo razrede učinkovitosti v zvezi z enim ali več zadevnimi parametri izdelka, da bi se olajšala primerjava izdelkov na podlagi zadevnega parametra. Razredi učinkovitosti bi morali omogočati razlikovanje med izdelki na podlagi njihove sorazmerne trajnostnosti ter bi jih lahko uporabljali potrošniki in javni organi. Kot taki so namenjeni usmerjanju trga k bolj trajnostnim izdelkom, ne da bi bila ogrožena funkcionalnost izdelkov. Ker so zahteve glede informacij o trajnosti in popravljivosti izdelkov bistvenega pomena, da bi potrošniki kupovali trajnostno, bi morala ta uredba omogočiti določanje kazalnikov popravljivosti. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Zahteve glede informacij iz te uredbe bi morale vključevati zahtevo, da je treba dati na voljo potni list izdelka. Potni list izdelka je pomembno orodje za zagotavljanje informacij akterjem vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer bi morala razpoložljivost potnega lista izdelka močno izboljšati neprekinjeno sledljivost izdelka vzdolž celotne vrednostne verige. Med drugim bi moral potni list izdelka potrošnikom pomagati pri sprejemanju premišljenih odločitev, saj bi izboljšal njihov dostop do informacij o izdelku, ki so pomembne zanje, gospodarskim subjektom in drugim akterjem v vrednostni verigi, kot so izvajalci popravil ali recikliranja, omogočiti dostop do ustreznih informacij, pristojnim nacionalnim organom pa omogočiti opravljanje njihovih nalog. V ta namen potni list izdelka ne bi smel nadomestiti nedigitalnih oblik posredovanja informacij, na primer informacij v priročniku izdelka ali na znaku, ampak jih dopolnjevati. Poleg tega bi moralo biti mogoče, da se potni list izdelka uporablja za informacije o drugih vidikih trajnostnosti, ki veljajo za zadevno skupino izdelkov v skladu z drugo zakonodajo Unije. (26)  Zahteve glede informacij iz te uredbe bi morale vključevati zahtevo, da je treba dati na voljo potni list izdelka. Potni list izdelka je pomembno orodje za zagotavljanje informacij akterjem vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer bi morala razpoložljivost potnega lista izdelka močno izboljšati neprekinjeno sledljivost izdelka vzdolž celotne vrednostne verige. Med drugim bi moral potni list izdelka potrošnikom pomagati pri sprejemanju premišljenih odločitev, saj bi izboljšal njihov dostop do izdelka, gospodarskim subjektom in drugim akterjem v vrednostni verigi, kot so poklicni izvajalci popravil, neodvisni podjetniki, izvajalci prenov ali izvajalci recikliranja, omogočiti dostop do ustreznih informacij, pristojnim nacionalnim organom pa omogočiti opravljanje njihovih nalog, ne da bi ogrozili varovanje zaupnih poslovnih informacij. V ta namen potni list izdelka ne bi smel nadomestiti nedigitalnih oblik posredovanja informacij, na primer informacij v priročniku izdelka ali na znaku, ampak jih dopolnjevati. Poleg tega bi moralo biti mogoče, da se potni list izdelka uporablja za informacije o drugih vidikih trajnostnosti, ki veljajo za zadevno skupino izdelkov v skladu z drugo zakonodajo Unije. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Zaradi upoštevanja narave izdelka in njegovega trga bi bilo treba pri oblikovanju pravil za posamezne izdelke za vsak primer posebej natančno proučiti informacije, ki se vključijo v potni list izdelka. Da bi se optimiziral dostop do dobljenih informacij in tudi zavarovale pravice intelektualne lastnine, je treba potni list izdelka zasnovati in izvajati tako, da se omogočijo različne možnosti dostopa do informacij, vključenih v potni list izdelka, odvisno od vrste informacij in tipologije deležnikov. Podobno bi moral, da bi se preprečili stroški podjetij in javnosti, ki so nesorazmerni s širšimi koristmi, biti potni list izdelka specifičen za posamezen izdelek, serijo izdelkov ali model izdelka, odvisno na primer od zapletenosti vrednostne verige, velikosti, narave ali vplivov zadevnih izdelkov. (27)  Zaradi upoštevanja narave izdelka in njegovega trga bi bilo treba pri oblikovanju pravil za posamezne izdelke za vsak primer posebej natančno proučiti informacije, ki se vključijo v potni list izdelka, ob upoštevanju primerov unikatnih predmetov in varstva zaupnih poslovnih informacij. Da bi se optimiziral dostop do dobljenih informacij in tudi zavarovale pravice intelektualne lastnine, je treba potni list izdelka zasnovati in izvajati tako, da se omogočijo različne možnosti dostopa do informacij, vključenih v potni list izdelka, odvisno od vrste informacij in tipologije deležnikov. Podobno bi moral, da bi se preprečili stroški podjetij in javnosti, ki so nesorazmerni s širšimi koristmi, biti potni list izdelka specifičen za posamezen izdelek, serijo izdelkov ali model izdelka, odvisno na primer od zapletenosti vrednostne verige, velikosti, narave ali vplivov zadevnih izdelkov. Potni list izdelka bi moral ostati na voljo vsaj za pričakovano življenjsko dobo določenega izdelka, vendar z ustreznim manevrskim prostorom, da bi zagotovili, da bo potni list izdelka na voljo v primerih, ko izdelek traja dlje, kot je bilo pričakovano. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  Da bi se zagotovila interoperabilnost, bi bilo treba določiti vrste dovoljenih nosilcev podatkov. Iz istega razloga bi bilo treba nosilec podatkov in edinstveno identifikacijsko oznako izdelka izdati v skladu z mednarodno priznanimi standardi. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da bi spremenila to uredbo, tako da bi nadomestila ali dodala standarde, v skladu s katerimi se lahko ob upoštevanju tehničnega ali znanstvenega napredka izdajo nosilec podatkov in edinstvene identifikacijske oznake. Tako bi se moralo omogočiti, da lahko informacije iz potnega lista izdelka beležijo in prenašajo vsi gospodarski subjekti, ter zagotoviti združljivost edinstvene identifikacijske oznake z zunanjimi komponentami, kot so čitalniki. (28)  Da bi se zagotovila interoperabilnost, bi bilo treba določiti vrste dovoljenih nosilcev podatkov. Iz istega razloga bi bilo treba nosilec podatkov in edinstveno identifikacijsko oznako izdelka izdati v skladu z mednarodno priznanimi standardi. Podatki bi morali biti prenosljivi prek odprtega interoperabilnega omrežja za izmenjavo podatkov brez vezanosti na ponudnika. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da bi spremenila to uredbo, tako da bi nadomestila ali dodala standarde, v skladu s katerimi se lahko ob upoštevanju tehničnega ali znanstvenega napredka izdajo nosilec podatkov in edinstvene identifikacijske oznake. Tako bi se moralo omogočiti, da lahko informacije iz potnega lista izdelka beležijo in prenašajo vsi gospodarski subjekti, ter zagotoviti združljivost edinstvene identifikacijske oznake z zunanjimi komponentami, kot so čitalniki. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Komisija bi morala imeti možnost pri nekaterih skupinah izdelkov spregledati zahteve glede potnih listov izdelkov, če tehnične specifikacije niso na voljo glede bistvenih zahtev v zvezi s tehnično zasnovo in delovanjem potnega lista izdelka, da se preprečijo nepotrebne zamude pri vzpostavljanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki se ne nanašajo na potne liste izdelkov, oziroma da se zagotovi učinkovito delovanje potnih listov izdelkov. Podobno bi morala imeti Komisija možnost pri nekaterih skupinah izdelkov spregledati zahteve glede potnih listov izdelkov, kadar druga zakonodaja Unije že vključuje sistem digitalnega zagotavljanja informacij o izdelkih, ki akterjem v vrednostni verigi omogoča dostop do zadevnih informacij o izdelku, pristojnim nacionalnim organom pa preverjanje skladnosti izdelkov, da se prepreči nepotrebno nalaganje upravnega bremena gospodarskim subjektom. Taka izvzetja bi bilo treba redno preverjati in pri tem upoštevati nadaljnjo razpoložljivost tehničnih specifikacij. (29)  Komisija bi morala imeti možnost pri nekaterih skupinah izdelkov spregledati zahteve glede potnih listov izdelkov, če tehnične specifikacije niso na voljo glede bistvenih zahtev v zvezi s tehnično zasnovo in delovanjem potnega lista izdelka, da se preprečijo nepotrebne zamude pri vzpostavljanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki se ne nanašajo na potne liste izdelkov, oziroma da se zagotovi učinkovito delovanje potnih listov izdelkov. Podobno bi morala imeti Komisija možnost pri nekaterih skupinah izdelkov spregledati zahteve glede potnih listov izdelkov, izjemoma kadar druga zakonodaja Unije že vključuje sistem digitalnega zagotavljanja informacij o izdelkih, ki akterjem v vrednostni verigi omogoča dostop do zadevnih informacij o izdelku, pristojnim nacionalnim organom pa preverjanje skladnosti izdelkov, da se prepreči nepotrebno nalaganje upravnega bremena gospodarskim subjektom. Taka izvzetja bi bilo treba redno preverjati, pri čemer bi bilo treba upoštevati nadaljnjo razpoložljivost tehničnih specifikacij, in jih po možnosti odpraviti. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 (33)  Tehnična zasnova, zahteve glede podatkov in delovanje potnega lista izdelka bi morali ustrezati bistvenim tehničnim zahtevam, da se zagotovi učinkovita uvedba potnih listov izdelkov. Take zahteve bi morale biti osnova za dosledno uvajanje potnih listov izdelkov v vseh sektorjih. Opredeliti bi bilo treba tehnične specifikacije, da se zagotovi učinkovito izvajanje navedenih bistvenih zahtev, in sicer v obliki harmoniziranega standarda, ki se objavi v Uradnem listu, ali (kot rezervna možnost) skupne specifikacije, ki jo sprejme Komisija. Tehnična zasnova bi morala zagotavljati, da je omogočen varen dostop do podatkov v potnem listu izdelka in da se upoštevajo pravila o zasebnosti. Digitalni potni list izdelka bo razvit v odprtem dialogu z mednarodnimi partnerji, da se pri pripravi tehničnih specifikacij zagotovi upoštevanje njihovih stališč ter da se spodbudi odprava trgovinskih ovir za okolju prijaznejše izdelke in zagotovijo nižji stroški za trajnostne naložbe, trženje in skladnost. Razvoj tehničnih specifikacij in zahtev, povezanih s sledljivostjo v celotni vrednostni verigi, bi moral, kolikor je mogoče, temeljiti na soglasnem pristopu ter zagotavljati vključenost in učinkovito sodelovanje različnih akterjev, vključno z organi za standardizacijo, industrijskimi združenji, potrošniškimi organizacijami, strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in mednarodnimi partnerji, tudi gospodarstvi v razvoju, da se omogoči učinkovito izvajanje takih specifikacij in zahtev. (33)  Tehnična zasnova, zahteve glede podatkov in delovanje potnega lista izdelka bi morali ustrezati bistvenim tehničnim zahtevam, da se zagotovi učinkovita uvedba potnih listov izdelkov. Take zahteve bi morale biti osnova za dosledno uvajanje potnih listov izdelkov v vseh sektorjih. Opredeliti bi bilo treba tehnične specifikacije, da se zagotovi učinkovito izvajanje navedenih bistvenih zahtev, in sicer v obliki harmoniziranega standarda, ki se objavi v Uradnem listu, ali (kot rezervna možnost) skupne specifikacije, ki jo sprejme Komisija. S tehnično zasnovo bi bilo treba zagotoviti, da so podatki v potnem listu izdelka varni in da se upoštevajo pravila o zasebnosti. Digitalni potni list izdelka bo razvit v odprtem dialogu z mednarodnimi partnerji, da se pri pripravi tehničnih specifikacij zagotovi upoštevanje njihovih stališč ter da se spodbudi odprava trgovinskih ovir za okolju prijaznejše izdelke s podaljšanim življenjskim ciklom in krožnostjo, zagotovijo nižji stroški za trajnostne naložbe, trženje in skladnost ter podpirajo inovacije. Razvoj tehničnih specifikacij in zahtev, povezanih s sledljivostjo v celotni vrednostni verigi, bi moral, kolikor je mogoče, temeljiti na soglasnem pristopu ter zagotavljati vključenost in učinkovito sodelovanje različnih akterjev, vključno z organi za standardizacijo, industrijskimi združenji, zagonskimi podjetji, potrošniškimi organizacijami, strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in mednarodnimi partnerji, tudi gospodarstvi v razvoju, da se omogoči učinkovito izvajanje takih specifikacij in zahtev. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 (35)  Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala biti skladna s pravili o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo. Pristojni nacionalni organi v državah članicah bi morali osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija pa bi morala osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta. (35)  Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala biti skladna s pravili o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo. Pristojni nacionalni organi v državah članicah bi morali osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta66, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti načelom vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Komisija pa bi morala osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta67. V digitalnem potnem listu izdelka se ne bi smeli shranjevati osebni podatki končnih uporabnikov. __________________ __________________ 66 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). 66 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). 67 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). 67 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 (39)  Znaki bi morali zagotavljati informacije, ki omogočajo učinkovito primerjavo izdelkov, na primer z navedbo razreda učinkovitosti, če tako zahtevajo delegirani akti, sprejeti na podlagi te uredbe, da se potrošniki spodbudijo k bolj trajnostnim izbiram. Zlasti za potrošnike so lahko nalepke dodaten vir informacij na kraju prodaje. Zagotavljajo lahko hitro vizualno osnovo, na podlagi katere lahko potrošniki razlikujejo med izdelki na podlagi njihove učinkovitosti v zvezi s posameznim parametrom izdelka ali več parametrov izdelka. Če je ustrezno, bi morali omogočati tudi dostop do dodatnih informacij, na primer z navedbo spletnih naslovov, dinamičnih kod QR, povezav do spletnih znakov ali na drug način, ki je za potrošnika ustrezen. Komisija bi morala v zadevnem delegiranem aktu opredeliti najučinkovitejši način postavitve takih znakov, tudi v primeru spletne prodaje na daljavo, pri tem pa upoštevati vpliv na potrošnike in gospodarske subjekte ter značilnosti zadevnega izdelka. Komisija lahko zahteva tudi, da se znak natisne na embalažo izdelka. (39)  Znaki bi morali zagotavljati jasne in lahko razumljive informacije, ki omogočajo učinkovito primerjavo izdelkov, na primer z navedbo razreda učinkovitosti, če tako zahtevajo delegirani akti, sprejeti na podlagi te uredbe, da se potrošniki spodbudijo k trajnostnim izbiram. Zlasti za potrošnike so lahko nalepke dodaten vir informacij na kraju prodaje. Zagotavljajo lahko hitro vizualno osnovo, na podlagi katere lahko potrošniki razlikujejo med izdelki na podlagi njihove učinkovitosti v zvezi s posameznim parametrom izdelka ali več parametrov izdelka. Če je ustrezno, bi morali omogočati tudi dostop do dodatnih informacij, na primer z navedbo spletnih naslovov, dinamičnih kod QR, povezav do spletnih znakov ali na drug način, ki je za potrošnika ustrezen. Komisija bi morala v zadevnem delegiranem aktu opredeliti najučinkovitejši način postavitve takih znakov, tudi v primeru spletne prodaje na daljavo, pri tem pa upoštevati vpliv na potrošnike in gospodarske subjekte ter značilnosti zadevnega izdelka. Komisija lahko zahteva tudi, da se znak natisne na embalažo izdelka. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 (41)  Potrošniki bi morali biti zaščiteni pred zavajajočimi informacijami, ki bi lahko ovirale njihovo izbiro bolj trajnostnih izdelkov. Zato bi moralo biti prepovedano dajati na trg izdelke, katerih znaki posnemajo znake iz te uredbe. (41)  Potrošniki bi morali biti zaščiteni pred zavajajočimi informacijami, ki bi lahko ovirale njihovo izbiro bolj trajnostnih izdelkov. Zato bi moralo biti prepovedano dajati na trg izdelke, katerih znaki vsebujejo zavajajoče ali napačne informacije ali posnemajo znake iz te uredbe. Vendar bi moral biti še naprej omogočen prikaz znaka EU za okolje ali drugih obstoječih znakov za okolje tipa I, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 66/2010. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 (42)  Komisija bi morala prednostno razvrstiti izdelke, ki naj jih ureja ta uredba, in zahteve, ki se zanje uporabljajo, da se čim bolj učinkovito dosežejo cilji evropskega zelenega dogovora in da se najprej uredijo izdelki z največjim vplivom. Na podlagi postopka prednostnega razvrščanja iz Direktive 2009/125/ES bi morala Komisija sprejeti delovni načrt, ki bi obsegal vsaj tri leta in bi vseboval seznam skupin izdelkov, glede katerih namerava sprejeti delegirane akte, pa tudi vidike izdelkov, glede katerih namerava sprejeti horizontalne delegirane akte. Komisija bi morala svojo prednostno razvrstitev utemeljiti na več merilih, ki se nanašajo zlasti na potencialni prispevek delegiranih aktov k doseganju podnebnih, okoljskih in energetskih ciljev Unije ter na njihov potencial za izboljšanje izbranih vidikov izdelkov, brez povzročanja nesorazmernih stroškov javnim in gospodarskim subjektom. Delovni načrti bi morali vključevati ustrezen delež ukrepov, ki se nanašajo na izdelke, povezane z energijo, ob upoštevanju pomena takih delovnih načrtov za doseganje energetskih ciljev Unije. Z državami članicami in deležniki bi se bilo treba posvetovati tudi prek foruma za okoljsko primerno zasnovo. Glede na to, da se ta uredba in Uredba (EU) 2017/1369 o izdelkih, povezanih z energijo, dopolnjujeta, bi bilo treba uskladiti časovne okvire za delovne načrte na podlagi te uredbe in delovne načrte iz člena 15 Uredbe (EU) 2017/1369. (42)  Komisija bi morala prednostno razvrstiti izdelke, ki naj jih ureja ta uredba, in zahteve, ki se zanje uporabljajo, da se čim bolj učinkovito dosežejo cilji evropskega zelenega dogovora in da se najprej uredijo izdelki z največjim vplivom. Na podlagi postopka prednostnega razvrščanja iz Direktive 2009/125/ES bi morala Komisija sprejeti delovni načrt, ki bi obsegal vsaj tri leta in bi vseboval seznam skupin izdelkov, glede katerih namerava sprejeti delegirane akte, pa tudi vidike izdelkov, glede katerih namerava sprejeti horizontalne delegirane akte, ter predvidene časovne okvire za njihovo določitev. Delovni načrt in njegove posodobitve bi moral biti javno dostopen in pred sprejetjem predstavljen Evropskemu parlamentu. Komisija bi morala upoštevati zlasti tiste skupine izdelkov, ki so opredeljene v tej uredbi, ter utemeljiti svojo prednostno razvrstitev na več merilih, ki se nanašajo zlasti na potencialni prispevek delegiranih aktov k doseganju podnebnih, okoljskih in energetskih ciljev Unije ter na njihov potencial za izboljšanje izbranih vidikov izdelkov, brez povzročanja nesorazmernih stroškov javnim in gospodarskim subjektom. Delovni načrti bi morali vključevati ustrezen delež ukrepov, ki se nanašajo na izdelke, povezane z energijo, ob upoštevanju pomena takih delovnih načrtov za doseganje energetskih ciljev Unije. Z državami članicami in deležniki bi se bilo treba posvetovati tudi prek foruma za okoljsko primerno zasnovo. Glede na to, da se ta uredba in Uredba (EU) 2017/1369 o izdelkih, povezanih z energijo, dopolnjujeta, bi bilo treba uskladiti časovne okvire za delovne načrte na podlagi te uredbe in delovne načrte iz člena 15 Uredbe (EU) 2017/1369. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 a (novo) (42a)  Cementna industrija kot eden najbolj energetsko, materialno in ogljično intenzivnih sektorjev je trenutno odgovorna za približno 7 % svetovnih in 4 % emisij CO2 v EU1a, kar pomeni, da je to ključni sektor za čim prejšnjo uskladitev s pariškim podnebnim sporazumom in podnebnimi cilji Unije. Gradbeni proizvodi, vključno s cementom, so sicer zajeti v [prihodnji uredbi o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih proizvodov, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvi Uredbe (EU) 305/2011 (2022/0094 COD)], vendar še vedno sodijo na področje uporabe te uredbe. Da bi preprečili odsotnost zahtev za proizvode, ki so nujno potrebni za doseganje naših podnebnih in okoljskih ciljev, bi morala vsaka odsotnost ustreznih zahtev glede učinkovitosti in informacij za te proizvode v skladu s [prihodnjo uredbo o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih izdelkov, ki spreminja Uredbo (EU) 2019/1020 in razveljavlja Uredbo (EU) št. 305/2011 (2022/0094 COD)] privesti do njihove vključitve v naslednji delovni načrt te uredbe. __________________ 1a Možnosti razogličenja za cementno industrijo, EUR 31378 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2023, ISBN 978-92-76-61599-6, doi:10.2760/174037, JRC131246. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 (43)  V zvezi z gradbenimi proizvodi bi morala ta uredba določati zahteve glede končnih proizvodov le, kadar ni verjetno, da bodo z obveznostmi na podlagi [revidirane uredbe o gradbenih proizvodih] in z njenim izvajanjem zadovoljivo doseženi cilji okoljske trajnostnosti iz te uredbe. Poleg tega bi morala Komisija pri oblikovanju delovnih načrtov upoštevati, da bo v skladu s sedanjo prakso [revidirana uredba o gradbenih proizvodih] glede izdelkov, povezanih z energijo, ki so tudi gradbeni proizvodi, dala prednost zahtevam glede trajnostnosti iz te uredbe. Tako bi moralo biti v primeru grelnikov, kotlov, toplotnih črpalk, naprav za ogrevanje vode in prostorov, ventilatorjev, sistemov za hlajenje in prezračevanje ter fotonapetostnih izdelkov (razen fotonapetostnih panelov, vgrajenih v stavbe). Področje teh izdelkov lahko [revidirana uredba o gradbenih proizvodih] po potrebi dopolnilno ureja, predvsem glede vidika varnosti, pri tem pa mora upoštevati drugo zakonodajo Unije o izdelkih, kot so plinske naprave, nizkonapetostne naprave in stroji. (43)  Komisija bi morala pri oblikovanju delovnih načrtov upoštevati, da bo v skladu s sedanjo prakso [revidirana uredba o gradbenih proizvodih] glede izdelkov, povezanih z energijo, ki so tudi gradbeni proizvodi, dala prednost zahtevam glede trajnostnosti iz te uredbe. Tako bi moralo biti v primeru grelnikov, kotlov, toplotnih črpalk, naprav za ogrevanje vode in prostorov, ventilatorjev, sistemov za hlajenje in prezračevanje ter fotonapetostnih izdelkov (razen fotonapetostnih panelov, vgrajenih v stavbe). Področje teh izdelkov lahko [revidirana uredba o gradbenih proizvodih] po potrebi dopolnilno ureja, predvsem glede vidika varnosti, pri tem pa mora upoštevati drugo zakonodajo Unije o izdelkih, kot so plinske naprave, nizkonapetostne naprave in stroji. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 (44)  Kot je bilo uveljavljeno že na podlagi Direktive 2009/125/ES, bi morala ta uredba vključevati možnost, da industrija predlaga ukrepe za samoregulacijo, s čimer bi se ta spodbujala kot alternativna možnost regulativnim pristopom. Komisija bi morala oceniti ukrepe za samoregulacijo, ki jih predlaga industrija, skupaj z informacijami in dokazili, ki jih predložijo podpisniki, tudi glede na zaveze Unije na področju mednarodne trgovine in ob zagotavljanju skladnosti s pravom Unije. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila za izvajanje, da lahko sprejme in posodobi akt z ukrepi za samoregulacijo, ki se štejejo za veljavne alternative zahtevam za okoljsko primerno zasnovo iz delegiranega akta, da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja te uredbe. Glede na upoštevni trg ali tehnološki razvoj v zadevni skupini izdelkov je na primer prav tako primerno, da lahko Komisija zahteva revidirano različico ukrepov za samoregulacijo, kadar meni, da je to potrebno. Ko je ukrep za samoregulacijo vključen v izvedbeni akt, lahko gospodarski subjekti upravičeno pričakujejo, da Komisija ne bo sprejela delegiranega akta, v katerem bi opredelila zahteve za okoljsko primerno zasnovo za tako skupino izdelkov. Vendar pa lahko Komisija sprejme horizontalne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se nanašajo tudi na izdelke, za katere se uporabljajo priznani ukrepi za samoregulacijo, glede vidikov, ki jih ukrep za samoregulacijo ne obravnava. Če Komisija meni, da ukrep za samoregulacijo ne izpolnjuje več meril iz te uredbe, bi ga morala odstraniti iz izvedbenega akta, v katerem so navedeni priznani ukrepi za samoregulacijo. Posledično je nato mogoče opredeliti zahteve za okoljsko primerno zasnovo tudi za skupine izdelkov, za katere so se pred tem uporabljali ukrepi za samoregulacijo, v skladu s to uredbo. (44)  Kot je bilo uveljavljeno že na podlagi Direktive 2009/125/ES, bi morala ta uredba vključevati možnost, da industrija predlaga ukrepe za samoregulacijo, ki so usklajeni s cilji te uredbe in jih izražajo, s čimer bi samoregulacija lahko bila alternativna možnost regulativnim pristopom, kadar ti proizvodi ali skupine proizvodov niso vključeni v delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo. Ukrepi za samoregulacijo bi morali biti usklajeni s cilji te uredbe. Komisija bi morala oceniti ukrepe za samoregulacijo, ki jih predlaga industrija, skupaj z informacijami in dokazili, ki jih predložijo podpisniki, tudi glede na zaveze Unije na področju mednarodne trgovine in ob zagotavljanju skladnosti s pravom Unije. Komisija ima pooblastila za izvajanje, da lahko sprejme in posodobi akt z ukrepi za samoregulacijo, ki se štejejo za veljavne alternative zahtevam za okoljsko primerno zasnovo iz delegiranega akta. Glede na upoštevni trg ali tehnološki razvoj v zadevni skupini izdelkov je na primer prav tako primerno, da lahko Komisija zahteva revidirano različico ukrepov za samoregulacijo, kadar meni, da je to potrebno. Ko je ukrep za samoregulacijo vključen v delegirani akt, lahko gospodarski subjekti upravičeno pričakujejo, da Komisija ne bo sprejela delegiranega akta, v katerem bi opredelila zahteve za okoljsko primerno zasnovo za tako skupino izdelkov. Vendar pa lahko Komisija sprejme horizontalne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se nanašajo tudi na izdelke, za katere se uporabljajo priznani ukrepi za samoregulacijo, glede vidikov, ki jih ukrep za samoregulacijo ne obravnava. Če Komisija meni, da ukrep za samoregulacijo ne izpolnjuje več meril iz te uredbe, bi ga morala odstraniti iz delegiranega akta, v katerem so navedeni priznani ukrepi za samoregulacijo. Posledično je nato mogoče opredeliti zahteve za okoljsko primerno zasnovo tudi za skupine izdelkov, za katere so se pred tem uporabljali ukrepi za samoregulacijo, v skladu s to uredbo. Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 45 (45)  Mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP) bi lahko zelo koristilo povečanje povpraševanja po trajnostnih izdelkih, vendar bi jim nekatere zahteve lahko povzročale tudi stroške in težave. MSP, ki so aktivna pri proizvodnji izdelkov, za katere so opredeljene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, bi morale države članice in Komisija na svojih področjih odgovornosti zagotavljati ustrezne informacije, ciljno in specializirano usposabljanje ter posebno pomoč in podporo, tudi finančno. Taki ukrepi bi na primer morali vključevati izračun okoljskega odtisa izdelka in tehnično izvedbo potnega lista izdelka. Ukrepi držav članic bi morali biti sprejeti ob upoštevanju pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo. (45)  Mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP) bi lahko zelo koristilo povečanje povpraševanja po trajnostnih izdelkih, vendar bi jim nekatere zahteve lahko povzročale tudi stroške in težave. Mikro, malim in srednjim podjetjem, ki so aktivna pri proizvodnji izdelkov, za katere so opredeljene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, bi morale države članice in Komisija za podporo MSP na svojih področjih odgovornosti zagotavljati ustrezne informacije, ciljno in specializirano usposabljanje ter posebno pomoč in podporo, tudi finančno podporo v okviru obstoječega financiranja in orodij za financiranje. Ti ukrepi bi morali vključevati vsaj posebne mehanizme za lažje izpolnjevanje zahtev iz potnega lista izdelka in izvajanje ocen življenjskega cikla. Ukrepi držav članic bi morali biti sprejeti ob upoštevanju pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo. Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 (46)  Uničevanje neprodanih potrošniških izdelkov, kot so tekstil in obutev, s strani gospodarskih subjektov postaja velika okoljska težava v vsej Uniji, zlasti zaradi hitre rasti spletne prodaje. To povzroča izgubo dragocenih gospodarskih virov, saj se blago proizvede, transportira in nato uniči, ne da bi sploh bilo uporabljeno za svoj namen. Zato mora ta uredba zaradi varstva okolja vzpostaviti okvir za preprečevanje uničenja neprodanih izdelkov, primarno namenjenih potrošnikom na podlagi Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta69, vključno z izdelki, ki so jih potrošniki vrnili na podlagi pravice do odstopa od pogodbe, kot je določena v Direktivi (EU) 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta70. S tem bi se zmanjšal okoljski vpliv takih izdelkov, saj bi se zmanjšalo nastajanje odpadkov in odvračalo od čezmerne proizvodnje izdelkov. Ob upoštevanju, da je več držav članic uvedlo nacionalno zakonodajo o uničenju neprodanih potrošniških izdelkov, kar povzroča izkrivljanje trga, so potrebna tudi harmonizirana pravila o uničenju neprodanih potrošniških izdelkov, s čimer bi se zagotovilo, da v vseh državah članicah za distributerje, prodajalce na drobno in druge gospodarske subjekte veljajo ista pravila in spodbude. (46)  Uničevanje neprodanih potrošniških izdelkov, kot so med drugim tekstil in obutev ter električna in elektronska oprema ali naprave, s strani gospodarskih subjektov postaja velika okoljska težava v vsej Uniji, zlasti zaradi hitre rasti spletne prodaje. To povzroča izgubo dragocenih gospodarskih virov, saj se blago proizvede, transportira in nato uniči, ne da bi sploh bilo uporabljeno za svoj namen. Zato mora ta uredba zaradi varstva okolja vzpostaviti okvir za preprečevanje uničenja neprodanih izdelkov, primarno namenjenih potrošnikom na podlagi Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta69, vključno z izdelki, ki so jih potrošniki vrnili na podlagi pravice do odstopa od pogodbe, kot je določena v Direktivi (EU) 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta70. S tem bi se zmanjšal okoljski vpliv takih izdelkov, saj bi se zmanjšalo nastajanje odpadkov in odvračalo od čezmerne proizvodnje izdelkov. Ob upoštevanju, da je več držav članic uvedlo nacionalno zakonodajo o uničenju neprodanih potrošniških izdelkov, kar povzroča izkrivljanje trga, so potrebna tudi harmonizirana pravila o uničenju neprodanih potrošniških izdelkov, s čimer bi se zagotovilo, da v vseh državah članicah za distributerje, prodajalce na drobno in druge gospodarske subjekte veljajo ista pravila in spodbude. __________________ __________________ 69 Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 6). 69 Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 6). 70 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64). 70 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64). Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 (47)  Za odvračanje od uničenja neprodanih potrošniških izdelkov in za nadaljnje zbiranje podatkov o teh praksah bi morala ta uredba uvesti obveznost glede preglednosti za gospodarske subjekte, ki imajo v Uniji potrošniške izdelke, na podlagi katere bi morali ti razkriti informacije o številu neprodanih potrošniških izdelkov, ki jih na leto zavržejo. Gospodarski subjekt bi moral navesti vrsto ali kategorijo izdelka, razlog za zavrženje in njihovo dobavo za nadaljnje postopke obdelave odpadkov. Čeprav bi se moralo gospodarskim subjektom omogočiti, da sami izberejo, kako bodo te informacije razkrili, da bo ustrezalo njihovim poslovnim okoljem, bi bilo treba kot dobro prakso šteti način, da se tako zahtevane informacije vključijo v javno dostopno nefinančno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 19a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta71, kadar je to ustrezno. (47)  Za odvračanje od uničenja neprodanih potrošniških izdelkov in za nadaljnje zbiranje podatkov o teh praksah bi morala ta uredba uvesti obveznost glede preglednosti za gospodarske subjekte, ki imajo v Uniji potrošniške izdelke, na podlagi katere bi morali ti razkriti informacije o številu neprodanih potrošniških izdelkov, ki jih na leto zavržejo, na spletišču Komisije. Gospodarski subjekti bi morali navesti vrsto ali kategorijo izdelka, razlog za zavrženje in njihovo dobavo za nadaljnje postopke obdelave odpadkov. Kot dobro prakso bi bilo treba šteti tudi način, da se tako zahtevane informacije vključijo v javno dostopno nefinančno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 19a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta71, kadar je to ustrezno. __________________ __________________ 71 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). 71 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 (48)  Na področjih, kjer prevladuje uničenje neprodanih potrošniških izdelkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi bi to uredbo dopolnila s prepovedjo uničevanja takih izdelkov. Glede na širok nabor izdelkov, ki bi potencialno lahko bili uničeni, ne da bi bili kdaj prodani ali uporabljeni, je v to uredbo treba vključiti tako pooblastilo. Vendar pa bi se morala prepoved, določena v delegiranem aktu, nanašati na specifične skupine izdelkov, ki bi se določile na podlagi ocene Komisije, v kolikšni meri se taki izdelki v praksi uničujejo, ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovijo gospodarski subjekti, če je ustrezno. Za zagotavljanje sorazmernosti te obveznosti bi morala Komisija proučiti posebne izjeme, na podlagi katerih bi bilo uničenje neprodanih potrošniških izdelkov še vedno dovoljeno, na primer zaradi zdravja in varnosti. Za spremljanje učinkovitosti te prepovedi in odvračanje od izogibanja prepovedi bi morali gospodarski subjekti razkriti število uničenih neprodanih potrošniških izdelkov in razloge za njihovo uničenje na podlagi ustrezne izjeme. Nazadnje, MSP bi bilo treba izvzeti iz obveznosti razkritja zavrženih neprodanih izdelkov in iz prepovedi zavrženja specifičnih skupin izdelkov, kot je določeno v delegiranih aktih, da se prepreči nalaganje nepotrebnih upravnih bremen nanje. Kadar obstajajo razumni dokazi, da se MSP uporabljajo za izogibanje tem obveznostim, bi morala Komisija imeti možnost v navedenih delegiranih aktih zahtevati, da se glede nekaterih skupin izdelkov navedene obveznosti uporabljajo tudi za mikro, mala ali srednja podjetja. (48)  Na področjih, kjer prevladuje uničenje neprodanih potrošniških izdelkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi bi to uredbo dopolnila s prepovedjo uničevanja takih izdelkov. Glede na širok nabor izdelkov, ki bi potencialno lahko bili uničeni, ne da bi bili kdaj prodani ali uporabljeni, je v to uredbo treba vključiti tako pooblastilo. Vendar pa bi se morala prepoved, določena v delegiranem aktu, nanašati na specifične skupine izdelkov, ki bi se določile na podlagi ocene Komisije, v kolikšni meri se taki izdelki v praksi uničujejo, ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovijo gospodarski subjekti, če je ustrezno. Za zagotavljanje sorazmernosti te obveznosti bi morala Komisija proučiti posebne izjeme, na podlagi katerih bi bilo uničenje neprodanih potrošniških izdelkov še vedno dovoljeno, na primer zaradi zdravja in varnosti. Komisija bi morala gospodarskim subjektom zagotoviti tudi dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam v zvezi s takšno prepovedjo. Za spremljanje učinkovitosti te prepovedi in odvračanje od izogibanja prepovedi bi morali gospodarski subjekti razkriti število uničenih neprodanih potrošniških izdelkov in razloge za njihovo uničenje na podlagi ustrezne izjeme. Nazadnje, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja bi bilo treba izvzeti iz obveznosti razkritja zavrženih neprodanih izdelkov in iz prepovedi zavrženja specifičnih skupin izdelkov, kot je določeno v delegiranih aktih, da se prepreči nalaganje nepotrebnih upravnih bremen nanje. Kadar obstajajo razumni dokazi, da se mala in srednja podjetja ter mikropodjetja uporabljajo za izogibanje tem obveznostim, bi morala Komisija imeti možnost v navedenih delegiranih aktih zahtevati, da se glede nekaterih skupin izdelkov navedene obveznosti uporabljajo tudi za mikro, mala ali srednja podjetja. Eno leto po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] bi bilo treba prepovedati uničenje neprodanih potrošniških izdelkov s strani gospodarskih subjektov za tekstil in obutev ter električno in elektronsko opremo, glede na to, da obstajajo zadostni dokazi, da uničenje takih izdelkov poteka in je škodljivo za okolje. Sprememba 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 59 (59)  Bistvenega pomena je, da spletne tržnice tesno sodelujejo z organi za nadzor trga. Obveznost sodelovanja ponudnikov storitev informacijske družbe z organi za nadzor trga izhaja iz člena 7(2) Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta74, in sicer v zvezi z izdelki, na katere se nanaša navedena uredba, vključno z izdelki, za katere so določene zahteve za okoljsko primerno zasnovo. Za nadaljnje izboljšanje sodelovanja pri spoprijemanju z nezakonitimi vsebinami, povezanimi z neskladnimi izdelki, bi morala ta uredba glede spletnih tržnic vsebovati konkretne obveznosti, s katerimi bi se tako sodelovanje uveljavilo v praksi. Organi za nadzor trga na primer nenehno izboljšujejo tehnološka orodja, ki jih uporabljajo pri nadzoru spletnega trga za prepoznavanje neskladnih izdelkov, ki se prodajajo prek spleta. Da bi ta orodja lahko delovala, bi morale spletne tržnice omogočiti dostop do svojih vmesnikov. Poleg tega bodo organi za nadzor trga morda morali s spletnih tržnic tudi brisati podatke. (59)  Bistvenega pomena je, da spletne tržnice tesno sodelujejo z organi za nadzor trga. Obveznost sodelovanja ponudnikov storitev informacijske družbe z organi za nadzor trga izhaja iz člena 7(2) Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta74, in sicer v zvezi z izdelki, na katere se nanaša navedena uredba, vključno z izdelki, za katere so določene zahteve za okoljsko primerno zasnovo. Da bi sledili tehnološkemu razvoju in novim načinom prodaje, bi se morale za namene informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 25 in 30(1) te uredbe, in po potrebi za zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4 te uredbe, uporabljati obveznosti vgrajene skladnosti, ki so določene za ponudnike spletnih tržnic v členu 31 Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta74a. Te obveznosti bi se morale izvrševati v skladu s pravili iz poglavja IV Uredbe (EU) 2022/2065. Za namene člena 31(3) Uredbe (EU) 2022/2065 bi morali ponudniki spletnih tržnic uporabljati vsaj informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020. Omogočiti bi bilo treba, da je enotna kontaktna točka v skladu s to uredbo lahko enaka kot kontaktna točka v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2022/2065, pri čemer ne sme biti ogrožen cilj hitre in specifične obravnave vprašanj, povezanih z varnostjo proizvodov. _________________ _________________ 74 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1). 74 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1). 74a Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1). Sprememba 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 68 (68)  Če ne obstajajo harmonizirani standardi, bi morala biti uporaba skupnih specifikacij nadomestna rešitev, ki bi proizvajalcu olajšala izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja skladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, na primer kadar postopek standardizacije zastane zaradi pomanjkanja soglasja med deležniki ali v primeru neupravičenih zamud pri vzpostavitvi harmoniziranega standarda. Take zamude se lahko na primer pojavijo, če ni dosežena zahtevana kakovost. Poleg tega bi morala biti ta rešitev na voljo, kadar Komisija omeji ali umakne sklice na zadevne harmonizirane standarde, v skladu s členom 11(5) Uredbe (EU) št. 1025/2012. Skladnost s skupnimi specifikacijami bi morala biti tudi podlaga za domnevo o skladnosti. (68)  Sedanji okvir Unije za standardizacijo, ki temelji na načelih tako imenovanega „novega pristopa“ in na Uredbi (EU) št. 1025/2012, predstavlja okvir za pripravo standardov, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. Če ni ustreznega sklicevanja na harmonizirane standarde, bi morala biti uporaba skupnih specifikacij s sprejetjem izvedbenih aktov nadomestna rešitev, ki bi proizvajalcu olajšala izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja skladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, na primer kadar postopek standardizacije zastane zaradi pomanjkanja soglasja med deležniki ali v primeru neupravičenih zamud pri vzpostavitvi harmoniziranega standarda in predpisanega roka ni mogoče upoštevati. Take zamude se lahko na primer pojavijo, če ni dosežena zahtevana kakovost. Poleg tega bi morala biti ta rešitev na voljo, kadar Komisija omeji ali umakne sklice na zadevne harmonizirane standarde, v skladu s členom 11(5) Uredbe (EU) št. 1025/2012. Skladnost s skupnimi specifikacijami bi morala biti tudi podlaga za domnevo o skladnosti. Za zagotovitev učinkovitosti bi morala Komisija vključiti ustrezne deležnike v pripravo skupnih specifikacij, ki zajemajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe. Sprememba 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 86 (86)  Da bi se potrošniki spodbudili k trajnostnim izbiram, bi bilo treba zagotoviti mehanizme, kot so ekološki kuponi in okoljske dajatve, zlasti kadar bolj trajnostni izdelki niso dovolj cenovno ugodni. Kadar se države članice odločijo uporabiti spodbude za nagrajevanje najuspešnejših izdelkov med tistimi, za katere so bili v delegiranih aktih na podlagi te uredbe določeni razredi učinkovitosti, bi morale take spodbude usmeriti v dva najštevilčnejša razreda učinkovitosti, razen če je v zadevnem delegiranem aktu določeno drugače. Vendar pa države članice ne bi smele imeti možnosti prepovedati dajanja na trg izdelkov glede na njihov razred učinkovitosti. Iz istega razloga bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi bi lahko dopolnila to uredbo tako, da bi nadalje opredelila, na katere parametre izdelkov ali zadevne ravni učinkovitosti se nanašajo spodbude držav članic, če v ustreznem delegiranem aktu ni določen razred učinkovitosti ali če so razredi učinkovitosti določeni glede na več kot en parameter izdelka. Uvedba spodbud držav članic ne bi smela posegati v pravila Unije o državni pomoči. (86)  Da bi se potrošniki spodbudili k trajnostnim izbiram, bi bilo treba zagotoviti mehanizme, kot so ekološki kuponi, ki se lahko uporabijo samo za nakup okolju prijaznih izdelkov in storitev, in okoljske dajatve, zlasti kadar bolj trajnostni izdelki niso dovolj cenovno ugodni. Kadar se države članice odločijo uporabiti spodbude za nagrajevanje najuspešnejših izdelkov med tistimi, za katere so bili v delegiranih aktih na podlagi te uredbe določeni razredi učinkovitosti, bi morale take spodbude usmeriti v dva najštevilčnejša razreda učinkovitosti, razen če je v zadevnem delegiranem aktu določeno drugače. Vendar pa države članice ne bi smele imeti možnosti prepovedati dajanja na trg izdelkov glede na njihov razred učinkovitosti. Iz istega razloga bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi bi lahko dopolnila to uredbo tako, da bi nadalje opredelila, na katere parametre izdelkov ali zadevne ravni učinkovitosti se nanašajo spodbude držav članic, če v ustreznem delegiranem aktu ni določen razred učinkovitosti ali če so razredi učinkovitosti določeni glede na več kot en parameter izdelka. Uvedba spodbud držav članic ne bi smela posegati v pravila Unije o državni pomoči. Sprememba 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 87 (87)  Javno naročanje obsega 14 % BDP Unije. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da bi lahko od (javnih) naročnikov, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/24/EU78 in Direktivi 2014/25/EU79 Evropskega parlamenta in Sveta, če je ustrezno, zahtevala, naj naročanje uskladijo s posebnimi merili ali cilji zelenih javnih naročil, ki bodo določeni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, kar bo prispevalo k cilju doseganja podnebne nevtralnosti, izboljšanja energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ter k prehodu na krožno gospodarstvo, ki varuje javno zdravje in biotsko raznovrstnost. Merila ali cilji, določeni v delegiranih aktih za posamezne skupine izdelkov, bi se morali upoštevati pri neposrednem naročanju takih izdelkov na podlagi javnih naročil blaga, pa tudi pri javnih naročilih gradenj in storitev, če bodo taki izdelki uporabljeni pri dejavnostih, ki so del vsebine navedenih naročil. V primerjavi s pristopom na podlagi prostovoljne odločitve bodo obvezna merila ali cilji zagotovili največjo učinkovitost vzvoda javne porabe pri povečanju povpraševanja po boljših izdelkih. Merila bi morala biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna. (87)  Javno naročanje obsega 14 % BDP Unije. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da bi lahko od (javnih) naročnikov, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/24/EU78 in Direktivi 2014/25/EU79 Evropskega parlamenta in Sveta, če je ustrezno, zahtevala, naj naročanje uskladijo s posebnimi merili ali cilji zelenih javnih naročil, ki bodo določeni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, kar bo prispevalo k cilju doseganja podnebne nevtralnosti, izboljšanja energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ter k prehodu na krožno gospodarstvo, ki varuje javno zdravje in biotsko raznovrstnost. Merila ali cilji, določeni v delegiranih aktih za posamezne skupine izdelkov, bi se morali upoštevati pri neposrednem naročanju takih izdelkov na podlagi javnih naročil blaga, pa tudi pri javnih naročilih gradenj in storitev, če bodo taki izdelki uporabljeni pri dejavnostih, ki so del vsebine navedenih naročil. V primerjavi s pristopom na podlagi prostovoljne odločitve bodo obvezna merila ali cilji zagotovili največjo učinkovitost vzvoda javne porabe pri povečanju povpraševanja po boljših izdelkih v vseh državah članicah. Merila bi morala biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna. __________________ __________________ 78 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). 78 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). 79 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243). 79 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243). Sprememba 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 88 (88)  Učinkovito izvrševanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo je bistvenega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije, doseganje pričakovanih koristi te uredbe ter prispevek k doseganju ciljev Unije na področju podnebja, energije in krožnosti. Uredba (EU) 2019/1020, ki določa horizontalni okvir za nadzor trga in izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, bi se torej morala uporabljati za izdelke, glede katerih so na podlagi te uredbe določene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, če ta uredba ne vsebuje posebnih določb z istim ciljem, naravo ali učinkom. Poleg tega bi morala ta uredba vsebovati posebna dodatna pravila, ki bi dopolnjevala okvir iz Uredbe (EU) 2019/1020, da se zmanjšajo skrb vzbujajoče ravni neskladnosti izdelkov, na katere se nanašajo izvedbeni ukrepi, sprejeti na podlagi Direktive 2009/125/ES, za učinkovitejše preprečevanje neskladnosti s prihodnjimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo ter ob upoštevanju širšega področja uporabe in večjih ambicij te uredbe v primerjavi z Direktivo 2009/125/ES. Cilj navedenih posebnih dodatnih pravil bi moral biti nadaljnja krepitev načrtovanja, usklajevanja in podpore prizadevanjem držav članic ter zagotavljanje dodatnih orodij, s katerimi bi Komisija lahko zagotovila, da bi organi za nadzor trga sprejeli zadostne ukrepe za preprečevanje neskladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo. (88)  Učinkovito izvrševanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo je bistvenega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije, doseganje pričakovanih koristi te uredbe ter prispevek k doseganju ciljev Unije na področju podnebja, energije in krožnosti. Uredba (EU) 2019/1020, ki določa horizontalni okvir za nadzor trga in izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, bi se torej morala uporabljati za izdelke, glede katerih so na podlagi te uredbe določene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, če ta uredba ne vsebuje posebnih določb z istim ciljem, naravo ali učinkom. Poleg tega bi morala ta uredba vsebovati posebna dodatna pravila, ki bi dopolnjevala okvir iz Uredbe (EU) 2019/1020, da se zmanjšajo skrb vzbujajoče ravni neskladnosti izdelkov, na katere se nanašajo izvedbeni ukrepi, sprejeti na podlagi Direktive 2009/125/ES, za učinkovitejše preprečevanje neskladnosti s prihodnjimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo ter ob upoštevanju širšega področja uporabe in večjih ambicij te uredbe v primerjavi z Direktivo 2009/125/ES. Cilj navedenih posebnih dodatnih pravil bi moral biti nadaljnja krepitev načrtovanja, usklajevanja in podpore prizadevanjem držav članic ter zagotavljanje dodatnih orodij, s katerimi bi Komisija lahko zagotovila, da bi organi za nadzor trga sprejeli zadostne ukrepe za preprečevanje neskladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo in za ponovno vzpostavitev skladnosti, kjer je to ustrezno. Sprememba 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 90 (90)  Države članice bi morale pripraviti namenski akcijski načrt, v katerem bi opredelile izdelke ali zahteve, ki naj se prednostno obravnavajo pri nadzoru trga na podlagi te uredbe, ter načrtovane dejavnosti za zmanjševanje neskladnosti zadevnih izdelkov ali neskladnosti z zadevnimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, da se zagotovi izvajanje ustreznih preverjanj zahtev za okoljsko primerno zasnovo v zadostnem obsegu. Če je ustrezno, bi moral biti ta akcijski načrt del nacionalnih strategij držav članic za nadzor trga, ki se sprejmejo na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2019/1020. (90)  Države članice bi morale pripraviti namenski akcijski načrt, v katerem bi opredelile izdelke ali zahteve, ki naj se prednostno obravnavajo pri nadzoru trga na podlagi te uredbe, ter načrtovane dejavnosti za zmanjševanje ali odpravo neskladnosti zadevnih izdelkov ali neskladnosti z zadevnimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, da se zagotovi izvajanje ustreznih preverjanj zahtev za okoljsko primerno zasnovo v zadostnem obsegu. Če je ustrezno, bi moral biti ta akcijski načrt del nacionalnih strategij držav članic za nadzor trga, ki se sprejmejo na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2019/1020. Sprememba 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 91 (91)  Prednostne naloge glede nadzora trga na podlagi te uredbe bi morale biti opredeljene na podlagi objektivnih meril, kot so zaznane ravni neskladnosti ali okoljski vplivi zaradi neskladnosti. Dejavnosti, načrtovane za izvajanje navedenih prednostnih nalog, bi morale biti sorazmerne glede na dejstva, ki so bila podlaga za prednostno razvrščanje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, na podlagi katerih bi lahko opredelila izdelke in zahteve, ki bi jih morale prednostno upoštevati države članice pri nadzoru trga v okviru svojih akcijskih načrtov, v katerih opredeljujejo prednostne naloge glede nadzora trga na podlagi te uredbe in načrtovane dejavnosti za zmanjšanje neskladnosti, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe. (91)  Prednostne naloge glede nadzora trga na podlagi te uredbe bi morale biti opredeljene na podlagi objektivnih meril, kot so zaznane ravni neskladnosti ali okoljski vplivi zaradi neskladnosti ali število prejetih pritožb. Dejavnosti, načrtovane za izvajanje navedenih prednostnih nalog, bi morale biti sorazmerne glede na dejstva, ki so bila podlaga za prednostno razvrščanje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, na podlagi katerih bi lahko opredelila izdelke in zahteve, ki bi jih morale prednostno upoštevati države članice pri nadzoru trga v okviru svojih akcijskih načrtov, v katerih opredeljujejo prednostne naloge glede nadzora trga na podlagi te uredbe in načrtovane dejavnosti za zmanjšanje neskladnosti, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe. Sprememba 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 92 (92)  Če se kljub okrepljenemu načrtovanju, usklajevanju in podpori na podlagi te uredbe zaznajo skrb vzbujajoče ravni neskladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, bi morala Komisija imeti možnost poseči in zagotoviti, da organi za nadzor trga izvajajo preverjanja v ustreznem obsegu. Na Komisijo bi bilo torej treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, na podlagi katerega bi lahko določila najmanjše število preverjanj posameznih izdelkov ali zahtev, da se zagotovi učinkovito izvrševanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo. To pooblastilo bi moralo veljati poleg pooblastila iz člena 11(4) Uredbe (EU) 2019/1020. (92)  Če se kljub okrepljenemu načrtovanju, usklajevanju in podpori na podlagi te uredbe zaznajo skrb vzbujajoče ravni neskladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, bi morala Komisija imeti možnost hitro in učinkovito poseči in zagotoviti, da organi za nadzor trga izvajajo preverjanja v ustreznem obsegu. Na Komisijo bi bilo torej treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, na podlagi katerega bi lahko določila najmanjše število preverjanj posameznih izdelkov ali zahtev, da se zagotovi učinkovito izvrševanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo. To pooblastilo bi moralo veljati poleg pooblastila iz člena 11(4) Uredbe (EU) 2019/1020. Sprememba 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 94 (94)  Z namenom opredelitve izdelkov ali zahtev, ki so na podlagi te uredbe opredeljeni kot prednostni glede nadzora trga, in opredelitve načrtovanih dejavnosti za zmanjšanje neskladnosti z uredbo bi se morala skupina za upravno koordinacijo (ADCO), ustanovljena na podlagi Uredbe (EU) 2019/1020, redno srečevati in opredeliti skupne prednostne naloge glede nadzora trga, ki bi jih države članice morale upoštevati v svojih akcijskih načrtih, prednostne naloge za zagotavljanje podpore Unije in zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se razlagajo različno, kar povzroča izkrivljanje trga, da se nadalje okrepi usklajevanje organov za nadzor trga. (94)  Z namenom opredelitve izdelkov ali zahtev, ki so na podlagi te uredbe opredeljeni kot prednostni glede nadzora trga, in opredelitve načrtovanih dejavnosti za zmanjšanje ali odpravo neskladnosti z uredbo bi se morala skupina za upravno koordinacijo (ADCO), ustanovljena na podlagi Uredbe (EU) 2019/1020, redno srečevati in opredeliti skupne prednostne naloge glede nadzora trga, ki bi jih države članice morale upoštevati v svojih akcijskih načrtih, prednostne naloge za zagotavljanje podpore Unije in zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se razlagajo različno, kar povzroča izkrivljanje trga, da se nadalje okrepi usklajevanje organov za nadzor trga. Sprememba 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 95 (95)  Komisija bi morala, če je ustrezno, uporabiti podporne ukrepe iz Uredbe (EU) 2019/1020 v podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zagotovitev zadostnih ukrepov za preprečevanje neskladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo. Komisija bi morala organizirati in, če je ustrezno, tudi financirati skupne projekte nadzora trga in preskušanja na področjih v skupnem interesu, na področjih skupnih naložb v zmogljivosti nadzora trga ter skupnega usposabljanja osebja organov za nadzor trga, priglasitvenih organov in priglašenih organov. Poleg tega bi morala Komisija pripraviti smernice o uporabi in izvrševanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo, če je to potrebno za zagotavljanje njihove usklajene uporabe. (95)  Komisija bi morala, če je ustrezno, uporabiti podporne ukrepe iz Uredbe (EU) 2019/1020 v podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zagotovitev zadostnih ukrepov za preprečevanje neskladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo. Komisija bi morala organizirati in, če je ustrezno, tudi financirati skupne projekte nadzora trga in preskušanja na področjih v skupnem interesu, na področjih skupnih naložb v zmogljivosti nadzora trga ter skupnega usposabljanja osebja organov za nadzor trga, priglasitvenih organov in priglašenih organov. Poleg tega bi morala Komisija pripraviti smernice o uporabi in izvrševanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo za zagotavljanje njihove usklajene uporabe. Sprememba 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 101 (101)  Za povečanje zaupanja v izdelke, ki se dajejo na trg, zlasti glede izpolnjevanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo, mora javnost vedeti, da bodo gospodarskim subjektom, ki na trg dajejo neskladne izdelke, izrečene kazni. Zato morajo države članice v nacionalni zakonodaji določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za neupoštevanje določb te uredbe. (101)  Za povečanje zaupanja v izdelke, ki se dajejo na trg, zlasti glede izpolnjevanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo, mora javnost vedeti, da bodo gospodarskim subjektom, ki na trg dajejo neskladne izdelke, izrečene kazni. Zato morajo države članice v nacionalni zakonodaji določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za neupoštevanje določb te uredbe. Da bi se omogočila doslednejša uporaba kazni, bi bilo treba vzpostaviti skupna neizčrpna merila za določitev vrst in stopenj kazni, ki se naložijo v primeru kršitev te uredbe. Taka merila bi morala med drugim vključevati naravo in resnost kršitve ter gospodarske koristi kršitve in okoljsko škodo zaradi kršitve, če jih je mogoče opredeliti. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del S to uredbo se vzpostavlja okvir za izboljšanje okoljske trajnostnosti izdelkov in zagotavljanje prostega pretoka na notranjem trgu z določitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, da se lahko dajo na trg ali v uporabo. Navedene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki jih bo Komisija nadalje podrobneje opredelila v delegiranih aktih, se nanašajo na: S to uredbo se vzpostavlja okvir za izboljšanje okoljske trajnostnosti izdelkov, da bi trajnostni izdelki postali pravilo in da bi se zmanjšal njihov skupni okoljski odtis v življenjskem ciklu, in za zagotavljanje prostega pretoka na notranjem trgu z določitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, da se lahko dajo na trg ali v uporabo. Navedene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki jih bo Komisija nadalje podrobneje opredelila v delegiranih aktih, se nanašajo na: Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g (g)  ponovno izdelavo in recikliranje izdelkov; (g)  ponovno izdelavo izdelkov; Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g a (novo) (ga)  recikliranje izdelkov; Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 13 (13)  „konec življenjske dobe“ pomeni fazo življenjskega cikla, ki se začne, ko se izdelek zavrže, in konča, ko se izdelek vrne v naravo kot odpadek ali ko vstopi v življenjski cikel drugega izdelka; (13)  „konec življenjske dobe“ pomeni fazo življenjskega cikla, ki se začne, ko se izdelek zavrže, in konča, ko se odpadne snovi izdelka vrnejo v naravo ali ko vstopijo v življenjski cikel drugega izdelka; Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 (15)  „razred učinkovitosti“ pomeni več ravni učinkovitosti glede na enega ali več parametrov izdelkov, navedenih v Prilogi I, ki so urejene zaporedno, da se omogoči razlikovanje med izdelki; (15)  „razred učinkovitosti“ pomeni več ravni učinkovitosti glede na enega ali več parametrov izdelkov, navedenih v Prilogi I, na podlagi skupne metodologije za izdelek ali skupino izdelkov, ki so urejene zaporedno, da se omogoči razlikovanje med izdelki; Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 (16)  „ponovna izdelava“ pomeni industrijski proces, v katerem se izdelek ustvari iz predmetov, ki so odpadki, izdelki ali sestavni deli, in v katerem se na izdelku opravi vsaj ena sprememba, ki vpliva na varnost, učinkovitost, namen ali vrsto izdelka, ki se običajno daje na trg s tržno garancijo; (16)  „ponovna izdelava“ pomeni industrijski proces, v katerem se izdelek ustvari iz predmetov, ki so odpadki, izdelki ali sestavni deli, in v katerem se na izdelku opravi vsaj ena sprememba, ki znatno vpliva na varnost ali učinkovitost, ali vpliva na namen ali vrsto izdelka, ki se običajno daje na trg s tržno garancijo; Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 (17)  „nadgradnja“ pomeni izboljšanje funkcionalnosti, učinkovitosti, zmogljivosti ali estetike izdelka; (17)  „nadgradnja“ pomeni izboljšanje funkcionalnosti, učinkovitosti, zmogljivosti, varnosti ali estetike izdelka; Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 18 (18)  „prenovitev“ pomeni pripravo ali spreminjanje predmeta, ki je odpadek ali izdelek, z namenom obujanja njegove učinkovitosti ali funkcionalnosti v okviru predvidene uporabe, učinkovitosti in vzdrževanja, kot so bili predvideni v fazi zasnove, ali z namenom doseganja ustreznih tehničnih standardov ali regulativnih zahtev, s ciljem ustvariti v celoti funkcionalen izdelek; (18)  „prenovitev“ pomeni preskušanje, vzdrževanje ali popravilo predmeta, ki je izdelek ali odpadek, z namenom obujanja njegove učinkovitosti ali funkcionalnosti v okviru predvidene uporabe, kot je bila predvidena v fazi zasnove, s ciljem ustvariti v celoti funkcionalen izdelek; Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 a (novo) (20a)  „prezgodnja zastarelost“ pomeni omogočanje dostopnosti izdelka na trgu z značilnostjo, ki omejuje njegovo predvidljivo življenjsko dobo; Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 (21)  „trajnost“ pomeni zmožnost izdelka ustrezno delovati, pod posebnimi pogoji uporabe, vzdrževanja in popravil, dokler omejujoči dogodek ne onemogoči njegovega delovanja; (21)  „trajnost“ pomeni zmožnost izdelka, da ustrezno deluje in v določenem obdobju ohrani svoje zahtevane funkcije in učinkovitost v normalnih pogojih uporabe, vzdrževanja in popravil, dokler omejujoči dogodek ne onemogoči delovanja izdelka; Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 22 (22)  „zanesljivost“ pomeni verjetnost, da bo izdelek v določenih pogojih določen čas ustrezno deloval brez omejujočega dogodka; (22)  „zanesljivost“ pomeni veliko verjetnost, da bo izdelek v določenih pogojih določen čas ustrezno deloval brez omejujočega dogodka; Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 (23)  „okoljski odtis“ pomeni količinsko opredelitev okoljskih vplivov izdelka glede na eno kategorijo okoljskih vplivov ali več kategorij vplivov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelka; (23)  „okoljski odtis“ pomeni količinsko opredelitev okoljskih vplivov življenjskega cikla izdelka glede na eno kategorijo okoljskih vplivov ali več kategorij vplivov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelka ali drugih znanstvenih metod, ki so jih razvile mednarodne organizacije in so bile v sodelovanju z različnimi sektorji industrije široko preskušene ter jih je priznala Komisija; Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 25 a (novo) (25a)  „materialni odtis“ pomeni količinsko opredelitev materialov, potrebnih za sistem izdelka, kot vsoto porabljene biomase, fosilnih goriv, kovinskih rud in nekovinskih mineralov; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 – točka a (a)  izpolnjuje merila iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 ali (a)  izpolnjuje merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ali Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 – točka b – alinea 9 a (novo) –  snovi, kot so določene v Uredbi (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta1a; __________________ 1a Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45). Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 – točka b – alinea 9 b (novo) –  posebne omejene snovi iz Priloge XVII k Uredbi Komisije (ES) št. 1907/2006. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 35 (35)  „uničenje“ pomeni namerno poškodovanje ali zavrženje izdelka kot odpadka, razen v primeru zavrženja izključno z namenom dobave izdelka v pripravo za ponovno uporabo ali ponovno izdelavo; (35)  „uničenje“ pomeni namerno poškodovanje ali zavrženje izdelka kot odpadka, razen v primeru zavrženja izključno z namenom dobave izdelka v pripravo za ponovno uporabo, prenovitev ali ponovno izdelavo; Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 37 (37)  „neprodani potrošniški izdelek“ pomeni vsak potrošniški izdelek, ki ni bil prodan ali ki ga je potrošnik vrnil v okviru svoje pravice do odstopa od pogodbe v skladu s členom 9 Direktive 2011/83/EU; (37)  „neprodani potrošniški izdelek“ pomeni vsak potrošniški izdelek, primeren za porabo ali prodajo, ki ni bil prodan, tudi presežek, presežni inventar, prevelika zaloga, neprodana zaloga, vključno z izdelki, ki jih je potrošnik vrnil v okviru svoje pravice do odstopa od pogodbe v skladu s členom 9 Direktive 2011/83/EU; Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 46 a (novo) (46a)  „neodvisni izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je neodvisna od izdelovalca in je neposredno ali posredno vključena v prenovitev, popravilo, vzdrževanje ali spremembo namena izdelka ter vključuje izvajalce ravnanja z odpadki, podjetja, ki izdelke prenavljajo, serviserje, izdelovalce ali distributerje servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov ter izdajatelje tehničnih informacij, izvajalce pregledov in preizkušanja, izvajalce usposabljanja za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme; Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 46 b (novo) (46b)  „poklicni izvajalec popravil“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja storitve popravila ali vzdrževanja izdelka, ne glede na to, ali ta oseba deluje v okviru proizvajalčevega distribucijskega sistema ali neodvisno od njega; Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 55 (55)  „spletna tržnica“ pomeni ponudnika posredniških storitev z uporabo programske opreme, vključno s spletiščem, delom spletišča ali aplikacijo, ki strankam omogoča sklepanje pogodb na daljavo z gospodarskimi subjekti glede prodaje izdelkov, zajetih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 4; (55)  „spletna tržnica“ pomeni ponudnika posredniških storitev z uporabo spletnega vmesnika, ki strankam omogoča sklepanje pogodb na daljavo z gospodarskimi subjekti glede prodaje izdelkov, zajetih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 4; Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 a (novo) Uporablja se opredelitev pojma „električna in elektronska oprema“ ali „EEO“ iz člena 3(1)(a) Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a. __________________ 1a Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), (UL L 197, 24.7.2012, str. 38). Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 4 a (novo) Uporabljata se opredelitvi pojmov „dobavitelj snovi ali zmesi“ in „dobavitelj izdelka“ iz točk (32) in (33) člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo glede izdelkov oziroma v zvezi z izdelki, da se izboljša njihova okoljska trajnostnost. Navedene zahteve vključujejo elemente iz Priloge VI ter se določijo v skladu s členi 5, 6 in 7 poglavja III. Pooblastilo za sprejemanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo vključuje pooblastilo določiti, da glede nekaterih parametrov izdelkov, določenih v Prilogi I, niso potrebne nobene zahteve glede učinkovitosti, zahteve glede informacij oziroma niti zahteve glede učinkovitosti niti zahteve glede informacij. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo glede izdelkov oziroma v zvezi z izdelki, da se izboljša njihova okoljska trajnostnost. Navedene zahteve vključujejo elemente iz Priloge VI ter se določijo v skladu s členi 5, 6 in 7 poglavja III. Pooblastilo za sprejemanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo vključuje pooblastilo določiti, da glede nekaterih parametrov izdelkov, določenih v Prilogi I, niso potrebne nobene zahteve glede učinkovitosti, zahteve glede informacij oziroma v izjemnih primerih niti zahteve glede učinkovitosti niti zahteve glede informacij. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) Pooblastilo za sprejemanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo vključuje pooblastilo za ugotavljanje, da se za uvožene rabljene izdelke ali skupine izdelkov za omejeno obdobje ne uporabljajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo, kadar Komisija na podlagi ocene učinka, opravljene v skladu s členom 5(4)(b), ugotovi, da: (a)   je pomembno, da se določen uvoženi rabljen izdelek ali skupina izdelkov izvzame zaradi pomembnega deleža, ki ga predstavlja na relevantnem trgu rabljenih izdelkov v Uniji, in dejanskega povpraševanja potrošnikov, na katerega se odziva, ter (b)   takšna izjema ne bi ogrozila doseganja ciljev te uredbe in širše uporabe zahtev za okoljsko primerno zasnovo na relevantnem trgu Unije z izdelki, ter (c)   prihranki virov zaradi dajanja na trg uvoženega rabljenega izdelka ali skupine izdelkov prevladajo nad koristmi zahtev za okoljsko primerno zasnovo novih izdelkov ali skupin izdelkov. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 Kadar Komisija v delegiranih aktih iz prvega pododstavka določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo, to uredbo dopolni tudi z določitvijo ustreznih postopkov ugotavljanja skladnosti izmed modulov, navedenih v Prilogi IV k tej uredbi in Prilogi II k Sklepu št. 768/2008/ES, s prilagoditvami, kot so potrebne glede na zadevne izdelke ali zahteve za okoljsko primerno zasnovo, v skladu s členom 36. Kadar Komisija v delegiranih aktih iz prvega pododstavka določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo, gospodarskim subjektom zagotovi dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam, zlasti ob upoštevanju potreb mikropodjetij in MSP. Komisija to uredbo dopolni tudi z določitvijo ustreznih postopkov ugotavljanja skladnosti izmed modulov, navedenih v Prilogi IV k tej uredbi in Prilogi II k Sklepu št. 768/2008/ES, s prilagoditvami, kot so potrebne glede na zadevne izdelke ali zahteve za okoljsko primerno zasnovo, v skladu s členom 36. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka c a (novo) (ca)  z opredelitvijo metodologije za ocenjevanje popravljivosti izdelka, opredelitvijo razredov učinkovitosti, ki bodo prikazani v oceni popravljivosti, in opredelitvijo kategorij izdelkov, za katere se bo uporabljala; Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka g (g)  prisotnost snovi, ki vzbujajo skrb; (g)  prisotnost snovi, ki vzbujajo skrb, v izdelkih; Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka k (k)  možnost ponovne izdelave in recikliranja; (k)  možnost ponovne izdelave; Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka k a (novo) (ka)  možnost recikliranja; Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 Vendar če sta si dve ali več skupin izdelkov tako tehnično podobni, da se lahko vidik izdelka iz odstavka 1 izboljša na podlagi skupne zahteve, se lahko zahteve za okoljsko primerno zasnovo določijo horizontalno za navedene skupine izdelkov. Če sta si dve ali več skupin izdelkov tako tehnično podobni, da se lahko vidik izdelka iz odstavka 1 izboljša na podlagi skupne zahteve, se lahko zahteve za okoljsko primerno zasnovo določijo horizontalno za navedene skupine izdelkov. Tovrstne horizontalne zahteve se lahko podrobneje opredelijo z določitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo za določeno skupino izdelkov, ki jih zajema horizontalna zahteva za okoljsko primerno zasnovo. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – uvodni del 4.  Komisija pri pripravi zahtev za okoljsko primerno zasnovo: 4.  Komisija pri pripravi zahtev za okoljsko primerno zasnovo zagotovi skladnost in prepreči, da bi bile zahteve v nasprotju z drugo zakonodajo Unije, ter: Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – točka a – točka i (i)  prednostne naloge Unije na področju podnebja, okolja in energijske učinkovitosti ter druge zadevne prednostne naloge Unije; (i)  cilje Unije o: –   podnebju, predvsem cilj, da se najpozneje do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119; –   okolju, tudi biotski raznovrstnosti, učinkoviti rabi virov in varnosti ter zmanjševanju odtisa okolja, materialov in potrošnje, ob upoštevanju omejitev planeta, kot so določene v 8. okoljskem akcijskem programu; –   nestrupenosti; –   energijski učinkovitosti, ter –   drugih zadevnih ciljih Unije; Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – točka a – točka ii (ii)  zadevno zakonodajo Unije, vključno z obsegom, v katerem se nanaša na zadevne vidike izdelka iz odstavka 1; (ii)  zadevno zakonodajo Unije, vključno z obsegom, v katerem se nanaša na zadevne vidike izdelka iz odstavka 1, in načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852; Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – točka a – točka ii a (novo) (iia)  ustrezne mednarodne sporazume; Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – točka a – točka v a (novo) (va)  prednostno razvrščanje ukrepov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz Direktive 2008/98/ES; Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – točka b (b)  opravi oceno učinka na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov in analiz ter, kot je ustrezno, na podlagi dodatnih študij in rezultatov raziskav, opravljenih v okviru evropskih programov financiranja. Pri tem Komisija zagotovi, da je poglobljenost analiz vidikov izdelka, navedenih v odstavku 1, sorazmerna z njihovim pomenom. Določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo glede najpomembnejših vidikov izdelka med navedenimi v odstavku 1 se ne sme neupravičeno odložiti zaradi negotovosti glede možnosti določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo za izboljšanje drugih vidikov takega izdelka; (b)  opravi oceno učinka na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov in analiz ter, kot je ustrezno, na podlagi dodatnih študij in rezultatov raziskav, opravljenih v okviru evropskih programov financiranja. Določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo glede vidikov izdelka, navedenih v odstavku 1, se ne sme neupravičeno odložiti zaradi negotovosti glede možnosti določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo za izboljšanje drugih vidikov takega izdelka. Komisija v ocenah učinka: (i)   poskrbi, da so vsi vidiki izdelka iz odstavka 1 analizirani ter da je poglobljenost analiz vidikov izdelka, navedenih v odstavku 1, sorazmerna z njihovim pomenom; (ii)   zagotovi, da se analizirajo kompromisi med različnimi vidiki izdelka, navedenimi v odstavku 1; (iii)   pripravi oceno pričakovanega zmanjšanja okoljskega, ogljičnega in materialnega odtisa na podlagi novih zahtev za okoljsko primerno zasnovo; (iv)   po potrebi poda oceno izpolnjevanja meril iz drugega odstavka člena 4 za uvožene rabljene izdelke; (v)   poda oceno vseh pomembnih vplivov na zdravje ljudi; (vi)   poda oceno minimalne ravni učinkovitosti izdelka ali skupine izdelkov, ki bi jo bilo mogoče doseči v prihodnosti, da bi bil ta izdelek ali skupina izdelkov v skladu s cilji Unije iz odstavka 4, točki (a)(i); Po potrebi se ocena učinka uporabi tudi za pomoč pri določitvi meril za zelena javna naročila, znak EU za okolje in druge ekonomske spodbude, da se izboljša skladnost med različnimi instrumenti politike. Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – točka c a (novo) (ca)  upošteva varstvo zaupnih poslovnih informacij; Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – točka c b (novo) (cb)  upošteva vse povratne informacije iz javnih posvetovanj; Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 5 – točka a (a)  s stališča uporabnika nimajo pomembnih negativnih vplivov na funkcionalnost izdelka; (a)  s stališča uporabnika nimajo pomembnih negativnih vplivov na funkcionalnost ali varnost izdelka; Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 5 – točka c (c)  nimajo pomembnih negativnih vplivov na potrošnike v smislu cenovne dostopnosti zadevnih izdelkov, pri čemer je treba upoštevati tudi dostop do rabljenih izdelkov, njihovo trajnost in stroške izdelkov v življenjskem ciklu; (c)  nimajo pomembnih negativnih vplivov na potrošnike v smislu cenovne dostopnosti zadevnih izdelkov, pri čemer je treba upoštevati tudi dostop do rabljenih izdelkov, tudi uvoženih rabljenih izdelkov, njihovo trajnost in stroške izdelkov v življenjskem ciklu; Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 5 – točka d (d)  nimajo nesorazmernih negativnih vplivov na konkurenčnost gospodarskih subjektov, vsaj MSP; (d)  nimajo nesorazmernih negativnih vplivov na konkurenčnost gospodarskih subjektov, predvsem mikropodjetij in MSP; Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 5 – točka f (f)  proizvajalcem ali drugim gospodarskim subjektom se ne nalaga nesorazmerno upravno breme. (f)  proizvajalcem ali drugim gospodarskim subjektom, zlasti mikropodjetjem in MSP, se ne nalaga nesorazmerno upravno breme; Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 5 – točka f a (novo) (fa)  proizvajalcem ali drugim gospodarskim subjektom se da na voljo dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam, še posebej ob upoštevanju potreb mikropodjetij in MSP. Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 8 8.  Komisija objavi ustrezne študije in analize, ki se uporabljajo pri določanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo v skladu s to uredbo. 8.  Komisija objavi ustrezne študije in analize, ko so na voljo, vključno z ocenami učinka iz odstavka 4, točka (b), ki se uporabljajo pri določanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo v skladu s to uredbo. Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 5 a (novo) Člen 5a Trajnost in popravljivost izdelkov 1.   Komisija pri določanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo v skladu s členom 5(1) poskrbi, da proizvajalci ne omejujejo trajnosti izdelka, zaradi česar bi postal prezgodaj zastarel, še posebej zaradi zasnove posebne značilnosti, uporabe potrošnega materiala, nadomestnih delov ali nezagotovitve posodobitev programske opreme ali dodatkov v ustreznem časovnem obdobju. 2.   Komisija pri določanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo v skladu s členom 5(1) poskrbi, da proizvajalci ne omejijo popravljivosti izdelkov z oviranjem razstavljanja ključnih sestavnih delov ali omejevanjem dostopa do informacij o popravilu in do nadomestnih delov izključno na pooblaščene izvajalce popravil. Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Zahteve glede učinkovitosti iz odstavka 1 temeljijo na parametrih izdelkov iz Priloge I in vključujejo, kot je ustrezno: 2.  Zahteve glede učinkovitosti iz odstavka 1 temeljijo na ustreznih parametrih izdelkov iz Priloge I in vključujejo, kot je ustrezno: Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 3.  Zahteve glede učinkovitosti, ki temeljijo na parametru izdelka iz Priloge I, točka (f), ne omejujejo prisotnosti snovi v izdelkih iz razlogov, ki se nanašajo predvsem na kemijsko varnost. 3.  Zahteve glede učinkovitosti, ki temeljijo na parametru izdelka iz Priloge I, točka (f), ne omejujejo prisotnosti snovi v izdelkih iz razlogov, ki se nanašajo predvsem na kemijsko varnost, razen če uporaba snovi, ki je prisotna v izdelku ali njegovem sestavnem delu, ko se daje na trg ali v naslednjih fazah njegovega življenjskega cikla, povzroči nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje. Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka b – odstavek 1 – točka ii (ii)  informacije za potrošnike in druge končne uporabnike o namestitvi, uporabi, vzdrževanju in popravilu izdelka, da se čim bolj zmanjša njegov vpliv na okolje in da se zagotovi optimalna trajnost, pa tudi o tem, kako vrniti ali odstraniti izdelek ob koncu življenjske dobe; (ii)  jasne in lahko razumljive informacije za potrošnike in druge končne uporabnike o namestitvi, uporabi, vzdrževanju in popravilu izdelka, da se čim bolj zmanjša njegov vpliv na okolje in da se zagotovi optimalna trajnost, pa tudi o tem, kako vrniti ali odstraniti izdelek ob koncu življenjske dobe; Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka b – odstavek 1 – točka ii a (novo) (iia)  jasne in lahko razumljive informacije za potrošnike in druge končne uporabnike o tem, kako namestiti operacijske sisteme tretjih oseb; Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka b – odstavek 1 – točka ii b (novo) (iib)  ustrezne informacije za izvajalce storitev popravila in prenovitve ter izvajalce, ki se ukvarjajo s pripravo za ponovno uporabo, ponovno uporabo, popravilom in razstavljanjem; Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 2 Navedeni razredi učinkovitosti ustrezajo statistično pomembnim izboljšavam ravni učinkovitosti. Navedeni razredi učinkovitosti ustrezajo statistično pomembnim izboljšavam ravni učinkovitosti in kot najnižjo raven uporabljajo minimalne zahteve glede učinkovitosti, določene v skladu s členom 6. Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Kadar je ustrezno, so na podlagi dokazov iz ocene učinka iz člena 5(4)(b), zahteve glede informacij o učinkovitosti izdelka v zvezi s popravljivostjo v obliki ocene popravljivosti, ki končnim uporabnikom omogoča preprosto primerjavo učinkovitosti izdelkov. Metodologija za ocenjevanje popravljivosti izdelkov se razvije v skladu s posebnostmi kategorij izdelkov in določi v ustreznem delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4. Delegirani akt določa tudi vsebino in obliko znaka, ki vsebuje oceno popravljivosti, kot je ustrezno, v skladu s členom 14, z uporabo jasnega in lahko razumljivega jezika in piktogramov, da se prepreči preobilica informacij za potrošnike. Kadar je na voljo, lahko metodologija za oceno popravljivosti izdelkov vključuje druge pomembne vidike izdelka, kot so trajnost, zanesljivost ali vzdržljivost, in se podrobneje opredeli v ustreznem delegiranem aktu, pri čemer se upoštevajo posebnosti kategorije izdelkov. Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del Zahteve glede informacij iz odstavka 1 omogočajo sledenje vsem snovem, ki vzbujajo skrb, v celotnem življenjskem ciklu izdelkov, razen če tako sledenje že omogoča drug delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4, ki se nanaša na zadevne izdelke; take zahteve glede informacije vsebujejo vsaj naslednje: Zahteve glede informacij iz odstavka 1 omogočajo sledenje vsem snovem, ki vzbujajo skrb, prisotnim v izdelku, kot je dan na trg, v skladu s pristopom na podlagi praga, v celotnem življenjskem ciklu izdelkov, razen če tako sledenje že omogoča drug delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4, ki se nanaša na zadevne izdelke; take zahteve glede informacije vsebujejo vsaj naslednje: Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a (a)  ime snovi, ki vzbujajo skrb, v izdelku; (a)  ime Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) za snovi, ki vzbujajo skrb, v izdelku, vključno s kemijsko identifikacijsko številko, tj. številko Evropskega seznama obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali številko evropskega seznama novih snovi (ELINCS) ali številko Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS); Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka d (d)  zadevna navodila glede varne uporabe izdelka; (d)  zadevna navodila glede varne uporabe izdelka in okoljsko primernega ravnanja za izdelkom na koncu njegove življenjske dobe; Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka e (e)  informacije, ki se nanašajo na razgradnjo. (e)  informacije, ki se nanašajo na razgradnjo ter pripravo za ponovno uporabo. Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 3 Izjeme iz drugega pododstavka, točka (c), se lahko določijo na podlagi tehnične izvedljivosti ali upoštevnosti sledenja snovem, ki vzbujajo skrb, na podlagi potrebe po varstvu zaupnih poslovnih informacij in v drugih ustrezno utemeljenih primerih. Izjeme iz drugega pododstavka, točka (c), se lahko določijo na podlagi tehnične izvedljivosti ali upoštevnosti sledenja snovem, ki vzbujajo skrb, na podlagi obstoja analitičnih metod za njihovo odkrivanje in količinsko opredelitev, potrebe po varstvu zaupnih poslovnih informacij in v drugih ustrezno utemeljenih primerih. Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6 – pododstavek 2 – točka e (e)  v priročniku za uporabnike; (e)  v priročniku za uporabnike ali drugi dokumentaciji, ki je priložena izdelku; Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6 – pododstavek 3 Informacije, na podlagi katerih se zagotavlja sledljivost snovi v skladu z odstavkom 5, se navedejo na izdelku ali pa so dostopne prek nosilca podatkov, ki se nahaja na izdelku. Informacije, ki so bistvene za zdravje, varnost in pravice končnih uporabnikov, se zagotovijo ter so dostopne v fizični obliki skupaj z izdelkom in prek nosilca podatkov, ki se nahaja na izdelku. Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6 – pododstavek 3 a (novo) Potrošnik pred nakupom izdelka dobi informacije, ki so pomembne za informirano odločitev o nakupu. Sprememba 107 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 7 a (novo) 7a.  Informacije, ki se predložijo v skladu z zahtevami glede informacij, se posredujejo v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta1a. __________________ 1a Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70). Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 1.  Zahteve glede informacij iz člena 7(1) določajo, da se lahko izdelki dajo na trg ali v uporabo le, če je na voljo potni list izdelka v skladu z veljavnim delegiranim aktom, sprejetim na podlagi člena 4 ter členov 9 in 10. 1.  Zahteve glede informacij iz člena 7(1) določajo, da se lahko izdelki dajo na trg ali v uporabo le, če je na voljo potni list izdelka v skladu z veljavnim delegiranim aktom, sprejetim na podlagi člena 4 ter členov 9 in 10. Informacije v potnem listu izdelka so točne, popolne in ažurne. Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka a (a)  informacije, ki jih je treba vključiti v potni list izdelka na podlagi Priloge III; (a)  informacije, ki jih je treba vključiti v potni list izdelka na podlagi Priloge III ob posebnem upoštevanju zaupnih poslovnih informacij; Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka f (f)  akterji, vključno s strankami, končnimi uporabniki, proizvajalci, uvozniki in distributerji, trgovci, izvajalci popravil, proizvajalci, ki izdelek ponovno izdelajo, izvajalci recikliranja, pristojnimi nacionalnimi organi, organizacijami v javnem interesu in Komisijo, ali katera koli organizacija, ki deluje v njihovem imenu, ki imajo dostop do informacij v potnem listu izdelka, in vrsta informacij, do katerih imajo dostop; (f)  akterji, vključno s strankami, končnimi uporabniki, proizvajalci, uvozniki in distributerji, trgovci, poklicnimi izvajalci popravil, neodvisnimi subjekti, izvajalci prenov, proizvajalci, ki izdelek ponovno izdelajo, izvajalci recikliranja, pristojnimi nacionalnimi organi, organizacijami civilne družbe, raziskovalci, sindikati in Komisijo, ali katera koli organizacija, ki deluje v njihovem imenu, ki imajo dostop do informacij v potnem listu izdelka, in vrsta informacij, do katerih imajo dostop; Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka g (g)  akterji, vključno s proizvajalci, izvajalci popravil, strokovnjaki za vzdrževanje, proizvajalci, ki izdelek ponovno izdelajo, izvajalci recikliranja, pristojnimi nacionalnimi organi in Komisijo, ali katera koli organizacija, ki deluje v njihovem imenu, ki lahko vnašajo informacije v potni list izdelka ali jih tam posodabljajo, vključno z oblikovanjem novega potnega lista izdelka, če je potrebno, ter vrste informacij, ki jih lahko vnašajo ali posodabljajo; (g)  akterji, vključno s proizvajalci, poklicnimi izvajalci popravil, neodvisnimi subjekti, izvajalci prenovitev, strokovnjaki za vzdrževanje, proizvajalci, ki izdelek ponovno izdelajo, izvajalci recikliranja, pristojnimi nacionalnimi organi in Komisijo, ali katera koli organizacija, ki deluje v njihovem imenu, ki vnašajo informacije v potni list izdelka ali jih tam posodabljajo, vključno z oblikovanjem novega potnega lista izdelka, ki je povezan s potnim listom izdelka ali potnimi listi prvotnega izdelka, če je potrebno, ter vrste informacij, ki jih lahko vnašajo ali posodabljajo, da se prepreči podvajanje informacij in poročanja; Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka h (h)  obdobje dostopnosti potnega lista izdelka. (h)  obdobje, v katerem je potni list izdelka dostopen, ki ustreza vsaj pričakovani življenjski dobi določenega izdelka. Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka a (a)  zagotavljajo, da imajo akterji v vrednostni verigi, zlasti potrošniki, gospodarski subjekti in pristojni nacionalni organi, dostop do informacij o izdelkih, ki so zanje pomembne; (a)  zagotavljajo, da imajo akterji v vrednostni verigi, preprost dostop do informacij o izdelkih, ki so zanje pomembne; Sprememba 114 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a (a)  prek nosilca podatkov je povezan z edinstveno identifikacijsko oznako izdelka; (a)  prek nosilca podatkov je povezan z edinstveno identifikacijsko oznako izdelka, ki identificira izdelek, neodvisno od identifikacijske oznake potnega lista izdelka in internetnega domenskega imena; Sprememba 115 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d (d)  vse informacije, vključene v potni list izdelka, temeljijo na odprtih standardih, pripravljenih v interoperabilnem formatu, so strojno berljive, strukturirane in omogočajo iskanje po njih, v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 10; (d)  vse informacije, vključene v potni list izdelka, temeljijo na odprtih standardih, pripravljenih v interoperabilnem formatu, so strojno berljive, strukturirane, omogočajo iskanje po njih in so prenosljive prek odprtega interoperabilnega omrežja za izmenjavo podatkov brez vezanosti na ponudnika, v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 10; Sprememba 116 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d a (novo) (da)  osebni podatki, ki se nanašajo na končnega uporabnika izdelka, se ne hranijo v potnem listu izdelka; Sprememba 117 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 3.  Gospodarski subjekt, ki daje izdelek na trg, trgovcem zagotovi digitalno kopijo nosilca podatkov, da lahko trgovec strankam zagotovi dostop do njega, kadar te nimajo fizičnega dostopa do izdelka. Gospodarski subjekt zagotovi digitalno kopijo brezplačno in v petih delovnih dneh od zahteve trgovca. 3.  Gospodarski subjekt, ki daje izdelek na trg, trgovcem in spletnim tržnicam zagotovi digitalno kopijo nosilca podatkov, da lahko ti strankam zagotovijo dostop do njega, kadar te nimajo fizičnega dostopa do izdelka. Gospodarski subjekt zagotovi digitalno kopijo brezplačno in v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Sprememba 118 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka a a (novo) (aa)  potni listi izdelka so interoperabilni z obstoječimi zbirkami podatkov, kot je zbirka podatkov o snoveh, ki vzbujajo zaskrbljenost, v izdelkih kot takih ali v kompleksnih predmetih (proizvodih) (SCIP) in evropski register izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL), kadar je to izvedljivo in ustrezno; Sprememba 119 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka b (b)  potrošniki, gospodarski subjekti in drugi zadevni akterji imajo prost dostop do potnega lista izdelka na podlagi svojih pravic dostopa, kot so določene v veljavnem delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 4; (b)  stranke, končni uporabniki, proizvajalci, uvozniki in distributerji, trgovci, poklicni izvajalci popravil, neodvisni subjekti, izvajalci prenovitev, proizvajalci, ki izdelek ponovno izdelajo, izvajalci recikliranja, pristojni nacionalnimi organi, organizacije civilne družbe, sindikati in drugi zadevni akterji imajo brezplačen in preprost dostop do potnega lista izdelka na podlagi svojih pravic dostopa, kot so določene v veljavnem delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 4; Sprememba 120 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  potni listi izdelka so zasnovani in delujejo tako, da so uporabniku prijazni; Sprememba 121 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka c (c)  podatke, vključene v potni list izdelka, hranijo gospodarski subjekti, odgovorni za njihovo ustvarjanje, ali subjekti, pooblaščeni za ravnanje v njihovem imenu; (Ne zadeva slovenske različice.) Sprememba 122 Predlog uredbe Člen 12 a (novo) Člen 12a Platforma za primerjavo 1.   Komisija do [vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] vzpostavi in vzdržuje javno dostopno spletno orodje, ki deležnikom omogoča primerjavo informacij, vključenih v potne liste izdelkov, ki jih hrani gospodarski subjekt v skladu s členom 10(c). Orodje je zasnovano tako, da deležnikom omogoča iskanje informacij v skladu z njihovimi pravicami dostopa iz člena 10(1)(b). Sprememba 123 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka b (b)  oblika znaka, pri čemer se upoštevata vidnost in berljivost; (b)  oblika znaka, ki zagotavlja vidnost in berljivost; Sprememba 124 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka c (c)  način prikaza znaka strankam, tudi v primeru prodaje na daljavo, pri čemer se upoštevajo zahteve iz člena 26 in posledice za zadevne gospodarske subjekte; (c)  način prikaza znaka strankam, tudi v primeru prodaje na daljavo, pri čemer se upoštevajo zahteve iz člena 26 in zahteve iz Direktive (EU) 2019/882 ter posledice za zadevne gospodarske subjekte; Sprememba 125 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 2.  Če zahteva glede informacij vključuje tudi navedbo razreda učinkovitosti izdelka, kot je določen v členu 7(4), na znaku, oblika znaka iz odstavka 1, točka (b), omogoča strankam preprosto primerjavo učinkovitosti izdelka glede na zadevni parameter izdelka in izbiro učinkovitejših izdelkov. 2.  Če zahteva glede informacij vključuje tudi navedbo razreda učinkovitosti izdelka, kot je določen v členu 7(4), na znaku, je oblika znaka iz odstavka 1, točka (b), jasna in lahko razumljiva, in strankam omogoča preprosto primerjavo učinkovitosti izdelka glede na zadevni parameter izdelka in izbiro učinkovitejših izdelkov. Sprememba 126 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 Če delegirani akti, sprejeti na podlagi člena 4, ne zahtevajo, da ima izdelek znak, se taki izdelki ne smejo dati na trg ali v uporabo, če jim je priložen ali če je na njih znak, ki bi lahko stranke zavedel ali zmedel glede znakov iz člena 14. Izdelki se ne dajo na trg ali v uporabo, če jim je priložen ali če je na njih znak, ki bi lahko stranke zavedel ali zmedel glede znakov iz člena 14, tudi kadar delegirani akti, sprejeti na podlagi člena 4, ne zahtevajo, da ima izdelek znak. Sprememba 127 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka c (c)  porazdelitev vplivov na okolje, porabe energije in ustvarjanja odpadkov vzdolž vrednostne verige, zlasti ali se to dogaja v Uniji; (c)  porazdelitev vplivov na podnebje in okolje, porabe energije, rabe virov in ustvarjanja odpadkov vzdolž vrednostne verige; Sprememba 128 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1 Komisija sprejme in redno posodablja delovni načrt za obdobje vsaj treh let, v katerem določi seznam skupin izdelkov, za katere namerava določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo v skladu s to uredbo. Navedeni seznam vsebuje vidike izdelkov iz člena 5(1), za katere namerava Komisija sprejeti horizontalne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene na podlagi člena 5(2), drugi pododstavek. Komisija sprejme delovni načrt, ki ga objavi skupaj z vsemi ustreznimi pripravljalnimi dokumenti. V delovnem načrtu določi seznam skupin izdelkov, za katere namerava določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo v skladu s to uredbo, ter predvidene časovnice za njihovo vzpostavitev. Navedeni seznam vsebuje vidike izdelkov iz člena 5(1), za katere namerava Komisija sprejeti horizontalne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene na podlagi člena 5(2), drugi pododstavek. Delovni načrt zajema obdobje najmanj 3 let in se redno posodablja. Sprememba 129 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2 Pri sprejemanju ali posodabljanju delovnega načrta iz prvega pododstavka Komisija upošteva merila iz odstavka 1 tega člena in se posvetuje s forumom za okoljsko primerno zasnovo iz člena 17. Pri sprejemanju ali posodabljanju delovnega načrta iz prvega pododstavka Komisija upošteva merila iz odstavka 1 tega člena in se v ustreznem časovnem okviru posvetuje s forumom za okoljsko primerno zasnovo iz člena 17. Sprememba 130 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo) Preden Komisija sprejme delovni načrt in njegove posodobitve, njegov osnutek predloži Evropskemu parlamentu. Sprememba 131 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2 b (novo) Komisija v prvem delovnem načrtu, ki bo sprejet najpozneje do ... [vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], preuči prednostno razvrstitev naslednjih skupin izdelkov za obdobje 2024–2027. Če katera od skupin izdelkov ni vključena v delovni načrt, Komisija svojo odločitev utemelji v delovnem načrtu: –  železo, jeklo –  aluminij –  tekstilni izdelki, zlasti oblačila in obutev –  pohištvo, vključno z vzmetnicami –  pnevmatike –  detergenti –  barve –  maziva –  kemikalije –  izdelki, povezani z energijo, katerih izvedbene ukrepe je treba revidirati ali na novo opredeliti –  izdelki IKT in drugi elektronski izdelki. Sprememba 132 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2 c (novo) Vsaka odsotnost ustreznih zahtev glede učinkovitosti in informacij v zvezi z okoljem in ogljičnim odtisom za cement v skladu s [prihodnjo uredbo o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih izdelkov, ki spreminja Uredbo (EU) 2019/1020 in razveljavlja Uredbo (EU) št. 305/2011 (2022/0094 COD)] do leta 2027 privede do vključitve cementa kot prednostno kategorijo izdelkov v naslednji delovni načrt te uredbe. Sprememba 133 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 Komisija zagotovi, da pri izvajanju svojih dejavnosti upošteva uravnoteženo sodelovanje predstavnikov držav članic in vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo pri zadevnem izdelku ali skupini izdelkov, kot so industrija, vključno z MSP in obrtniki, sindikati, trgovci na debelo in drobno, uvozniki, okoljevarstvene skupine in organizacije potrošnikov. Te stranke zlasti prispevajo k pripravi zahtev za okoljsko primerno zasnovo, preverjajo učinkovitost vzpostavljenih mehanizmov za nadzor trga in ocenjujejo ukrepe za samoregulacijo. Komisija zagotovi, da pri izvajanju svojih dejavnosti upošteva uravnoteženo sodelovanje predstavnikov držav članic in vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo pri zadevnem izdelku ali skupini izdelkov, kot so industrija, vključno z MSP, socialnimi podjetji in obrtniki, izvajalci ravnanja z odpadki, organizacije za standardizacijo, sindikati in združenja, trgovci na debelo in drobno, uvozniki, okoljevarstvene organizacije, organizacije potrošnikov, raziskovalci in drugi strokovnjaki. Sprememba 134 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 a (novo) Strani iz prvega odstavka prispevajo zlasti k pripravi zahtev za okoljsko primerno zasnovo, preverjanju učinkovitosti vzpostavljenih mehanizmov za nadzor trga ter ocenjevanju ukrepov za samoregulacijo. Sprememba 135 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 a (novo) Komisija na svojem spletnem mestu objavi prihodnja srečanja foruma za okoljsko primerno zasnovo, pri čemer poskrbi, da so zadevne strani pravočasno obveščene pred začetkom posvetovanja. Sprememba 136 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 b (novo) Forum za okoljsko primerno zasnovo opravlja svoje naloge popolnoma pregledno. Komisija na svojem spletišču objavi sprejete sklepe in zapisnike sestankov foruma za okoljsko primerno zasnovo in vse druge ustrezne dokumente. Sprememba 137 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 c (novo) Forum za okoljsko primerno zasnovo lahko od Komisije zahteva, naj pripravi zahteve za okoljsko primerno zasnovo za določeno skupino izdelkov. Komisija takšno zahtevo upošteva. Sprememba 138 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 1.  Dva ali več gospodarskih subjektov lahko Komisiji predložita ukrep za samoregulacijo, s katerim določita zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov kot alternativo delegiranemu aktu, sprejetemu na podlagi člena 4. Navedeni gospodarski subjekti predložijo dokaze, da so merila iz odstavka 3, točke (a) do (e), izpolnjena. Glede odstavka 3, točka (a), navedeni dokazi vključujejo strukturirano tehnično, okoljsko in ekonomsko analizo, s katero se utemeljujejo zahteve za okoljsko primerno zasnovo in cilji ukrepa za samoregulacijo ter ocenjujejo učinki zahtev za okoljsko primerno zasnovo, določenih v navedenem ukrepu za samoregulacijo. 1.  Dva ali več gospodarskih subjektov lahko Komisiji predložita ukrep za samoregulacijo, s katerim določita zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov kot alternativo delegiranemu aktu, sprejetemu na podlagi člena 4, če ti izdelki niso vključeni v delovni načrt. Navedeni gospodarski subjekti predložijo dokaze, da so merila iz odstavka 3, točke (a) do (e), izpolnjena. Glede odstavka 3, točka (a), navedeni dokazi vključujejo strukturirano tehnično, okoljsko in ekonomsko analizo, s katero se utemeljujejo zahteve za okoljsko primerno zasnovo in cilji ukrepa za samoregulacijo ter ocenjujejo učinki zahtev za okoljsko primerno zasnovo, določenih v navedenem ukrepu za samoregulacijo. Sprememba 139 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del Ukrep za samoregulacijo vključuje naslednje informacije: Ukrep za samoregulacijo, predložen v skladu z odstavkom 1, vključuje naslednje informacije: Sprememba 140 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b (b)  zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo za izdelke, na katere se nanaša ukrep za samoregulacijo; (b)  zahteve za okoljsko primerno zasnovo, kot so določene v členu 5, ki se uporabljajo za izdelke, na katere se nanaša ukrep za samoregulacijo; Sprememba 141 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d (d)  pravila o informacijah, ki jih morajo sporočiti podpisniki, ter o preskušanju in inšpekcijskih pregledih. (d)  pravila o informacijah, ki jih morajo sporočiti podpisniki, ter pravila o preskušanju in inšpekcijskih pregledih; Sprememba 142 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo) (da)  pravila o posledicah neizpolnjevanja obveznosti s strani podpisnika; Sprememba 143 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d b (novo) (db)  obrazložitev, kako ukrep za samoregulacijo, predložen v skladu z odstavkom 1, prispeva k izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov v skladu s cilji te uredbe in zagotavlja hitrejši prosti pretok na notranjem trgu ali prosti pretok z manj stroški kot na podlagi delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 4. Sprememba 144 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2 Informacije iz tega odstavka se morajo posodabljati in biti dostopne na javno dostopnem spletišču. Informacije iz tega odstavka se morajo posodabljati in biti dostopne na javno dostopnem spletišču Komisije. Gospodarski subjekti Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh spremembah ukrepa za samoregulacijo, zlasti o vseh spremembah podpisnikov. Sprememba 145 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del Komisija oceni predlagani ukrep za samoregulacijo in si po potrebi zagotovi znanstvene nasvete decentraliziranih agencij Unije. Na podlagi take ocene opredeli, ali gre za veljavno alternativo delegiranemu aktu, sprejetemu na podlagi člena 4, pri katerem so izpolnjena naslednja merila: Komisija oceni predlagani ukrep za samoregulacijo in si po potrebi zagotovi znanstvene nasvete decentraliziranih agencij Unije. Komisija se s forumom za okoljsko primerno zasnovo posvetuje tudi o ukrepu za samoregulacijo, predloženem v skladu z odstavkom 1. Na podlagi take ocene opredeli, ali gre za veljavno alternativo delegiranemu aktu, sprejetemu na podlagi člena 4, pri katerem so izpolnjena naslednja merila: Sprememba 146 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a (a)  ukrep za samoregulacijo prispeva k izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov in zagotavlja hiter prosti pretok na notranjem trgu ali prosti pretok z manj stroški kot na podlagi delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 4; (a)  ukrep za samoregulacijo prispeva k izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov v skladu s cilji te uredbe in zagotavlja hitrejši prosti pretok na notranjem trgu ali prosti pretok z manj stroški kot na podlagi delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 4; Sprememba 147 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 2 Komisija sprejme izvedbeni akt s seznamom ukrepov za samoregulacijo, ki so opredeljeni kot veljavne alternative delegiranemu aktu, sprejetemu na podlagi člena 4. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 67(2). Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 66 s seznamom ukrepov za samoregulacijo, ki so opredeljeni kot veljavne alternative delegiranemu aktu, sprejetemu na podlagi člena 4. Ta delegirani akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 67(2). Sprememba 148 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 4.  Komisija lahko od podpisnikov ukrepa za samoregulacijo kadar koli zahteva predložitev revidirane in posodobljene različice navedenega ukrepa glede na zadevni tržni ali tehnološki razvoj na področju zadevne skupine izdelkov ali če ima razloge za domnevo, da merila iz odstavka 3 niso več izpolnjena. 4.  Komisija lahko od podpisnikov ukrepa za samoregulacijo kadar koli zahteva predložitev revidirane in posodobljene različice navedenega ukrepa glede na zadevni tržni ali tehnološki razvoj na področju zadevne skupine izdelkov ali če ima razloge za domnevo, da merila iz odstavka 3 niso več izpolnjena. Podpisniki predložijo revidirano in posodobljeno različico navedenega ukrepa v treh mesecih od zahteve Komisije. Sprememba 149 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 5 5.  Ko je ukrep za samoregulacijo vključen v izvedbeni akt, sprejet na podlagi odstavka 3, drugi pododstavek, podpisniki navedenega ukrepa Komisiji poročajo (v intervalih, kot so določeni v navedenem izvedbenem aktu) o napredku pri doseganju ciljev ukrepov za samoregulacijo in dokažejo, da so merila iz odstavka 3, točke (a) do (e), še izpolnjena. Tudi navedena poročila se objavijo na javno dostopnem spletišču. 5.  Ko je ukrep za samoregulacijo vključen v delegirani akt, sprejet na podlagi odstavka 3, drugi pododstavek, podpisniki navedenega ukrepa Komisiji poročajo (v intervalih, kot so določeni v navedenem delegiranem aktu) o napredku pri doseganju ciljev ukrepov za samoregulacijo in dokažejo, da so merila iz odstavka 3, točke (a) do (e), še izpolnjena. Podpisnik, ki ne izpolni zahtev ukrepa za samoregulacijo, sprejme korektivni ukrep. Neodvisni inšpektor obvesti Komisijo o neskladnosti podpisnika. Poročila o napredku, vključno s poročili o skladnosti, ki jih pripravi neodvisni inšpektor, ter obvestila o neskladnosti in ustreznih korektivnih ukrepih se objavijo na javno dostopnem spletišču Komisije. Sprememba 150 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 6 6.  Če Komisija na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 4 ali 5, meni, da ukrep za samoregulacijo ne izpolnjuje več meril iz odstavka 3, ga izbriše s seznama, omenjenega v navedenem odstavku. V takih primerih se lahko Komisija odloči sprejeti zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo za izdelek, na katerega se nanaša navedeni ukrep za samoregulacijo. 6.  Če Komisija na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 2, 4 ali 5, meni, da ukrep za samoregulacijo ne izpolnjuje več meril iz odstavka 3, ga izbriše s seznama, omenjenega v navedenem odstavku. V takih primerih se lahko Komisija odloči sprejeti zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo za izdelek, na katerega se nanaša navedeni ukrep za samoregulacijo. Sprememba 151 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 1.  V programih, ki lahko koristijo MSP, Komisija upošteva pobude, ki MSP pomagajo pri vključevanju vidikov okoljske trajnostnosti, tudi energijske učinkovitosti, v svojo vrednostno verigo. 1.  V programih, ki lahko koristijo mikropodjetjem in MSP, Komisija upošteva pobude, ki mikropodjetjem in MSP pomagajo pri vključevanju vidikov okoljske trajnostnosti, tudi energijske učinkovitosti, v svojo vrednostno verigo. Sprememba 152 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 2.  Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi člena 4 Komisija, če je ustrezno, navedenim aktom priloži smernice, ki se nanašajo na posebne okoliščine MSP, dejavnih v sektorju zadevnega izdelka ali skupine izdelkov, da lahko MSP to uredbo lažje uporabljajo. 2.  Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi člena 4 Komisija, če je ustrezno, navedenim aktom priloži smernice, ki se nanašajo na posebne okoliščine mikropodjetij in MSP, dejavnih v sektorju zadevnega izdelka ali skupine izdelkov, da lahko mikropodjetja in MSP to uredbo lažje uporabljajo. Komisija se pri pripravi smernic posvetuje s predstavniškimi organizacijami mikropodjetij in MSP. Sprememba 153 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 1 Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe v pomoč MSP pri izpolnjevanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo, določenih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 4. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe v pomoč mikropodjetjem in MSP pri izpolnjevanju zahtev za okoljsko primerno zasnovo, določenih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 4. Države članice se pri pripravi takih ukrepov posvetujejo s predstavniškimi organizacijami mikropodjetij in MSP. Sprememba 154 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 2 Navedeni ukrepi morajo vključevati vsaj zagotavljanje razpoložljivosti enotnih kontaktnih točk ali podobnih mehanizmov za ozaveščanje in ustvarjanje priložnosti za mreženje MSP pri prilagajanju na zahteve. Navedeni ukrepi morajo vključevati vsaj zagotavljanje razpoložljivosti enotnih kontaktnih točk ali podobnih mehanizmov za ozaveščanje in ustvarjanje priložnosti za mreženje mikropodjetij in MSP pri prilagajanju na zahteve. Ti ukrepi tudi vključujejo vsaj posebne mehanizme za lažje izpolnjevanje zahtev iz členov 8 do 12a in izvajanje ocen življenjskega cikla. Sprememba 155 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka a (a)  finančno podporo, vključno z davčnimi ugodnostmi in zagotavljanjem naložb v fizično in digitalno infrastrukturo; (a)  finančno podporo, vključno z davčnimi ugodnostmi, omogočanjem udeležbe v forumu za okoljsko primerno zasnovo in zagotavljanjem naložb v fizično in digitalno infrastrukturo; Sprememba 156 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a (a)  število zavrženih neprodanih potrošniških izdelkov na leto glede na vrsto ali kategorijo izdelka; (a)  število in odstotek zavrženih neprodanih potrošniških izdelkov na leto glede na vrsto ali kategorijo izdelka; Sprememba 157 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c (c)  dobavo zavrženih izdelkov v pripravo za ponovno uporabo, ponovno izdelavo, recikliranje, energijsko predelavo in odstranjevanje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je opredeljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES. (c)  dobavo zavrženih izdelkov za donacijo, v pripravo za ponovno uporabo, ponovno izdelavo, recikliranje, energijsko predelavo in odstranjevanje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je opredeljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES. Sprememba 158 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 Gospodarski subjekt navedene informacije razkrije na prosto dostopnem spletišču ali drugače omogoči njihovo javno dostopnost, dokler se za kategorijo neprodanih potrošniških izdelkov, ki jih zavrže zadevni subjekt, ne začne uporabljati delegirani akt, sprejet na podlagi odstavka 3. Gospodarski subjekt navedene informacije razkrije na prosto dostopnem spletišču Komisije, dokler se za kategorijo neprodanih potrošniških izdelkov, ki jih zavrže zadevni subjekt, ne začne uporabljati delegirani akt, sprejet na podlagi odstavka 3. Sprememba 159 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1 Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, v kakšni obliki naj se razkrijejo informacije iz odstavka 1, vključno z vrsto ali kategorijo, in kako naj se informacije preverjajo. (Ne zadeva slovenske različice.) Sprememba 160 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 1 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te uredbe tako, da se gospodarskim subjektom prepove uničenje neprodanih potrošniških izdelkov v Uniji, če uničenje neprodanih potrošniških izdelkov, ki spadajo v določeno skupino izdelkov, pomembno vpliva na okolje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te uredbe tako, da se gospodarskim subjektom prepove uničenje neprodanih potrošniških izdelkov, če uničenje neprodanih potrošniških izdelkov, ki spadajo v določeno skupino izdelkov, nima nezanemarljivega vpliva na okolje. Sprememba 161 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo) Na podlagi informacij iz odstavka 1 Komisija do... [vstaviti datum dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta objavi poročilo o uničenju neprodanega blaga. Komisija v tem poročilu opredeli izdelke, za katere meni, da je treba sprejeti delegirani akt o prepovedi uničenja neprodanega blaga. Sprememba 162 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a (a)  pomisleke glede zdravja in varnosti; (a)  pomisleke glede zdravja, higiene in varnosti; Sprememba 163 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka b (b)  škodo na izdelkih, ki je posledica ravnanja z njimi ali ki je zaznana po tistem, ko potrošnik vrne izdelek; (b)  škodo na izdelkih, ki je posledica ravnanja z njimi ali ki je zaznana po tistem, ko potrošnik vrne izdelek, in je ni mogoče stroškovno učinkovito odpraviti; Sprememba 164 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c (c)  primernost izdelka glede na njegov namen, ob upoštevanju zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje ter tehničnih standardov, če je ustrezno; črtano Sprememba 165 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka d a (novo) (da)  ponarejene izdelke. Sprememba 166 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a (a)  število uničenih neprodanih potrošniških izdelkov; (a)  število in odstotek uničenih neprodanih potrošniških izdelkov; Sprememba 167 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 6 a (novo) 6a.  Komisija gospodarskim subjektom zagotovi dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam. Sprememba 168 Predlog uredbe Člen 20 a (novo) Člen 20 a 1.  Eno leto po ... [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe] se gospodarskim subjektom prepove uničevanje neprodanih potrošniških izdelkov za naslednje kategorije izdelkov: (a)  tekstil in obutev; (b)  električno in elektronsko opremo. 2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te uredbe, da se določijo nekatere izjeme od prepovedi iz odstavka 1, če je ustrezno, ob upoštevanju naslednjega: (a)  pomislekov glede zdravja, higiene in varnosti; (b)  škode na izdelkih, ki je posledica ravnanja z njimi ali ki je zaznana po tistem, ko potrošnik vrne izdelek, in je ni mogoče stroškovno učinkovito odpraviti; (c)  zavrnitve izdelkov za donacijo, pripravo za ponovno uporabo ali ponovno izdelavo; (d)  ponarejenih izdelkov. 3.  Če se neprodani izdelki uničijo na podlagi izjeme iz odstavka 2, odgovorni gospodarski subjekt na prosto dostopnem spletišču ali drugače javno razkrije: (a)  število in odstotek uničenih neprodanih izdelkov; (b)  razloge za uničenje neprodanih izdelkov, pri čemer se sklicuje na ustrezno izjemo; (c)  dobavo uničenih izdelkov v recikliranje, energijsko predelavo in odstranjevanje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je opredeljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES. Podrobnosti in oblika razkritja informacij, ki se določijo v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi člena 20(2), se uporabljajo za informacije, ki se razkrivajo na podlagi tega odstavka, razen če je v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 2, določeno drugače. 4.  Ta člen se ne uporablja za MSP. Vendar pa lahko Komisija v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 2, določi, da se prepoved uničenja neprodanih potrošniških izdelkov iz odstavka 1 ali obveznost razkritja iz odstavka 3 uporablja za: (a)  srednja podjetja, če obstaja dovolj dokazov, da jim je mogoče pripisati pomemben delež uničenih neprodanih potrošniških izdelkov; (b)  mikropodjetja ter mala podjetja ali srednja podjetja, če obstaja dovolj dokazov, da se morda uporabljajo za izogibanje prepovedi uničenja neprodanih potrošniških izdelkov iz odstavka 1 ali obveznosti razkritja iz odstavka 3. Sprememba 169 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 3 3.  Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg ali v uporabo. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 4, lahko določajo obdobje, daljše ali krajše od 10 let, da se upošteva narava zadevnih izdelkov ali zahtev. 3.  Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg ali v uporabo. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 4, lahko določajo obdobje, daljše ali krajše od 10 let, da se upošteva narava zadevnih izdelkov, kompleksnost informacij, ki jih je treba predložiti, ali zahtev. Sprememba 170 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 7 7.  Proizvajalci zagotovijo, da so izdelku, zajetemu v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4, priložena navodila, ki potrošnikom in drugim končnim uporabnikom omogočajo varno sestavljanje, namestitev, upravljanje, skladiščenje, vzdrževanje, popravilo in odstranjevanje izdelka, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo in ki ga določi zadevna država članica. Taka navodila so jasna, razumljiva in čitljiva ter vključujejo vsaj informacije, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 4 in členom 7(2)(b), točka (ii). 7.  Proizvajalci zagotovijo, da so izdelku, zajetemu v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4, priložena navodila v digitalni obliki, ki potrošnikom in drugim končnim uporabnikom omogočajo varno sestavljanje, namestitev, upravljanje, skladiščenje, vzdrževanje, popravilo in odstranjevanje izdelka, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo in ki ga določi zadevna država članica. Taka navodila so jasna, razumljiva in čitljiva ter vključujejo vsaj informacije, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 4 in členom 7(2)(b), točka (ii). V delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 4, se določi tudi obdobje, v katerem so navodila dostopna na spletu. Obdobje ni krajše od deset let po tem, ko je bil izdelek dan na trg. Sprememba 171 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 7 a (novo) 7a.   Proizvajalec navodila iz odstavka 7 nudi v obliki, ki omogoča prenos in shranjevanje na elektronski napravi, tako da so potrošniku ali drugemu končnemu uporabniku vedno na voljo. Sprememba 172 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 7 b (novo) 7b.   Proizvajalec na zahtevo potrošnika ali drugega končnega uporabnika ob nakupu ali največ 6 mesecev po njem brezplačno zagotovi navodila v papirni obliki. Sprememba 173 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 7 c (novo) 7c.   Z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4, se lahko v dobro utemeljenih primerih določi, da se lahko nekatere jedrnate informacije, ki so del navodil iz odstavka 7 tega člena, zagotovijo v papirni obliki. Sprememba 174 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 8 – pododstavek 1 Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, zajet v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4, ki so ga dali na trg ali v uporabo, ni skladen z zahtevami iz navedenih delegiranih aktov, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, zajet v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4, ki so ga dali na trg ali v uporabo, ni skladen z zahtevami iz navedenih delegiranih aktov, brez nepotrebnega odlašanja sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali ga po potrebi nemudoma umaknejo ali odpokličejo. Sprememba 175 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 8 a (novo) 8a.   Proizvajalci vzpostavijo javno dostopne komunikacijske kanale, kot so telefonska številka, elektronski naslov ali poseben razdelek na svojem spletišču, pri čemer upoštevajo potrebe invalidov glede dostopnosti, da bi končnim uporabnikom omogočili vložitev pritožb ali pomislekov v zvezi z morebitno neskladnostjo izdelkov. Proizvajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, kadar menijo, da je prišlo do neskladnosti z zahtevami iz te uredbe, in obvestijo organe za nadzor trga. Proizvajalci vodijo register prejetih pritožb in pomislekov samo, dokler je to potrebno za namene te uredbe, in ga na zahtevo organa za nadzor trga dajo na voljo. Sprememba 176 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 9 – pododstavek 1 Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa zagotovijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka, vključno s tehnično dokumentacijo, v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Navedene informacije in dokumentacija se predložijo v papirni ali elektronski obliki. Ustrezni dokumenti morajo biti na voljo v 10 dneh po prejemu zahteve pristojnega nacionalnega organa. Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa zagotovijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka, vključno s tehnično dokumentacijo, v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Navedene informacije in dokumentacija se predložijo v papirni ali elektronski obliki. Ustrezni dokumenti morajo biti na voljo čim prej in najpozneje v 15 dneh po prejemu zahteve pristojnega nacionalnega organa. Sprememba 177 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka d (d)  na zahtevo pristojnega nacionalnega organa da na voljo ustrezne dokumente v 10 dneh po prejemu take zahteve; (d)  na zahtevo pristojnega nacionalnega organa da na voljo ustrezne dokumente čim prej in najpozneje v 15 dneh po prejemu take zahteve; Sprememba 178 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 4 4.  Uvozniki zagotovijo, da so izdelku priložena navodila, ki potrošniku omogočajo sestavljanje, namestitev, upravljanje, skladiščenje, vzdrževanje, popravilo in odstranjevanje izdelka, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo in ki ga določi zadevna država članica. Taka navodila so jasna, razumljiva in čitljiva ter vključujejo vsaj informacije, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 4. 4.  Uvozniki zagotovijo, da so izdelku priložena navodila, ki potrošniku omogočajo sestavljanje, namestitev, upravljanje, skladiščenje, vzdrževanje, popravilo in odstranjevanje izdelka, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo in ki ga določi zadevna država članica. Taka navodila so jasna, razumljiva in čitljiva ter vključujejo vsaj informacije, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 4. Obveznosti iz člena 21(7b) in (7c) se uporabljajo smiselno. Sprememba 179 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 6 – pododstavek 1 Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, zajet v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4, ki so ga dali na trg ali v uporabo, ni skladen z zahtevami iz navedenega akta, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, zajet v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4, ki so ga dali na trg ali v uporabo, ni skladen z zahtevami iz navedenega akta, brez nepotrebnega odlašanja sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali ga po potrebi nemudoma umaknejo ali odpokličejo. Sprememba 180 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 8 – pododstavek 1 Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka, vključno s tehnično dokumentacijo, v jeziku, ki ga nacionalni pristojni organ razume brez težav. Navedene informacije in dokumentacija se predložijo v papirni ali elektronski obliki. Ustrezni dokumenti morajo biti na voljo v 10 dneh po prejetju zahteve pristojnega organa države članice. Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka, vključno s tehnično dokumentacijo, v jeziku, ki ga nacionalni pristojni organ razume brez težav. Navedene informacije in dokumentacija se predložijo v papirni ali elektronski obliki. Ustrezni dokumenti morajo biti na voljo čim prej in najpozneje v 15 dneh po prejetju zahteve pristojnega organa države članice. Sprememba 181 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 – točka b (b)  so izdelku priloženi zahtevani dokumenti in navodila, ki potrošniku omogočajo sestavljanje, namestitev, upravljanje, skladiščenje, vzdrževanje in odstranjevanje izdelka, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo in ki ga določi država članica, v kateri bo izdelek dostopen na trgu, ter da so taka navodila jasna, razumljiva in čitljiva ter vključujejo vsaj informacije iz člena 7(2), točka (b), podtočka (ii), kot so določene v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4; (b)  so izdelku priloženi zahtevani dokumenti in navodila, ki potrošniku omogočajo sestavljanje, namestitev, upravljanje, skladiščenje, vzdrževanje in odstranjevanje izdelka, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo in ki ga določi država članica, v kateri bo izdelek dostopen na trgu, ter da so taka navodila jasna, razumljiva in čitljiva ter vključujejo vsaj informacije iz člena 7(2), točka (b), podtočka (ii), kot so določene v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4; obveznosti iz člena 21(7b) in (7c) se uporabljajo smiselno; Sprememba 182 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 – točka c (c)  ne da ali prikaže drugih znakov, oznak, simbolov ali napisov, ki bi lahko zavajali ali zmedli stranke v zvezi z informacijami, vključenimi na znaku. (c)  ne da ali prikaže drugih znakov, oznak, simbolov ali napisov, ki bi lahko zavajali ali zmedli stranke v zvezi z informacijami o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo, vključenimi na znaku. Sprememba 183 Predlog uredbe Člen 25 a (novo) Člen 25 a Obveznosti dobaviteljev Dobavitelj snovi ali zmesi ali dobavitelj izdelka gospodarskim subjektom brezplačno zagotovi vse ustrezne informacije, da jim olajša izpolnjevanje zahtev glede učinkovitosti in informacij iz te uredbe. Sprememba 184 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 4 – točka b (b)  ne da ali prikaže drugih znakov, oznak, simbolov ali napisov, ki bi lahko zavajali ali zmedli stranke v zvezi z informacijami, vključenimi na znaku. (b)  ne da ali prikaže drugih znakov, oznak, simbolov ali napisov, ki bi lahko zavajali ali zmedli stranke v zvezi z informacijami, vključenimi na znaku, tako da bi posnemal obvezne znake ali zagotovil informacije, ki so v nasprotju z obveznimi znaki ali niso skladni z njimi. Te omejitve ne zajemajo znaka EU za okolje iz Uredbe (ES) št. 66/2010 in drugih nacionalno ali regionalno priznanih znakov za okolje EN ISO 14024 tipa 1 iz navedene uredbe. Sprememba 185 Predlog uredbe Člen 29 – naslov Obveznosti spletnih tržnic in spletnih iskalnikov Obveznosti spletnih tržnic Sprememba 186 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 1.  Sodelovanje iz člena 7(2) Uredbe (EU) 2019/1020 v zvezi s spletnimi tržnicami in za namene te uredbe vključuje zlasti: 1.  Spletne tržnice za namene te uredbe sodelujejo z organi za nadzor trga na zahtevo slednjih in v posebnih primerih, da se podprejo ukrepi, ki se sprejmejo za odpravo ali, če to ni mogoče, zmanjšanje tveganj, ki jih predstavlja izdelek, ki se ali se je prek storitev spletnih tržnic ponujal za prodajo prek spleta. (a)   sodelovanje pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov za nadzor trga, med drugim tako, da se ne postavljajo ovire za take ukrepe; (b)   obveščanje organov za nadzor trga o vseh sprejetih ukrepih; (c)   vzpostavitev redne in strukturirane izmenjave informacij o ponudbah, ki so jih spletne tržnice umaknile na podlagi tega člena; (d)   omogočitev, da spletna orodja, ki jih upravljajo organi za nadzor trga, dostopajo do svojih vmesnikov za prepoznavanje neskladnih izdelkov; (e)   na zahtevo organov za nadzor trga, kadar so spletne tržnice ali spletni prodajalci vzpostavili tehnične ovire za pridobivanje podatkov iz svojih spletnih vmesnikov, kar tem organom omogoča nabiranje takih podatkov za namene skladnosti izdelkov na podlagi parametrov za identifikacijo, ki jih zagotovijo organi za nadzor trga, ki zaprosijo za informacije. Sprememba 187 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 – pododstavek 1 Za namene zahtev iz [člena 22(7)] Uredbe (EU) …/… [akt o digitalnih storitvah] spletne tržnice zasnujejo in organizirajo svoj spletni vmesnik na način, ki trgovcem omogoča izpolnjevanje njihovih obveznosti iz člena 25 in gospodarskim subjektom, da izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 30(1) te uredbe. črtano Sprememba 188 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 – pododstavek 2 Informacije se lahko navedejo za vsak ponujeni izdelek in so prikazane ali drugače zlahka dostopne strankam na ponudbi za izdelek. črtano Sprememba 189 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 – pododstavek 3 Kadar delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 4, zahtevajo, da spletno vizualno oglaševanje nekaterih izdelkov spremljajo spletne elektronske informacije, prikazane na prikazovalnem mehanizmu, spletne tržnice trgovcem omogočijo, da jih prikažejo. Ta obveznost se uporablja tudi za spletne iskalnike in druge spletne platforme, ki zagotavljajo spletno vizualno oglaševanje za zadevne izdelke. črtano Sprememba 190 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 3.  Kar zadeva pooblastila, ki jih države članice podelijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/1020, države članice svojim organom za nadzor trga podelijo pooblastilo, da v zvezi z vsemi izdelki, zajetimi v ustreznem delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4, spletni tržnici odredijo, da s svojega spletnega vmesnika odstrani zadevno nezakonito vsebino, ki se nanaša na neskladni izdelek, onemogoči dostop do nje ali končnim uporabnikom, ki dostopajo do nje, prikaže izrecno opozorilo. Taka naročila so v skladu s [členom 8(1)] Uredbe (EU) …/… [akt o digitalnih storitvah]. 3.  Kar zadeva pooblastila, ki jih države članice podelijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/1020, države članice v zvezi z zadevno vsebino, ki se nanaša na ponudbo neskladnega izdelka z zahtevami iz te uredbe, svojim organom za nadzor trga podelijo pooblastilo, da izdajo odredbo, s katero od ponudnikov spletnih tržnic zahtevajo, da tako vsebino odstranijo s svojega spletnega vmesnika, onemogočijo dostop do nje ali končnim uporabnikom, ki dostopajo do nje, prikažejo izrecno opozorilo. Taka naročila so v skladu s [členom 8(1)] Uredbe (EU) …/… [akt o digitalnih storitvah]. Sprememba 191 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 4 4.   Spletne tržnice sprejmejo potrebne ukrepe za prejem in obdelavo naročil iz odstavka 2 v skladu s [členom 8] Uredbe (EU) …/… [akt o digitalnih storitvah]. črtano Sprememba 192 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 5 – pododstavek 1 Spletni tržnice vzpostavijo enotno kontaktno točko, ki omogoča neposredno komunikacijo z organi držav članic za nadzor trga v zvezi s skladnostjo s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4. Spletne tržnice vzpostavijo enotno kontaktno točko ali določijo obstoječo kontaktno točko, ki omogoča neposredno komunikacijo z organi držav članic za nadzor trga v zvezi s skladnostjo s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4, ter potrošnikom omogoča neposredno in hitro komunikacijo z njimi o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo. Sprememba 193 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 5 – pododstavek 2 Ta kontaktna točka je lahko ista kontaktna točka kot tista iz [člena 20(1)] Uredbe (EU) …/… [uredba o splošni varnosti proizvodov] ali [člena 10(1)] Uredbe (EU) …/… [akt o digitalnih storitvah]. Ta kontaktna točka je lahko ista kontaktna točka kot tista iz [člena 20(1)] Uredbe (EU) …/… [uredba o splošni varnosti proizvodov] ali člena 11 Uredbe (EU) 2022/2065. Sprememba 194 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 – točka c (c)  informacije za identifikacijo izdelka, vključno z njegovo vrsto ter, kadar je na voljo, serijsko številko in katero koli drugo identifikacijsko oznako izdelka. (c)  informacije, ki omogočajo identifikacijo izdelka, vključno z njegovo sliko, vrsto in katerokoli drugo identifikacijsko oznako izdelka. Sprememba 195 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del Komisija pri zahtevi, da proizvajalci, njihovi pooblaščeni zastopniki ali uvozniki dajo dele tehnične dokumentacije v zvezi z zadevnim izdelkom na voljo digitalno v skladu s členom 4, tretji pododstavek, točka (a), upošteva naslednja merila: Komisija pri zahtevi, in sicer na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega pristojnega organa, da proizvajalci, njihovi pooblaščeni zastopniki ali uvozniki dajo dele tehnične dokumentacije v zvezi z zadevnim izdelkom na voljo digitalno v skladu s členom 4, tretji pododstavek, točka (a), upošteva naslednja merila: Sprememba 196 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a a (novo) (aa)  potrebo po zagotovitvi varstva podatkov in zasebnosti podatkov; Sprememba 197 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a (a)  zbiranje podatkov, pridobljenih med uporabo, če je do njih mogoče dostopati na daljavo prek interneta, razen če končni uporabnik izrecno noče dati teh podatkov na voljo; (a)  zbiranje podatkov, pridobljenih med uporabo, če je do njih mogoče dostopati na daljavo prek interneta, na podlagi izrecnega soglasja končnega uporabnika v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 za dajanje podatkov na voljo; Sprememba 198 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 4 – pododstavek 1 Posodobitve programske ali strojne programske opreme ne poslabšajo učinkovitosti izdelka v zvezi s katerim koli od parametrov izdelka, kot jih urejajo delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 4, ki zajemajo izdelke, ali funkcionalne učinkovitosti z vidika uporabnika, kadar se merijo s preskusno metodo, uporabljeno za ugotavljanje skladnosti, razen z izrecnim soglasjem končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve ne sme priti do spremembe delovanja. Posodobitve programske ali strojne programske opreme bistveno ne poslabšajo učinkovitosti izdelka v zvezi s katerim koli od parametrov izdelka, kot jih urejajo delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 4, ki zajemajo izdelke, ali funkcionalne učinkovitosti z vidika uporabnika, kadar se merijo s preskusno metodo, uporabljeno za ugotavljanje skladnosti, razen z izrecnim soglasjem končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve ne sme priti do spremembe delovanja. Sprememba 199 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 – pododstavek 2 Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(3). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(3). Ko evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirane standarde oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte ali njihove dele, ki vsebujejo enake zahteve za okoljsko primerno zasnovo. Sprememba 200 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 1.  Zahteve v skladu s členom 4, tretji pododstavek, točka (h), za javna naročila, ki jih oddajo javni naročniki, kot so opredeljeni v členu 2(1) Direktive 2014/24/EU ali členu 3(1) Direktive 2014/25/EU, ali naročniki, kot so opredeljeni v členu 4(1) Direktive 2014/25/EU, so lahko v obliki obveznih tehničnih specifikacij, pogojev za sodelovanje, meril za oddajo javnega naročila, klavzul o izvedbi javnega naročila ali ciljev, kot je ustrezno. 1.  Brez poseganja v Direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, zahteve v skladu s členom 4, tretji pododstavek, točka (h), za javna naročila, ki jih oddajo javni naročniki, kot so opredeljeni v členu 2(1) Direktive 2014/24/EU ali členu 3(1) Direktive 2014/25/EU, ali naročniki, kot so opredeljeni v členu 4(1) Direktive 2014/25/EU, so v obliki obveznih tehničnih specifikacij, pogojev za sodelovanje, meril za oddajo javnega naročila, klavzul o izvedbi javnega naročila ali ciljev, kot je ustrezno. Sprememba 201 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Države članice in Komisija nacionalnim javnim organom naročnikom nudijo pomoč za izpopolnjevanje in preusposabljanje osebja, odgovornega za zelena javna naročila. Sprememba 202 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 2 – točka b (b)  potrebo po zagotovitvi zadostnega povpraševanja po okoljsko bolj trajnostnih izdelkih; (b)  okoljske koristi in potrebo po zagotovitvi zadostnega povpraševanja po okoljsko bolj trajnostnih izdelkih; Sprememba 203 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1 Brez poseganja v člen 13 Uredbe (EU) 2019/1020 vsaka država članica vsaj vsaki dve leti pripravi akcijski načrt, v katerem so opisane načrtovane dejavnosti nadzora trga, da se zagotovi, da se v zvezi s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4, opravijo ustrezni pregledi v ustreznem obsegu. Vsaka država članica pripravi prvi tak akcijski načrt do [16. julija 2024]. Brez poseganja v člen 13 Uredbe (EU) 2019/1020 vsaka država članica vsaj vsaki dve leti pripravi akcijski načrt, v katerem so opisane načrtovane dejavnosti nadzora trga, da se zagotovi, da se v zvezi s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4, opravijo ustrezni pregledi, tudi fizični in laboratorijski pregledi na podlagi ustreznih vzorcev, v ustreznem obsegu. Vsaka država članica pripravi prvi tak akcijski načrt do [16. julija 2024]. Sprememba 204 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b (b)  dejavnosti nadzora trga, načrtovane za zmanjšanje neskladnosti za tiste izdelke ali zahteve, ki so opredeljene kot prednostne, vključno z naravo in najmanjšim številom pregledov, ki jih je treba opraviti v obdobju, ki ga zajema akcijski načrt. (b)  dejavnosti nadzora trga, načrtovane za zmanjšanje ali odpravo neskladnosti za tiste izdelke ali zahteve, ki so opredeljene kot prednostne, vključno z naravo in najmanjšim številom pregledov, ki jih je treba opraviti v obdobju, ki ga zajema akcijski načrt. Sprememba 205 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba)   število pritožb, prejetih od končnih uporabnikov, potrošniških organizacij, ali druge informacije, ki jih prejmejo od gospodarskih subjektov ali medijev; Sprememba 206 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 3 3.  Vrsta in število pregledov, načrtovanih v skladu z odstavkom 1, točka (b), sta sorazmerna z objektivnimi merili, ki se uporabljajo za opredelitev prednostnih nalog v skladu z odstavkom 2. 3.  Vrsta in število pregledov, načrtovanih v skladu z odstavkom 1, točka (b), sta sorazmerna z objektivnimi merili, ki se uporabljajo za opredelitev prednostnih nalog v skladu z odstavkom 2. Za kategorije izdelkov, za katere je bilo ugotovljeno, da predstavljajo visoko tveganje neskladnosti, organi za nadzor trga upoštevajo, da ti pregledi vključujejo fizične in laboratorijske preglede na podlagi ustreznih vzorcev. Sprememba 207 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Za izvajanje nadzora trga v zvezi s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4, države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi za nadzor trga potrebne vire, vključno z zadostnimi proračunskimi in drugimi viri, kot so zadostno število usposobljenega osebja, strokovno znanje, postopki in druge ureditve za ustrezno opravljanje svojih dolžnosti. Sprememba 208 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 5 – pododstavek 1 Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih navede izdelke ali zahteve, ki bi jih morale države članice kot minimum upoštevati za prednostne naloge za nadzor trga v skladu z odstavkom 1, točka (a). Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 66 za dopolnitev te uredbe, v katerih navede izdelke ali zahteve, ki bi jih morale države članice vključiti kot prednostne naloge za nadzor trga v skladu z odstavkom 1, točka (a). Sprememba 209 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 5 – pododstavek 2 Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 67(2). črtano Sprememba 210 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d (d)  po potrebi prednostne naloge, vključene v izvedbene akte iz člena 59(5). (d)  po potrebi prednostne naloge, vključene v delegirane akte iz člena 59(5). Sprememba 211 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 1 1.  Organi za nadzor trga v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 vnesejo informacije o naravi in resnosti kazni, naloženih v zvezi z neskladnostjo s to uredbo. 1.  Organi za nadzor trga v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 vnesejo informacije o številu in naravi opravljenih pregledov ter naravi in resnosti kazni, naloženih v zvezi z neskladnostjo s to uredbo. Sprememba 212 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 3 3.  Komisija objavi poročilo iz odstavka 2 tega člena v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 ter objavi povzetek poročila. 3.  Komisija objavi poročilo iz odstavka 2 tega člena v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 ter objavi tako povzetek poročila kot poročilo. Sprememba 213 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo) (da)   se po potrebi posvetuje z deležniki in strokovnjaki. Sprememba 214 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 – pododstavek 2 Kadar organi za nadzor trga med navedenim ocenjevanjem ugotovijo, da izdelek ni skladen z zahtevami iz veljavnih delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, naj v razumnem roku, ki ga določijo organi za nadzor trga, sprejme ustrezne in sorazmerne korektivne ukrepe, ki ustrezajo naravi in, kadar je ustrezno, stopnji neskladnosti, da se neskladnost odpravi. Korektivni ukrepi, ki jih mora sprejeti gospodarski subjekt, lahko vključujejo ukrepe iz člena 16(3) Uredbe (EU) 2019/1020. Kadar organi za nadzor trga med navedenim ocenjevanjem ugotovijo, da izdelek ni skladen z zahtevami iz veljavnih delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, naj v razumnem roku, ki ga določijo organi za nadzor trga, sprejme ustrezne in sorazmerne korektivne ukrepe, ki ustrezajo naravi in, kadar je ustrezno, stopnji neskladnosti, da se neskladnost odpravi. Korektivni ukrepi, ki jih mora sprejeti gospodarski subjekt, lahko vključujejo najmanj ukrepe iz člena 16(3) Uredbe (EU) 2019/1020. Sprememba 215 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 2 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4, člena 9(1), drugi pododstavek, člena 11(4), člena 20(3) in člena 61(1) se prenese na Komisijo za obdobje šestih let od [en mesec po začetku veljavnosti tega akta]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4, člena 9(1), drugi pododstavek, člena 11(4), člena 20(3) in člena 61(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti tega akta]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Sprememba 216 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 3 3.  Pooblastilo iz člena 4, člena 9(1), drugi pododstavek, člena 11(4), člena 20(3) in člena 61(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 3.  Pooblastilo iz člena 4, člena 9(1), drugi pododstavek, člena 11(4), člena 20(3) in člena 60(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sprememba 217 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 1 Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ob upoštevanju obsega neskladnosti in števila enot neustreznih izdelkov na trgu Unije. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo najpozneje do [eno leto po začetku uporabe te uredbe] in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo najpozneje do [eno leto po začetku uporabe te uredbe] in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje. Sprememba 218 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 1 a (novo) Pristojni organi držav članic pri določitvi vrste in stopnje kazni, ki se naložijo v primeru kršitev, ustrezno upoštevajo naslednja merila: (a)   naravo, resnost in trajanje kršitve, vključno s številom enot neustreznih izdelkov, danih na trg Unije; (b)   kadar je primerno, ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti; (c)   finančno trdnost fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, kot jo denimo dokazuje celotni promet pravne osebe, odgovorne za kršitev, ali letni prihodek fizične osebe, odgovorne za kršitev; (d)   ekonomsko korist, ki jo je fizična ali pravna oseba, odgovorna za kršitev, s tem pridobila, če jo je mogoče določiti; (e)   škodo za zdravje ljudi ali okolje, ki jo je povzročila kršitev, če jo je mogoče določiti; (f)   morebitne ukrepe, ki jih je sprejela fizična ali pravna oseba, odgovorna za kršitev, za ublažitev ali odpravo povzročene škode; (g)   raven sodelovanja fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom; (h)   prejšnje kršitve fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev; (i)   morebitna dejanja za izogibanje upravnim kontrolam ali njihovo oviranje in (j)   kakršne koli druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi s primerom. Sprememba 219 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 1 b (novo) Države članice morajo imeti možnost, da v primeru kršitev te uredbe naložijo vsaj naslednje kazni: (a)   denarne sankcije; (b)   zaplembo prihodkov, ki jih je fizična ali pravna oseba pridobila iz transakcije, povezane s kršitvijo; (c)   izključitev iz postopkov za oddajo javnega naročila. Sprememba 220 Predlog uredbe Člen 69 – naslov Ocena Spremljanje in ocena Sprememba 221 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek -1 (novo) -1.  Komisija zbere ustrezne podatke o izdelkih in skupinah izdelkov, za katere veljajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo, vključno z njihovim življenjskim ciklom, okoljskim, ogljičnim in materialnim odtisom, da bi ocenila izboljšave okoljske trajnostnosti teh izdelkov. Na podlagi teh podatkov Komisija objavi letno poročilo. Komisija redno in vsaj enkrat na tri leta po sprejetju zahtev za okoljsko primerno zasnovo oceni take zahteve, da bi ugotovila, ali so potrebni morebitni pregledi. Sprememba 222 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 1 Komisija ne prej kot [8 let po začetku uporabe te uredbe] izvede oceno te uredbe ter njen prispevek k delovanju notranjega trga in izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov. Komisija predloži poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Države članice Komisiji predložijo potrebne informacije za pripravo tega poročila. Komisija najpozneje [6 let po začetku uporabe te uredbe] in nato vsakih šest leti izvede oceno te uredbe ter njen prispevek k delovanju notranjega trga in izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov. Komisija oceni tudi uporabo izjem za uvožene rabljene izdelke ali skupine izdelkov iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4 te uredbe. Komisija najpozneje [vstaviti datum 4 leta po datumu začetka uporabe te uredbe] razmisli o vključitvi zahtev glede socialne trajnostnosti in potrebne skrbnosti v področje uporabe te uredbe. Komisija predloži poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij in ga objavi. Države članice Komisiji predložijo potrebne informacije za pripravo tega poročila. Sprememba 223 Predlog uredbe Člen 69 a (novo) Člen 69a Pravna sredstva za neskladnost 1.  V primeru neskladnosti izdelka z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo šteje, da izdelek ni skladen s prodajno pogodbo v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2019/771, potrošniki pa imajo pravico do pravnega sredstva pod pogoji iz člena 13 te direktive ne glede na iztek rokov iz člena 10 te direktive.  2.  Trženje ali ponujanje v prodaji izdelka, ki ni skladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, se šteje za nepošteno poslovno prakso v skladu s členom 5 Direktive 2005/29/ES, zato imajo potrošniki pravico do pravnega sredstva v skladu s členom 11a te direktive. Sprememba 224 Predlog uredbe Člen 69 b (novo) Člen 69b Sprememba Direktive (EU) 2020/1828 Točka (27) Priloge I k Direktivi (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta1a se nadomesti z naslednjim: „(27) Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta ... o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES.“ __________________ 1a Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1). Sprememba 225 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – uvodni del Naslednji parametri, ki so po potrebi dopolnjeni z drugimi, se lahko uporabijo kot osnova za izboljšanje vidikov izdelka iz člena 5(1), kot je ustrezno: Naslednji parametri, ki so po potrebi dopolnjeni z drugimi, se uporabijo, posamezno ali skupaj, kot osnova za izboljšanje vidikov izdelka iz člena 5(1), kot je ustrezno: Sprememba 226 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka b (b)  enostavnost popravila in vzdrževanja, izražena z: lastnostmi, razpoložljivostjo in časom dobave nadomestnih delov, modularno zasnovo, združljivostjo s splošno razpoložljivimi nadomestnimi deli, razpoložljivostjo navodil za popravilo in vzdrževanje, številom uporabljenih materialov in sestavnih delov, uporabo standardnih sestavnih delov, uporabo standardov za kodiranje sestavnih delov in materialov za razpoznavanje sestavnih delov in materialov, številom in zapletenostjo potrebnih postopkov in orodij, enostavnostjo razstavljanja brez škode in ponovnega sestavljanja, pogoji za dostop do podatkov o izdelku ter pogoji za dostop do potrebne strojne in programske opreme ali uporabo te opreme; (b)  enostavnost popravila in vzdrževanja ob upoštevanju varnosti izdelka, izražena z: lastnostmi, razpoložljivostjo, časom dobave in dostopnostjo nadomestnih delov, modularno zasnovo, združljivostjo s splošno razpoložljivimi orodji in nadomestnimi deli, razpoložljivostjo navodil za popravilo in vzdrževanje, številom uporabljenih materialov in sestavnih delov, uporabo standardnih sestavnih delov, uporabo standardov za kodiranje sestavnih delov in materialov za razpoznavanje sestavnih delov in materialov, številom in zapletenostjo postopkov in, ali so potrebna specializirana orodja, enostavnostjo razstavljanja brez škode in ponovnega sestavljanja, pogoji za dostop do podatkov o izdelku ter pogoji za dostop do potrebne strojne in programske opreme ali uporabo te opreme; Sprememba 227 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka d (d)  enostavnost in kakovost recikliranja, izraženi z: uporabo materialov, ki jih je enostavno reciklirati, varnim, enostavnim dostopom brez škode do sestavnih delov in materialov, ki jih je mogoče reciklirati, ali sestavnih delov in materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, sestavo materialov in homogenostjo, možnostjo ločevanja visoke čistosti, številom uporabljenih materialov in sestavnih delov, uporabo standardnih sestavnih delov, uporabo standardov za kodiranje sestavnih delov in materialov za razpoznavanje sestavnih delov in materialov, številom in zapletenostjo potrebnih postopkov in orodij, enostavnostjo razstavljanja brez škode in ponovnega sestavljanja, pogoji za dostop do podatkov o izdelku, pogoji za dostop do potrebne strojne in programske opreme ali uporabo te opreme; (d)  enostavnost, kakovost in ekonomska izvedljivost recikliranja, izraženi z: uporabo materialov, ki jih je enostavno reciklirati, varnim, enostavnim dostopom brez škode do sestavnih delov in materialov, ki jih je mogoče reciklirati, ali sestavnih delov in materialov, ki vsebujejo nevarne snovi in sestavo materialov in homogenostjo, možnostjo ločevanja visoke čistosti, zasnovo za recikliranje, številom uporabljenih materialov in sestavnih delov, uporabo standardnih sestavnih delov, uporabo standardov za kodiranje sestavnih delov in materialov za razpoznavanje sestavnih delov in materialov, številom in zapletenostjo potrebnih postopkov in orodij, enostavnostjo razstavljanja brez škode in ponovnega sestavljanja, pogoji za dostop do podatkov o izdelku, pogoji za dostop do potrebne strojne in programske opreme ali uporabo te opreme; Sprememba 228 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka e (e)  izogibanje tehničnim rešitvam, škodljivim za ponovno uporabo, nadgradnjo, popravilo, vzdrževanje, prenovitev, ponovno izdelavo in recikliranje izdelkov in sestavnih delov; (e)  izogibanje tehničnim rešitvam, škodljivim za ponovno uporabo, nadgradnjo, popravilo, vzdrževanje, prenovitev, ponovno izdelavo in recikliranje izdelkov in sestavnih delov, ob upoštevanju varnosti izdelkov; Sprememba 229 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka e a (novo) (ea)  preprečevanje prezgodnje zastarelosti; Sprememba 230 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka f (f)  uporaba snovi kot takih, kot sestavin snovi ali v zmeseh, med postopkom proizvodnje izdelkov ali njihova prisotnosti v izdelkih, tudi ko ti izdelki postanejo odpadki; (f)  uporaba snovi in zlasti uporaba snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot takih, kot sestavin snovi ali v zmeseh, med postopkom proizvodnje izdelkov ali njihova prisotnost v izdelkih, tudi ko ti izdelki postanejo odpadki; Sprememba 231 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka h a (novo) (ha)  uporaba ali vsebnost trajnostno pridobljenih obnovljivih materialov; Sprememba 232 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka h b (novo) (hb)  uporaba ali vsebnost kritičnih surovin: Sprememba 233 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka m a (novo) (ma)  materialni odtis izdelka; Sprememba 234 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka n (n)  izpust mikroplastike; (n)  izpust mikroplastike in nanoplastike; Sprememba 235 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka p (p)  količina nastalih odpadkov, vključno s plastičnimi odpadki in odpadno embalažo, in enostavnost njihove ponovne uporabe ter količina nastalih nevarnih odpadkov; (p)  količina nastalih odpadkov, vključno s plastičnimi odpadki in odpadno embalažo, in enostavnost njihove ponovne uporabe in enostavnost recikliranja ter količina nastalih nevarnih odpadkov; Sprememba 236 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka q (q)  pogoji uporabe. (q)  pogoji uporabe, vključno z okoljskim vplivom in koristmi med uporabo; Sprememba 237 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka q a (novo) (qa)  vplivi na zdravje ljudi; Sprememba 238 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka q b (novo) (qb)  varna in trajnostna oskrba s surovinami. Sprememba 239 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 1 – uvodni del Zahteve glede učinkovitosti se določijo, kot sledi: Zahteve glede učinkovitosti prispevajo k doseganju ciljev, navedenih v členu 5(4), točka (a), in upoštevajo rezultate ustreznih ocen učinka. Zahteve glede učinkovitosti se določijo, kot sledi: Sprememba 240 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – odstavek 2 Na podlagi tehnične, okoljske in ekonomske analize se za obravnavani parameter določijo tudi najučinkovitejši izdelki in tehnologije, razpoložljivi na trgu. Na podlagi tehnične, okoljske in ekonomske analize se za obravnavani parameter določijo tudi najučinkovitejši izdelki in tehnologije, razpoložljivi na trgu, ter pričakovane tehnološke izboljšave. Upošteva tudi obstoječe sektorske časovne načrte iz Uredbe (EU) 2021/1119. Sprememba 241 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – odstavek 4 Na podlagi te analize ter ob upoštevanju ekonomske in tehnične izvedljivosti, vključno z razpoložljivostjo ključnih virov in tehnologij, pa tudi možnosti za izboljšave, se opredelijo ravni ali nekvantitativne zahteve. Na podlagi te analize ter ob upoštevanju škodljivih učinkov izdelka v njegovem življenjskem ciklu na zdravje ljudi in okolje se opredelijo omejitve planeta, ekonomska in tehnična izvedljivost, vključno z razpoložljivostjo ključnih virov in tehnologij, pa tudi možnosti za izboljšave, ravni ali nekvantitativne zahteve. Sprememba 242 Predlog uredbe Priloga VI – odstavek 1 – točka 8 (8)  datumi izvajanja in morebitni postopni ali prehodni ukrepi ali obdobja ob upoštevanju možnih vplivov na MSP ali na določene skupine izdelkov, ki jih izdelujejo predvsem MSP; (8)  datumi izvajanja in morebitni postopni ali prehodni ukrepi ali obdobja, zlasti ob upoštevanju potreb mikropodjetij in MSP ali določenih skupin izdelkov, ki jih izdelujejo predvsem mikropodjetja in MSP; Sprememba 243 Predlog uredbe Priloga VII – odstavek 1 – uvodni del Za oceno ukrepov za samoregulacijo kot alternative delegiranemu aktu, sprejetemu v skladu s členom 4 te uredbe, se lahko uporabi naslednji neizčrpen seznam okvirnih meril: Za oceno ukrepov za samoregulacijo kot alternative delegiranemu aktu, sprejetemu v skladu s členom 4 te uredbe, se uporabi naslednji neizčrpen seznam okvirnih meril: Sprememba 244 Predlog uredbe Priloga VII – odstavek 1 – točka 2 Ukrepi za samoregulacijo morajo ustrezati ciljem politike iz te uredbe ter morajo biti skladni z gospodarskimi in družbenimi razsežnostmi trajnostnega razvoja. Temeljiti morajo na celostnem pristopu k varovanju interesov potrošnikov, zdravja, kakovosti življenja in ekonomskih interesov. Ukrepi za samoregulacijo morajo ustrezati ciljem politike iz te uredbe ter morajo biti skladni z gospodarskimi in družbenimi razsežnostmi trajnostnega razvoja. Temeljiti morajo na celostnem pristopu k varovanju okolja, interesov potrošnikov, zdravja, kakovosti življenja in ekonomskih interesov. Sprememba 245 Predlog uredbe Priloga VII – odstavek 1 – točka 4 Cilji, ki so jih podpisniki opredelili v okviru svojih ukrepih za samoregulacijo, morajo biti jasno določeni in nedvoumni, začenši z natančno opredeljenim izhodiščem. Če ukrep za samoregulacijo temelji na dolgoročnem vidiku, je treba vključiti vmesne cilje. Omogočiti je treba spremljanje skladnosti z glavnimi in vmesnimi cilji, in sicer na cenovno sprejemljiv in verodostojen način z uporabo jasnih in zanesljivih kazalcev. Cilji, ki so jih podpisniki opredelili v okviru svojih ukrepov za samoregulacijo, morajo biti jasno določeni, merljivi in nedvoumni, začenši z natančno opredeljenim izhodiščem. Če ukrep za samoregulacijo temelji na dolgoročnem vidiku, je treba vključiti vmesne cilje. Omogočiti je treba spremljanje skladnosti z glavnimi in vmesnimi cilji, in sicer na cenovno sprejemljiv in verodostojen način z uporabo jasnih in zanesljivih kazalcev. Sprememba 246 Predlog uredbe Priloga VII – odstavek 1 – točka 5 – podtočka 1 Za zagotavljanje preglednosti je treba ukrepe za samoregulacijo objaviti, tudi na spletu in prek drugih elektronskih sredstev za širjenje informacij. Za zagotavljanje preglednosti je treba ukrepe za samoregulacijo objaviti, tudi na spletu na javno dostopnem spletnem mestu Komisije in prek drugih elektronskih sredstev za širjenje informacij. Sprememba 247 Predlog uredbe Priloga VII – odstavek 1 – točka 5 – podtočka 2 Deležnike, ki vključujejo države članice, industrijo, okoljske nevladne organizacije in združenja potrošnikov, je treba povabiti, da izrazijo svoje stališče glede ukrepa za samoregulacijo. Deležnike, ki vključujejo države članice, industrijo v Uniji in tretjih državah, okoljske nevladne organizacije in združenja potrošnikov, je treba povabiti, da izrazijo svoje stališče glede ukrepa za samoregulacijo. Sprememba 248 Predlog uredbe Priloga VII – odstavek 1 – točka 6 – podtočka 4 Podpisnik, ki ni izpolnil zahtev ukrepa za samoregulacijo, mora sprejeti korektivni ukrep. Podpisnik, ki ne izpolni zahtev ukrepa za samoregulacijo, mora sprejeti korektivni ukrep. Neodvisni inšpektor mora druge podpisnike, ki sodelujejo pri ukrepu za samoregulacijo, obvestiti o neskladnosti podpisnika in korektivnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti. Če podpisnik v treh mesecih ne sprejme zadostnih korektivnih ukrepov, ga je treba izločiti iz ukrepa za samoregulacijo.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0218/2023).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. julija 2023, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah in taksah, ki se plačujejo Evropski agenciji za zdravila, spremembi Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 297/95 in Uredbe (EU) št. 658/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2022)0721 – C9-0426/2022 – 2022/0417(COD))(1)

P9_TA(2023)0273 A9-0224/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Evropska agencija za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da so na trg Unije dana le varna, visokokakovostna in učinkovita zdravila, s čimer prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga ter zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali. Zato je treba zagotoviti, da ima Agencija na voljo dovolj sredstev za financiranje svojih dejavnosti, tudi sredstva, ki izhajajo iz pristojbin. (1)  Evropska agencija za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da so na trg Unije dana le varna, visokokakovostna in učinkovita zdravila, s čimer prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga ter zagotavlja visoko raven strokovnega znanja in varovanja zdravja ljudi in živali. Zato je treba zagotoviti, da ima Agencija na voljo dovolj sredstev, da lahko privabi in zadrži strokovno znanje, potrebno za opravljanje njenih nalog, ter za financiranje svojih dejavnosti, tudi sredstva, ki izhajajo iz pristojbin. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Pristojbine, ki se plačujejo Agenciji, bi morale biti sorazmerne z delom, opravljenim v zvezi s pridobitvijo in vzdrževanjem dovoljenja Unije, ter bi morale temeljiti na ovrednotenju ocen in napovedi Agencije glede delovne obremenitve in stroškov, povezanih s tem delom, pa tudi na oceni stroškov storitev, ki jih Agenciji zagotavljajo pristojni organi držav članic, ki so odgovorni za zakonsko ureditev zdravil in delujejo kot poročevalci in, kjer je ustrezno, soporočevalci, ki jih imenujejo znanstveni odbori Agencije. (3)  Pristojbine, ki se plačujejo Agenciji, bi morale biti sorazmerne z delom, opravljenim v zvezi s pridobitvijo in vzdrževanjem dovoljenja Unije, ter bi morale temeljiti na preglednem ovrednotenju ocen in napovedi Agencije glede delovne obremenitve in stroškov, povezanih s tem delom, pa tudi na oceni stroškov storitev, ki jih Agenciji zagotavljajo pristojni organi držav članic, ki so odgovorni za zakonsko ureditev zdravil in delujejo kot poročevalci in, kjer je ustrezno, soporočevalci, ki jih imenujejo znanstveni odbori Agencije. Pri pristojbinah in njihovi strukturi bi bilo treba upoštevati vse spremembe regulativnega okvira Unije za zdravila. Za to kritično javno infrastrukturo bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje, da se okrepi njeno strokovno znanje in z ustreznim financiranjem poskrbi za njeno vzdržnost. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)   Po pandemiji COVID-19 in okrepljenih pobudah na področju zdravja na ravni Unije se Agencija spoprijema s stalno rastočo delovno obremenitvijo, kar prinaša dodatne proračunske potrebe v smislu osebja in finančnih virov. Dodatno delo, ki vključuje sledenje sprejetju Uredbe (EU) 2022/123 Evropskega parlamenta in Sveta1a in vzpostavitvi evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora, bi bilo treba pospremiti z ustreznim financiranjem iz večletnega finančnega okvira. _________________ 1a Uredba (EU) 2022/123 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. januarja 2022 o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov (UL L 20, 31.1.2022, str. 1). Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)   Čeprav večina njenih finančnih sredstev izvira iz zasebnih virov, je Agencija javni organ, zato je izjemno pomembno, da se ohrani njena integriteta in neodvisnost, zato da se zagotovi zaupanje javnosti v zakonodajni in regulativni okvir za farmacevtske izdelke v Uniji. Zato bi bilo treba Agenciji dodeliti zadostna finančna sredstva, da bo lahko izpolnjevala svoje obveznosti in zaveze glede preglednosti. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 c (novo) (4c)   Pristojbine, plačane Agenciji, bi morale odražati zapletena ocenjevanja, potrebna za pridobitev in ohranitev dovoljenja Unije. Primerno je priznati prispevke pristojnih organov držav članic, pa tudi stroške, ki jih imajo ti organi. Zlasti je primerno priznati sinergije, dosežene z večnacionalnimi ocenjevalnimi skupinami, in podpreti skupna prizadevanja teh večnacionalnih skupin. Zato bi morali Komisija in Agencija, ko določata potrebne spremembe strukture prejemkov v državah članicah, spremljati razvoj večnacionalnih ocenjevalnih skupin. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  S pristojbinami in taksami bi se morali kriti stroški zakonsko predpisanih storitev in dejavnosti Agencije, ki niso že kriti s prispevki k njenim prihodkom iz drugih virov. Pri določitvi pristojbin in taks bi bilo treba upoštevati vso ustrezno zakonodajo Unije, ki ureja dejavnosti in pristojbine Agencije, vključno z Uredbo (ES) št. 726/2004, Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta21, Direktivo 2001/83/ES, Uredbo (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta22, Uredbo (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta23, Uredbo (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta24, Uredbo Komisije (ES) št. 2049/200525, Uredbo Komisije (ES) št. 1234/200826, Uredbo (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta27, Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta28, Uredbo Komisije (EU) 2018/78229, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/128130 ter Uredbo Komisije (ES) št. 2141/9631. (5)  S pristojbinami in taksami bi se morali kriti stroški zakonsko predpisanih storitev in dejavnosti Agencije, ki niso že kriti s prispevki k njenim prihodkom iz drugih virov. Pri določitvi pristojbin in taks bi bilo treba upoštevati vso ustrezno zakonodajo Unije, ki ureja dejavnosti in pristojbine Agencije, vključno z Uredbo (ES) št. 726/2004, Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta21, Direktivo 2001/83/ES, Uredbo (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta22, Uredbo (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta23, Uredbo (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta24, Uredbo Komisije (ES) št. 2049/200525, Uredbo Komisije (ES) št. 1234/200826, Uredbo (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta27, Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta28, Uredbo (EU) 2022/123, Uredbo Komisije (EU) 2018/78229, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/128130 ter Uredbo Komisije (ES) št. 2141/9631. _________________ _________________ 21 Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43). 21 Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43). 22 Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 378, 27.12.2006, str. 1). 22 Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 378, 27.12.2006, str. 1). 23 Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (UL L 18, 22.1.2000, str. 1). 23 Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (UL L 18, 22.1.2000, str. 1). 24 Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121). 24 Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121). 25 Uredba Komisije (ES) št. 2049/2005 z dne 15. decembra 2005 o določitvi pravil v zvezi s plačevanjem pristojbin Evropski agenciji za zdravila s strani mikro, malih in srednje velikih podjetij in o nudenju upravne pomoči mikro, malim in srednje velikim podjetjem s strani Evropske agencije za zdravila v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 329, 16.12.2005, str. 4). 25 Uredba Komisije (ES) št. 2049/2005 z dne 15. decembra 2005 o določitvi pravil v zvezi s plačevanjem pristojbin Evropski agenciji za zdravila s strani mikro, malih in srednje velikih podjetij in o nudenju upravne pomoči mikro, malim in srednje velikim podjetjem s strani Evropske agencije za zdravila v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 329, 16.12.2005, str. 4). 26 Uredba Komisije (ES) št. 1234/2008 z dne 24. novembra 2008 o pregledu sprememb pogojev dovoljenj za promet z zdravili za uporabo v humani medicini in zdravili za uporabo v veterinarski medicini (UL L 334, 12.12.2008, str. 7). 26 Uredba Komisije (ES) št. 1234/2008 z dne 24. novembra 2008 o pregledu sprememb pogojev dovoljenj za promet z zdravili za uporabo v humani medicini in zdravili za uporabo v veterinarski medicini (UL L 334, 12.12.2008, str. 7). 27 Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1). 27 Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1). 28 Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11). 28 Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11). 29 Uredba Komisije (EU) 2018/782 z dne 29. maja 2018 o določitvi metodoloških načel ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja iz Uredbe (ES) št. 470/2009 (UL L 132, 30.5.2018, str. 5). 29 Uredba Komisije (EU) 2018/782 z dne 29. maja 2018 o določitvi metodoloških načel ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja iz Uredbe (ES) št. 470/2009 (UL L 132, 30.5.2018, str. 5). 30 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1281 z dne 2. avgusta 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dobro farmakovigilančno prakso ter o obliki, vsebini in povzetku glavnega dosjeja o sistemu farmakovigilance za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (UL L 279, 3.8.2021, str. 15). 30 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1281 z dne 2. avgusta 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dobro farmakovigilančno prakso ter o obliki, vsebini in povzetku glavnega dosjeja o sistemu farmakovigilance za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (UL L 279, 3.8.2021, str. 15). 31 Uredba Komisije (ES) št. 2141/96 z dne 7. novembra 1996 o pregledu vloge za prenos odobritve za trženje zdravil, ki spada na področje Uredbe Sveta (ES) št. 2309/93 (UL L 286, 8.11.1996, str. 6). 31 Uredba Komisije (ES) št. 2141/96 z dne 7. novembra 1996 o pregledu vloge za prenos odobritve za trženje zdravil, ki spada na področje Uredbe Sveta (ES) št. 2309/93 (UL L 286, 8.11.1996, str. 6). Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  V skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah bi bilo treba za organe, katerih prihodke poleg prispevka Unije sestavljajo še pristojbine in takse, določiti pristojbine v taki višini, da bi se preprečil primanjkljaj ali znatno kopičenje presežka, v nasprotnem primeru pa bi jih bilo treba spremeniti. Zato bi bilo treba vzpostaviti sistem spremljanja stroškov. Namen takega sistema spremljanja bi moralo biti odkrivanje znatnih sprememb stroškov Agencije, zaradi katerih bi ob upoštevanju prispevka Unije in drugih prihodkov, ki ne izhajajo iz pristojbin, morda bilo treba spremeniti pristojbine, takse ali plačila, določene v tej uredbi. Navedeni sistem spremljanja bi moral tudi omogočati, da se na podlagi objektivnih in preverljivih informacij odkrijejo znatne spremembe stroškov plačil za storitve, ki jih Agenciji zagotavljajo pristojni organi držav članic, ki delujejo kot poročevalci in, kjer je ustrezno, soporočevalci, ter strokovnjaki, ki jih je Agencija najela za postopke strokovnih odborov na področju medicinskih pripomočkov. Informacije o stroških v zvezi s storitvami, ki jih plača Agencija, bi morale biti preverljive z revizijo v skladu s členom 257 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta32. (7)  V skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah bi bilo treba za organe, katerih prihodke poleg prispevka Unije sestavljajo še pristojbine in takse, določiti pristojbine v taki višini, da bi se preprečil primanjkljaj ali znatno kopičenje presežka, v nasprotnem primeru pa bi jih bilo treba spremeniti. Zato bi bilo treba vzpostaviti pregleden sistem spremljanja stroškov. Namen takega sistema spremljanja bi moralo biti odkrivanje znatnih sprememb stroškov Agencije, zaradi katerih bi ob upoštevanju prispevka Unije in drugih prihodkov, ki ne izhajajo iz pristojbin, morda bilo treba spremeniti pristojbine, takse ali plačila, določene v tej uredbi. Navedeni sistem spremljanja bi moral tudi omogočati, da se na podlagi objektivnih in preverljivih informacij odkrijejo znatne spremembe stroškov plačil za storitve, ki jih Agenciji zagotavljajo pristojni organi držav članic, ki delujejo kot poročevalci in, kjer je ustrezno, soporočevalci, ter strokovnjaki, ki jih je Agencija najela za postopke strokovnih odborov na področju medicinskih pripomočkov. Informacije o stroških v zvezi s storitvami, ki jih plača Agencija, bi morale biti preverljive z revizijo v skladu s členom 257 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta32. _________________ _________________ 32 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). 32 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  V skladu s politikami Unije je primerno določiti znižanja pristojbin v podporo specifičnim sektorjem in predlagateljem ali imetnikom dovoljenja za promet, kot so mikropodjetja ter mala in srednja podjetja (MSP), ali v odziv na specifične okoliščine, na primer zdravila, ki ustrezajo priznanim prednostnim nalogam na področju javnega zdravja ali zdravja živali, ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini, namenjena za omejeni trg in odobrena v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2019/6. (15)  V skladu s politikami Unije je primerno določiti znižanja pristojbin v podporo specifičnim sektorjem in predlagateljem ali imetnikom dovoljenja za promet, kot so mikropodjetja, mala in srednja podjetja (MSP), neprofitne organizacije in akademski sektor, ali v odziv na specifične okoliščine, na primer zdravila, ki ustrezajo priznanim prednostnim nalogam na področju javnega zdravja ali zdravja živali, ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini, namenjena za omejeni trg in odobrena v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2019/6. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Upravni odbor Agencije bi bilo treba pooblastiti za zagotovitev dodatnih znižanj pristojbin, kadar je to utemeljeno z varovanjem javnega zdravja in zdravja živali. Da bi se zagotovila skladnost s pravom Unije in splošnimi politikami Unije, bi moralo biti obvezno, da se pred odobritvijo dodatnih znižanj pristojbin pridobi pozitivno mnenje Komisije. Poleg tega bi bilo treba v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih iz nujnih razlogov v zvezi z javnim zdravjem ali zdravjem živali izvršnemu direktorju Agencije omogočiti, da na podlagi kritične preiskave razmer, specifičnih za posamezen primer, zniža nekatere vrste pristojbin. (17)  Upravni odbor Agencije bi bilo treba pooblastiti za zagotovitev dodatnih znižanj pristojbin, kadar je to ustrezno utemeljeno z varovanjem javnega zdravja in zdravja živali. Da bi se zagotovila skladnost s pravom Unije in splošnimi politikami Unije, bi moralo biti obvezno, da se pred odobritvijo dodatnih znižanj pristojbin pridobi pozitivno mnenje Komisije. Agencija bi morala zaradi preglednosti na svojem spletišču objaviti informacije o odločitvah o nadaljnjih znižanjih pristojbin, tudi o prejemnikih in razlogih za odločitev o nadaljnjih znižanjih pristojbin. Poleg tega bi bilo treba v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih iz nujnih razlogov v zvezi z javnim zdravjem ali zdravjem živali izvršnemu direktorju Agencije omogočiti, da na podlagi kritične preiskave razmer, specifičnih za posamezen primer, zniža nekatere vrste pristojbin. Agencija bi morala zagotoviti, da bodo takšne odločitve izvršnega direktorja javno dostopne na njenem spletišču, in predstaviti razloge za te odločitve.  Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Da bi se zagotovila prožnost, zlasti za prilagajanje razvoju znanosti, bi bilo treba upravnemu odboru Agencije omogočiti, da na podlagi ustrezno utemeljenega predloga izvršnega direktorja določi ureditev dela za olajšanje uporabe te uredbe. Upravnemu odboru bi bilo treba omogočiti zlasti določitev datumov zapadlosti in rokov za plačilo, plačilnih metod, časovnih razporedov, podrobnih klasifikacij, seznamov dodatnih znižanj pristojbin in podrobnih zneskov v okviru določenega razpona. Da bi se zagotovila skladnost s pravom Unije in splošnimi politikami Unije, bi moralo biti obvezno, da se pred predložitvijo predloga upravnemu odboru v odobritev pridobi pozitivno mnenje Komisije. (18)  Da bi se zagotovila prožnost, zlasti za prilagajanje razvoju znanosti in odziv na nepredvidene okoliščine in zdravstvene potrebe, bi bilo treba upravnemu odboru Agencije omogočiti, da na podlagi ustrezno utemeljenega predloga izvršnega direktorja določi ureditev dela za olajšanje uporabe te uredbe. Upravnemu odboru bi bilo treba omogočiti zlasti določitev datumov zapadlosti in rokov za plačilo, plačilnih metod, časovnih razporedov, podrobnih klasifikacij, seznamov dodatnih znižanj pristojbin in podrobnih zneskov v okviru določenega razpona. Da bi se zagotovila skladnost s pravom Unije in splošnimi politikami Unije, bi moralo biti obvezno, da se pred predložitvijo predloga upravnemu odboru v odobritev pridobi pozitivno mnenje Komisije. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Poročevalci in soporočevalci ter subjekti v drugih vlogah, ki se štejejo za enakovredne za namene te uredbe v zvezi z znanstvenim svetovanjem in inšpekcijskimi pregledi, se pri svojih ocenah opirajo na znanstvene ocene in vire pristojnih organov držav članic, Agencija pa je v skladu s členom 55 Uredbe (ES) št. 726/2004 odgovorna za koordiniranje obstoječih znanstvenih virov, ki so jih države članice dale na voljo. Ob upoštevanju navedenega in za zagotovitev ustreznih virov za znanstvene ocene v zvezi s postopki, ki se izvajajo na ravni Unije, bi morala Agencija plačati za storitve znanstvene ocene, ki jih zagotovijo poročevalci in soporočevalci, ki jih države članice imenujejo za člane znanstvenih odborov Agencije, ali poročevalci in soporočevalci koordinacijske skupine iz člena 27 Direktive 2001/83/ES, kjer je ustrezno. Znesek plačila za storitve, ki jih zagotovijo navedeni poročevalci in soporočevalci, bi moral temeljiti na ocenah povezane delovne obremenitve in bi se moral upoštevati pri določitvi višine pristojbin, ki jih zaračunava Agencija. (19)  Poročevalci in soporočevalci ter subjekti v drugih vlogah, ki se štejejo za enakovredne za namene te uredbe v zvezi z znanstvenim svetovanjem in inšpekcijskimi pregledi, se pri svojih ocenah opirajo na znanstvene ocene in vire pristojnih organov držav članic, Agencija pa je v skladu s členom 55 Uredbe (ES) št. 726/2004 odgovorna za koordiniranje obstoječih znanstvenih virov, ki so jih države članice dale na voljo. Ob upoštevanju navedenega in za zagotovitev ustreznih virov za znanstvene ocene v zvezi s postopki, ki se izvajajo na ravni Unije, bi morala Agencija plačati za storitve znanstvene ocene, ki jih zagotovijo poročevalci in soporočevalci, ki jih države članice imenujejo za člane znanstvenih odborov Agencije, ali poročevalci in soporočevalci koordinacijske skupine iz člena 27 Direktive 2001/83/ES, kjer je ustrezno. Znesek plačila za storitve, ki jih zagotovijo navedeni poročevalci in soporočevalci, bi moral temeljiti na ocenah povezane delovne obremenitve in bi se moral upoštevati pri določitvi višine pristojbin, ki jih zaračunava Agencija. Če Agencija odobri popolno oprostitev pristojbin, bi bilo treba na podlagi posebnega javnega interesa, ki koristi Uniji in državam članicam, plačilo poročevalcev in soporočevalcev znižati za 50 % ali 100 %, kot je določeno v Prilogi V. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo) (26a)   Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni nacionalni organi na voljo ustrezna finančna sredstva za uslužbence in druge vire, ki so potrebni za izvajanje ustreznih dejavnosti, povezanih s pristojbinami in taksami, ki se zaračunavajo v skladu s to uredbo. Upoštevati je treba tudi morebitne revizije pristojbin in taks v skladu s členom 11. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 b (novo) (26b)   Do datuma sprejetja predloga te uredbe se pri izračunu zneskov pristojbin, taks in plačil upošteva stopnja inflacije, izračunana glede na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga Eurostat objavi v skladu z Uredbo (EU) 2016/792. Stopnja inflacije, ki je bila ob predložitvi predloga te uredbe visoka, je po izračunu leta 2023 še vedno visoka in naj bi po napovedih Evropske centralne banke ostala visoka tudi v letu 2024. Ustrezne zneske bi bilo treba posodobiti, da je pred datumom začetka uporabe te uredbe zagotovljena prilagoditev pristojbin, taks in plačil, ki jih je treba plačati, taki inflaciji. Zato bi morala Komisija sprejeti delegirani akt za spremembo ustreznih prilog k tej uredbi na podlagi stopnje inflacije, objavljene štiri mesece pred datumom začetka uporabe te uredbe. Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) (5a)   „akademski krogi“ ali „akademski sektor“ pomeni javne ali zasebne visokošolske ustanove, ki podeljujejo akademske diplome, javne ali zasebne neprofitne raziskovalne organizacije, katerih glavna naloga je izvajanje raziskav, in mednarodne evropske interesne organizacije; Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5b (novo) (5b)   „neprofitna organizacija“ ali „nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki po svoji pravni obliki ne ustvarja dobička ali ki je pravno ali zakonsko obvezan, da ne razdeljuje dobička svojim delničarjem ali posameznim članom; Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 c (novo) (5c)   „mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodna organizacija, katere večina članov so države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Uniji; Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 (6)  „izredne razmere v javnem zdravju“ pomeni izredne razmere v javnem zdravju, ki jih razglasi Komisija v skladu s členom 12(1) Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta40. (6)  „izredne razmere v javnem zdravju“ pomeni izredne razmere v javnem zdravju, ki jih razglasi Komisija v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta40. _________________ _________________ 40 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1). 40 Uredba (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (UL L 314, 6.12.2022, str. 26). Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 2.  Kadar se uporabljajo znižanja pristojbine, se plačilo pristojnim organom držav članic, ki ga je treba zagotoviti v skladu s to uredbo, ne zmanjša, razen če ni drugače določeno v tej uredbi. 2.  Kadar se uporabljajo znižanja pristojbine, ki so manjša od zneska celotne pristojbine, se plačilo pristojnim organom držav članic, ki ga je treba zagotoviti v skladu s to uredbo, ne zmanjša, razen če ni drugače določeno v tej uredbi. Kadar se odobrijo oprostitve pristojbine, pa se plačilo zmanjša, kot je določeno v Prilogi V, razen če v tej uredbi ni določeno drugače. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 4.  Na podlagi ustrezno utemeljenega predloga izvršnega direktorja Agencije, zlasti za varovanje javnega zdravja ali zdravja živali ali za podporo specifičnim vrstam zdravil ali predlagateljem, izbranim iz ustrezno utemeljenih razlogov, lahko upravni odbor Agencije v skladu s členom 8 in po pridobitvi pozitivnega mnenja Komisije odobri popolno ali delno znižanje zneska. 4.  Na podlagi ustrezno utemeljenega predloga izvršnega direktorja Agencije, zlasti za varovanje javnega zdravja ali zdravja živali ali za podporo specifičnim vrstam zdravil ali vrstam predlagateljev, izbranim iz ustrezno utemeljenih razlogov, lahko upravni odbor Agencije v skladu s členom 8 in po pridobitvi pozitivnega mnenja Komisije odobri popolno ali delno znižanje zneska. Agencija objavi informacije o takšnih zmanjšanjih na svojem spletišču in pri tem navede razloge zanje. Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5 5.  V izjemnih okoliščinah in iz nujnih razlogov javnega zdravja in zdravja živali lahko izvršni direktor Agencije za vsak primer posebej odobri popolna ali delna znižanja pristojbin iz prilog I, II, III in IV, razen pristojbin iz točk 6, 15 in 16 Priloge I, točk 7 in 10 Priloge II ter točke 3 Priloge III. V vsakem sklepu, sprejetem po tem členu, se navedejo razlogi, na katerih sklep temelji. 5.  V izjemnih okoliščinah in iz ustrezno utemeljenih nujnih razlogov javnega zdravja in zdravja živali lahko izvršni direktor Agencije za vsak primer posebej odobri popolna ali delna znižanja pristojbin iz prilog I, II, III in IV, razen pristojbin iz točk 6, 15 in 16 Priloge I, točk 7 in 10 Priloge II ter točke 3 Priloge III. V vsakem sklepu, sprejetem po tem členu, se navedejo razlogi, na katerih sklep temelji. Agencija informacije o takih odločitvah izvršnega direktorja, vključno z razlogi za znižanje, objavi na spletišču Agencije. Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 1.  Zneski iz prilog se objavijo na spletišču Agencije. 1.  Zneski iz prilog se objavijo na spletišču Agencije in se posodobijo, da odražajo morebitne spremembe. Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 2.  Agencija spremlja svoje stroške, izvršni direktor Agencije pa v okviru letnega poročila o dejavnostih, predloženega Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, zagotovi podrobne in utemeljene informacije o stroških, kritih s pristojbinami in taksami, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Navedene informacije vključujejo informacije o učinkovitosti iz Priloge VI ter razčlenitev stroškov v zvezi s prejšnjim koledarskim letom in napovedjo za prihodnje koledarsko leto. Poleg tega Agencija objavi pregled navedenih informacij v svojem letnem poročilu. 2.  Agencija spremlja svoje stroške, izvršni direktor Agencije pa v okviru letnega poročila o dejavnostih, predloženega Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, nemudoma zagotovi podrobne in utemeljene informacije o stroških, kritih s pristojbinami in taksami, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Navedene informacije vključujejo informacije o učinkovitosti iz Priloge VI in druge ustrezne informacije, zlasti o praktičnih vidikih izvajanja dejavnosti, za katere Agencija pobira pristojbine ali takse, ter razčlenitev stroškov v zvezi s prejšnjim koledarskim letom in napovedjo za prihodnje koledarsko leto. Poleg tega Agencija nemudoma objavi pregled navedenih informacij v svojem letnem poročilu. Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 a (novo) 2a.   Vse prejete pristojbine, vključno s tistimi, za katere so bila odobrena znižanja in oprostitve, in pristojbine, ki jih je treba plačati, a jih Agencija še ni prejela, se objavijo na spletišču Agencije in navedejo v njenem letnem poročilu. Agencija v svojem letnem poročilu poleg tega navede tudi podrobno razčlenitev vseh zneskov plačil, izplačanih nacionalnim organom za njihovo delo. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 5.  Komisija v zvezi z zneski pristojbin, taks in plačil iz prilog k tej uredbi spremlja stopnjo inflacije, izračunano glede na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga Eurostat objavi v skladu z Uredbo (EU) 2016/792. Spremljanje bo izvedeno šele [Urad za publikacije: vstaviti datum eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe], zatem pa enkrat letno. Vsaka prilagoditev pristojbin, taks in plačil, določenih v skladu s to uredbo, glede na inflacijo se začne uporabljati ne prej kot 1. januarja v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo izvedeno spremljanje. 5.  Komisija v zvezi z zneski pristojbin, taks in plačil iz prilog k tej uredbi spremlja stopnjo inflacije, izračunano glede na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga Eurostat objavi v skladu z Uredbo (EU) 2016/792. Spremljanje bo izvedeno šele [Urad za publikacije: vstaviti datum eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe], zatem pa enkrat letno. Komisija na podlagi tega spremljanja pripravi poročilo in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Vsaka prilagoditev pristojbin, taks in plačil, določenih v skladu s to uredbo, glede na inflacijo in po letnem poročilu o dejavnostih iz člena 10(2) se začne uporabljati ne prej kot 1. januarja v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo izvedeno spremljanje. Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 – uvodni del 6.  Ne prej kot [Urad za publikacije: vstaviti datum tri leta po datumu začetka uporabe] in zatem vsaka tri leta lahko izvršni direktor Agencije, kadar se to šteje za pomembno v skladu s členom 11(2), po posvetovanju z upravnim odborom Agencije predloži Komisiji posebno poročilo, v katerem objektivno, na podlagi dejstev in dovolj podrobno navede utemeljena priporočila za: 6.  Ne prej kot [Urad za publikacije: vstaviti datum tri leta po datumu začetka uporabe] in zatem vsaka tri leta izvršni direktor Agencije, kadar se to šteje za pomembno v skladu s členom 11(2), po posvetovanju z upravnim odborom Agencije predloži Komisiji posebno poročilo. Agencija posebno poročilo nemudoma objavi ter objektivno, utemeljeno, na podlagi dejstev in dovolj podrobno navede priporočila za: Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 – točka a a (novo) (aa)   prilagoditev pristojbin, taks ali plačil ali uvedbo nove pristojbine, takse ali plačila po spremembi zakonsko predpisanih nalog Agencije, ki povzroči znatno spremembo stroškov; Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo) Posebno poročilo se predloži v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 a (novo) 6a.   Da bi imela Agencija pri oblikovanju sklepov učinkovito in kakovostno podporo, med pripravo poročila organizira posvete z deležniki, da bi od njih prejela prispevek o strukturi in višini pristojbin, taks in plačil, vključno z razlogi za njihovo morebitno spremembo. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 b (novo) 6b.   Agencije zaradi preglednosti posebno poročilo nemudoma objavi na svojem spletišču. V poročilu navede informacije o deležnikih, s katerimi se je pri njegovi pripravi posvetovala. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 8 8.  Komisija lahko zahteva kakršno koli pojasnitev ali dodatno utemeljitev poročila in priporočil, ki jih vključuje, če meni, da je to potrebno. Po takem zahtevku Agencija Komisiji nemudoma zagotovi posodobljeno različico poročila, v katerem so obravnavane vse pripombe in vprašanja Komisije. 8.  Komisija, Evropski parlament ali Svet lahko zahteva kakršno koli pojasnitev ali dodatno utemeljitev poročila in priporočil, ki jih vključuje, če meni, da je to potrebno. Po zahtevku Agencija Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu nemudoma predloži posodobljeno različico poročila, v katerem obravnava vse pripombe in vprašanja zadevne institucije. Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 9 – uvodni del 9.  Časovni interval poročanja iz odstavka 6 se lahko skrajša v katerem koli od naslednjih primerov: 9.  Časovni interval za prvo posebno poročilo in časovni interval poročanja iz odstavka 6 se lahko skrajšata v katerem koli od naslednjih primerov: Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek -1 (novo) -1.   Komisija do ... [štiri mesece pred datumom začetka uporabe te uredbe] ne glede na člen 10(5) sprejme delegirani akt v skladu s členom 13 za spremembo prilog I, II, III in IV, da bi v njih določene zneske prilagodila stopnji inflacije, objavljeni štiri mesece pred ... [datum začetka uporabe te uredbe].  Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka c (c)   spremembo zakonsko predpisanih nalog Agencije, zaradi katere se znatno spremenijo njeni stroški; črtano Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka e (e)   druge ustrezne informacije, zlasti o praktičnih vidikih izvajanja dejavnosti, za katere Agencija zaračunava pristojbine ali takse. črtano Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Komisija upošteva druge dejavnike, ki bi lahko znatno vplivali na proračun Agencije, med drugim tudi njeno delovno obremenitev in morebitna tveganja, povezana z nihanji njenih prihodkov iz pristojbin. Višina pristojbin se določi na ravni, ki zagotavlja, da prihodki, ki izhajajo iz njih, v kombinaciji z drugimi viri prihodkov Agencije zadostujejo za kritje stroškov opravljenih storitev v skladu s ključnimi kazalniki storilnosti in načeli preglednosti iz Priloge VI. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. 4.  Komisija pred sprejetjem delegiranega akta upošteva morebitna mnenja strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 a (novo) Delegirani akt iz člena 11(–1) se uporablja od ... [UL: vstaviti datum prvega dne v mesecu po poteku šestmesečnega obdobja od začetka veljavnosti]. Sprememba 38 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 1 – uvodni del Pristojbina v znesku 55 200 EUR se uporablja za katerega koli od naslednjih zahtevkov: Pristojbina v znesku 94 000 EUR se uporablja za katerega koli od naslednjih zahtevkov: Sprememba 39 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 2 Vsak od obeh koordinatorjev znanstvenega svetovanja prejme plačilo v višini 10 400 EUR. Vsak od obeh koordinatorjev znanstvenega svetovanja prejme plačilo v višini 23 500 EUR. Sprememba 40 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 1 – uvodni del Pristojbina v znesku 44 700 EUR se uporablja za katerega koli od naslednjih zahtevkov: Pristojbina v znesku 70 600 EUR se uporablja za katerega koli od naslednjih zahtevkov: Sprememba 41 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 2 Vsak od obeh koordinatorjev znanstvenega svetovanja prejme plačilo v višini 6 500 EUR. Vsak od obeh koordinatorjev znanstvenega svetovanja prejme plačilo v višini 17 650 EUR. Sprememba 42 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 1 – uvodni del Pristojbina v znesku 37 200 EUR se uporablja za katerega koli od naslednjih zahtevkov: Pristojbina v znesku 46 900 EUR se uporablja za katerega koli od naslednjih zahtevkov: Sprememba 43 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 2 Vsak od obeh koordinatorjev znanstvenega svetovanja prejme plačilo v višini 5 300 EUR. Vsak od obeh koordinatorjev znanstvenega svetovanja prejme plačilo v višini 11 730 EUR. Sprememba 44 Predlog uredbe Priloga I – točka 6 – točka 6.1 6.1.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 726/2004, se uporablja pristojbina v znesku 136 700 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 12 400 EUR in soporočevalec prav tako v višini 12 400 EUR. 6.1.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 726/2004, se uporablja pristojbina v znesku 136 700 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 6200 EUR in soporočevalec prav tako v višini 6200 EUR. Sprememba 45 Predlog uredbe Priloga I – točka 6 – točka 6.2 6.2.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1234/2008, se uporablja pristojbina v znesku 262 400 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 15 300 EUR in soporočevalec prav tako v višini 15 300 EUR. 6.2.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1234/2008, se uporablja pristojbina v znesku 262 400 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 7650 EUR in soporočevalec prav tako v višini 7650 EUR. Sprememba 46 Predlog uredbe Priloga I – točka 6 – točka 6.3 6.3.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 29(4) Direktive 2001/83/ES, se uporablja pristojbina v znesku 83 000 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 2 800 EUR in soporočevalec prav tako v višini 2 800 EUR. 6.3.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 29(4) Direktive 2001/83/ES, se uporablja pristojbina v znesku 83 000 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 1400 EUR in soporočevalec prav tako v višini 1400 EUR. Sprememba 47 Predlog uredbe Priloga I – točka 10 – točka 10.1 10.1.  Za vlogo za vrednotenje in potrjevanje kakovosti in nekliničnih podatkov v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta43 se uporablja pristojbina v znesku 143 200 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 47 400 EUR. 10.1.  Za vlogo za vrednotenje in potrjevanje kakovosti in nekliničnih podatkov v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta43 se uporablja pristojbina v znesku 143 200 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 23 700 EUR. _________________ _________________ 43 Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121). 43 Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121). Sprememba 48 Predlog uredbe Priloga I – točka 10 – točka 10.2 10.2.  Za vlogo za vrednotenje in potrjevanje le podatkov o kakovosti v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1394/2007 se uporablja pristojbina v znesku 95 200 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 31 500 EUR. 10.2.  Za vlogo za vrednotenje in potrjevanje le podatkov o kakovosti v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1394/2007 se uporablja pristojbina v znesku 95 200 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 15 750 EUR. Sprememba 49 Predlog uredbe Priloga I – točka 11 – točka 11.1 11.1.  Za vlogo za soglasje z načrtom pediatričnih raziskav, zahtevano v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1901/2006, se uporablja pristojbina v znesku 31 700 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 6 700 EUR. 11.1.  Za vlogo za soglasje z načrtom pediatričnih raziskav, zahtevano v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1901/2006, se uporablja pristojbina v znesku 31 700 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 3350 EUR. Sprememba 50 Predlog uredbe Priloga I – točka 11 – točka 11.2 11.2.  Za vlogo za spremembo dogovorjenega načrta pediatričnih raziskav v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1901/2006 se uporablja pristojbina v znesku 17 600 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 6 400 EUR. 11.2.  Za vlogo za spremembo dogovorjenega načrta pediatričnih raziskav v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1901/2006 se uporablja pristojbina v znesku 17 600 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 3200 EUR. Sprememba 51 Predlog uredbe Priloga I – točka 11 – točka 11.3 11.3.  Za vlogo za opustitev za določeno zdravilo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1901/2006 se uporablja pristojbina v znesku 12 000 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 1 800 EUR. 11.3.  Za vlogo za opustitev za določeno zdravilo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1901/2006 se uporablja pristojbina v znesku 12 000 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 900 EUR. Sprememba 52 Predlog uredbe Priloga I – točka 11 – točka 11.4 11.4.  Za zahtevek za preverjanje skladnosti z načrtom pediatričnih raziskav v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1901/2006 se uporablja pristojbina v znesku 8 000 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 1 000 EUR. 11.4.  Za zahtevek za preverjanje skladnosti z načrtom pediatričnih raziskav v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1901/2006 se uporablja pristojbina v znesku 8 000 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 500 EUR. Sprememba 53 Predlog uredbe Priloga I – točka 12 – odstavek 2 Za vlogo za določitev zdravila sirote v skladu z Uredbo (ES) št. 141/2000 se uporablja pristojbina v znesku 16 800 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 1 500 EUR. Za vlogo za določitev zdravila sirote v skladu z Uredbo (ES) št. 141/2000 se uporablja pristojbina v znesku 16 800 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 750 EUR. Sprememba 54 Predlog uredbe Priloga II – točka 7 – točka 7.1 7.1.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 54(8) Uredbe (EU) 2019/6, se uporablja pristojbina v znesku 152 700 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 21 100 EUR, soporočevalec pa v višini 9 600 EUR. 7.1.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 54(8) Uredbe (EU) 2019/6, se uporablja pristojbina v znesku 152 700 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 10 550 EUR, soporočevalec pa v višini 4800 EUR. Sprememba 55 Predlog uredbe Priloga II – točka 7 – točka 7.2 7.2.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 70(11) Uredbe (EU) 2019/6, se uporablja pristojbina v znesku 209 300 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 29 200 EUR, soporočevalec pa v višini 12 900 EUR. 7.2.  Za oceno, izvedeno v okviru postopka, uvedenega v skladu s členom 70(11) Uredbe (EU) 2019/6, se uporablja pristojbina v znesku 209 300 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 14 600 EUR, soporočevalec pa v višini 6450 EUR. Sprememba 56 Predlog uredbe Priloga II – točka 7 – točka 7.3 7.3.  Za oceno, izvedeno v skladu s členom 141(1), točki (c) in (e), Uredbe (EU) 2019/6, se uporablja pristojbina v znesku 147 200 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 17 500 EUR, soporočevalec pa v višini 7 700 EUR. 7.3.  Za oceno, izvedeno v skladu s členom 141(1), točki (c) in (e), Uredbe (EU) 2019/6, se uporablja pristojbina v znesku 147 200 EUR. Ta pristojbina se v celoti opusti. Poročevalec prejme plačilo v višini 8750 EUR, soporočevalec pa v višini 3850 EUR. Sprememba 57 Predlog uredbe Priloga V – točka 1 a (novo) 1a.   Znižanja pristojbin, odobrena akademskim krogom in neprofitnemu raziskovalnemu sektorju 1.   Predlagateljem iz akademskih krogov ali akademskega sektorja se odobri 100-odstotno znižanje pristojbine za pomoč pri protokolih in zahtevkih za znanstveno svetovanje o zdravilih. 2.   Predlagatelji iz akademskih krogov ali akademskega sektorja, ki jih ne financirajo ali upravljajo zasebne profitne organizacije v farmacevtskem sektorju in s tovrstnimi organizacijami tudi niso sklenili sporazumov o izvajanju v zvezi z njihovim sponzorstvom ali sodelovanjem pri specifičnem raziskovalnem projektu, za katerega vlagajo zahtevek za oprostitev plačila, predložijo naslednje dokumente: (a)   obrazec za pravne osebe in „ustanovni dokument“ (ali drug ustrezen dokument, predložen med postopkom vložitve); (b)   dokazilo o kraju sedeža, ki je lahko ustanovni dokument ali drug ustrezen dokument, ki dokazuje, da je sedež subjekta v Uniji, na Islandiji, v Lihtenštajnu ali na Norveškem; (c)   dokaz, da predlagatelj ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom nobene zasebne profitne organizacije v farmacevtskem sektorju. Za namene odstavka 2, točka (c), te priloge je lahko nadzor vzpostavljen zlasti v eni od naslednjih oblik: (i)   kot neposredni ali posredni delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v predlagatelju ali večina glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov predlagatelja ali (ii)   kot dejanski ali pravni posredni ali neposredni delež pristojnosti odločanja v predlagatelju. Agencija po prejemu zahtevka za znanstveno svetovanje preveri izjavo predlagatelja o upravičenosti ter sprejemljivost izjave (na podlagi določene predloge) in dokazil. Agencija si pridržuje pravico, da naknadno opravi preverjanje in zahteva dokazila, ki potrjujejo, da so merila za oprostitev plačila pristojbine izpolnjena, in sicer kadar koli do sprejetja končnega svetovalnega dopisa. 3.   Kadar se uporabi znižanje v skladu s točko 1a, se pristojnim nacionalnim organom plačilo ne izplača. Sprememba 58 Predlog uredbe Priloga V – točka 8 – odstavek 2 – uvodni del Za letno pristojbino za farmakovigilanco iz oddelka 3 Priloge III se 20-odstotno znižanje pristojbine uporablja za naslednja zdravila: Za letno pristojbino za farmakovigilanco iz oddelka 3 Priloge III se 30-odstotno znižanje pristojbine uporablja za naslednja zdravila: Sprememba 59 Predlog uredbe Priloga VI – odstavek 1 – uvodni del Naslednje informacije se nanašajo na posamezno koledarsko leto: Naslednje informacije se nanašajo na posamezno koledarsko leto in so javno dostopne na spletišču Agencije: Sprememba 60 Predlog uredbe Priloga VI – odstavek 1 – točka 4 a (novo) (4a)   število znižanj pristojbin, odobrenih v skladu s sklepi izvršnega direktorja iz člena 6; Sprememba 61 Predlog uredbe Priloga VI – odstavek 1 – točka 6 (6)  (6) število delovnih ur, ki so jih porabili poročevalec in soporočevalci ter strokovnjaki, najeti za postopke strokovnih odborov na področju medicinskih pripomočkov, po postopkih na podlagi informacij, ki so jih Agenciji sporočili zadevni pristojni nacionalni organi. Upravni odbor na predlog Agencije odloči, kateri postopki se vključijo. (6)  število delovnih ur, ki so jih porabili poročevalec in soporočevalci, vključno z urami, ki so jih strokovnjaki in drugi zaposleni porabili pri pristojnih organih držav članic, da so jim pomagali, ter strokovnjaki, najeti za postopke strokovnih odborov na področju medicinskih pripomočkov, po postopkih na podlagi informacij, ki so jih Agenciji sporočili zadevni pristojni nacionalni organi. Upravni odbor na predlog Agencije odloči, kateri postopki se vključijo. Sprememba 62 Predlog uredbe Priloga VI – odstavek 1 – točka 6 a (novo) (6a)   kazalniki storilnosti, relevantni za pristojbine za znanstvene storitve ali takse za upravne storitve, zaračunane v skladu s členom 4(1) in (2) te uredbe; Sprememba 63 Predlog uredbe Priloga VI – odstavek 1 – točka 6 b (novo) (6b)   morebitni dodatni relevantni ključni kazalniki storilnosti, ki vplivajo na spreminjajočo se delovno obremenitev Agencije in pristojnih nacionalnih organov držav članic v regulativnem okviru Unije za farmacevtske izdelke, vključno s postopki za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili in nadzor zdravil.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0224/2023).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2023 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) (prenovitev) (COM(2021)0434 – C9-0345/2021 – 2021/0248(COD))

P9_TA(2023)0274 A9-0136/2022

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0434),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0345/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. septembra 2021(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 30. marca 2022, naslovljenega na Odbor za ribištvo v skladu s členom 110(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 110 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9‑0136/2022),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 12. julija 2023 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2023/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2023/2124.)

(1) UL C 517, 22.12.2021, str. 122. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2023 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma (COM(2021)0757 – C9-0449/2021 – 2021/0393(COD))	P9_TA(2023)0275 A9-0261/2022
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0757),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 16(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0449/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0261/2022),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 12. julija 2023 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2023/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2023/2131.)