Evropski parlament,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 slovesno razglasili Parlament, Svet in Komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 z naslovom Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega sveta iz Porta z dne 8. maja 2021,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2023 o načrtu za socialno Evropo dve leti po socialnem vrhu v Portu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo, spremembi uredb (ES) št. 883/2004, (EU) št. 492/2011 in (EU) 2016/589 ter razveljavitvi Odločbe (EU) 2016/344(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 13. marca 2018 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo (COM(2018)0131) in priložene ocene učinka (SWD(2018)0068),

–  ob upoštevanju konsolidiranih letnih poročil o dejavnostih Evropskega organa za delo za leta 2019, 2020, 2021 in 2022,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v času krize zaradi COVID-19(4),

–  ob upoštevanju člena 45(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

A.  ker je leta 2021 približno 10 milijonov delovno sposobnih državljanov EU živelo v drugi državi članici(5); ker se je število državljanov tretjih držav, ki živijo in delajo v EU, v zadnjih letih povečalo; ker je bilo leta 2022 na trgu dela EU zaposlenih 9,93 milijona državljanov tretjih držav, kar ustreza 5,1 % celotnega delovno sposobnega prebivalstva(6); ker delavci iz tretjih držav še ne spadajo na področje delovanja Evropskega organa za delo, čeprav so njihove težave z mobilnostjo in delovnimi pogoji pogosto podobne težavam delavcev v EU;

B.  ker sta prosto gibanje delavcev in svoboda opravljanja storitev dve od štirih temeljnih svoboščin EU; ker so te bistvene za pravilno delovanje enotnega trga; ker so med glavnimi dosežki evropskega povezovanja;

C.  ker lahko nezadostna koordinacija sistemov socialne varnosti med državami članicami omejuje mobilnost delavcev; ker lahko delavce, ki razmišljajo o delu v drugi državi članici, od tega odvrnejo prepreke, ki vplivajo na prenosljivost pravic s področja socialne varnosti;

D.  ker je Parlament večkrat pozval, naj se uvede evropska številka socialnega zavarovanja, ki bo omogočila preprosto identifikacijo delavcev, njihovega zaposlitvenega statusa in pravic socialne varnosti;

E.  ker mobilnost delovne sile spodbuja gospodarsko rast in koristi EU kot celoti, saj uravnava ponudbo delovne sile in povpraševanje po njej; ker lahko zloraba in izogibanje veljavnim zakonom ali pomanjkanje informacij o pravicah in vseh veljavnih kolektivnih pogodbah povzročijo tudi slabe delovne pogoje in izkoriščanje mobilnih delavcev;

F.  ker pravična mobilnost in poštena konkurenca, ki temeljita na nediskriminaciji in načelu enakega plačila za enako delo, ostajata izziv zaradi 27 različnih ureditev trga dela z nacionalnimi predpisi in praksami; ker je treba zakonodajo Unije o delovnih in socialnih pravicah delavcev ustrezno izvajati in izvrševati v vseh državah članicah, pa tudi v čezmejnih primerih; ker bi moral Evropski organ za delo spodbujati tudi uporabo inovativnih pristopov k učinkovitemu čezmejnemu sodelovanju ter zbiranju, analizi in izmenjavi informacij; ker mobilni delavci, predvsem državljani tretjih držav, nimajo na voljo dovolj podpornih storitev, kot so pravno, socialno in psihološko svetovanje;

G.  ker evropski steber socialnih pravic, razglašen leta 2017 v Göteborgu, določa 20 načel in postavlja socialna pravila za trdno, socialno Evropo, ki je pravična in vključujoča; ker so enake pravice ter možnosti, dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji, socialna zaščita, vključevanje in avtonomija socialnih partnerjev temelji Unije, zakoreninjeni v Pogodbah;

H.  ker nacionalni izvršilni organi, kot so inšpektorati za delo in socialno varnost, ter socialni partnerji, ki sodelujejo pri inšpekcijah dela in socialne varnosti, nimajo vedno ustreznih virov in imajo zato lahko težave pri učinkovitem izvrševanju nacionalnega prava in prava EU, še posebej v čezmejnih primerih; ker so za to izvrševanje nujni ustrezni viri in strukturirano sodelovanje ter redna in varna izmenjava informacij med državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki;

I.  ker je bil Evropski organ za delo ustanovljen, da bo olajšal čezmejno sodelovanje pri učinkovitem izvrševanju delovnega prava, vključno s skupnimi in usklajenimi inšpekcijskimi pregledi, ter izmenjavo informacij med državami članicami o vprašanjih mobilnosti delovne sile, in pomagal poštenim in dobro delujočim trgom dela in sistemom socialnega varstva, zaščitil delavce in omogočil pošteno konkurenco na enotnem trgu;

J.  ker bi morale države članice delavcem in delodajalcem pomagati, jim nuditi informacije in svetovati; ker niti Evropski organ za delo niti udeleženi sindikati nimajo ustreznih virov, da bi nudili pomoč posameznikom;

K.  ker mora Evropski organ za delo na podlagi ustanovne uredbe prispevati k pravični mobilnosti delovne sile po Uniji ter pomagati državam članicam in Komisiji pri koordinaciji sistemov socialne varnosti v Uniji; ker v ta namen opravlja več nalog, tudi da omogoča dostop posameznikov, delodajalcev in socialnih partnerjev do informacij o mobilnosti delovne sile, podpira države članice pri spodbujanju čezmejnega usklajevanja ponudbe in povpraševanju po delovnih mestih ter usklajuje evropski portal za zaposlitveno mobilnost, olajšuje sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami, koordinira in podpira usklajene in skupne inšpekcijske preglede, analizira in ocenjuje tveganja v zvezi z vprašanji o čezmejni mobilnosti delovne sile, podpira države članice pri povečevanju zmogljivosti na področju mobilnosti delovne sile in pri boju proti neprijavljenemu delu ter posreduje v sporih med državami članicami glede uporabe ustreznega prava EU;

L.  ker Evropski organ za delo še ni dosegel svojega polnega operativnega potenciala; ker so njegove dejavnosti in vpliv omejeni zaradi prostovoljne narave sodelovanja in udeležbe držav članic, omejene pa so tudi njegove pristojnosti, da zahteva in obdeluje podatke zadevnih delavcev in podjetij; ker mu pravni okvir preprečuje preiskovanje na lastno pobudo ali obravnavanje težav zaradi mobilnosti delovne sile iz tretjih držav;

M.  ker se tako pravila izvajanja inšpekcij dela in praksa na tem področju kot sodelovanje med Evropskim organom za delo in nacionalnimi organi med državami članicami močno razlikujeta;

N.  ker ima Evropski bančni organ pooblastila za preiskovanje na lastno pobudo; ker imajo nekatere evropske agencije, npr. Europol, dostop do podatkovne baze informacijskega sistema za notranji trg in lahko obdelujejo osebne podatke; ker Evropski organ za delo nima podobnih pravic;

O.  ker socialnim partnerjem ni treba najprej izčrpati domačih pravnih sredstev, saj lahko Evropski organ za delo kadar koli opozorijo na čezmejne primere, da lahko začne čezmejne inšpekcijske preglede; ker je pravočasno, sistematično in strukturno sodelovanje socialnih partnerjev EU ter sektorskih in nacionalnih socialnih partnerjev nujno za izboljšanje njegove učinkovitosti;

P.  ker je bila evropska platforma pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu vključena v Evropski organ za delo; ker je neprijavljeno delo v EU še vedno pereč problem; ker so nekateri sektorji, kot so gostinstvo in hotelirstvo, gradbeništvo, turizem, oskrba in gospodinjske storitve, bolj prizadeti kot drugi;

Q.  ker se raziskave in analize Evropskega organa za delo pogosto naročajo zunanjim izvajalcem, zato ne more pridobivati lastnega strokovnega znanja, kar bi lahko ogrozilo njegovo neodvisnost;

R.  ker je bil eden od ciljev ustanovitve Evropskega organa za delo, da odpravi nezadostno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi, odgovornimi za različne vidike mobilnosti delovne sile in koordinacije sistemov socialne varnosti, da bi čim učinkovitejše uporabljali vsa razpoložljiva sredstva na področjih, kjer lahko Evropski organ za delo prinese dodano vrednost;

S.  ker se neskladja med povezovanjem ponudbe znanj ter povpraševanjem po njih in pomanjkanje delovne sile v EU povečujejo; ker ima lahko evropski portal za zaposlitveno mobilnost osrednjo vlogo pri spodbujanju mobilnosti delovne sile in čezmejnega povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih; ker Evropski organ za delo nima zmogljivosti za pomoč posameznim iskalcem zaposlitve in podjetjem; ker potencial evropskega portala za zaposlitveno mobilnost še ni bil dosežen v celoti; ker bi morali nacionalni organi, agencije za zaposlovanje in socialni partnerji bolj spodbujati njegovo uporabo;

T.  ker mora Komisija do 1. avgusta 2024 in nato vsakih pet let oceniti uspešnost Evropskega organa za delo v zvezi z njegovimi cilji, pooblastili in nalogami v skladu s členom 40 Uredbe (EU) 2019/1149; ker bi morala ocena Komisije upoštevati njegov prispevek in prispevek ustreznih deležnikov in predvsem oceniti, ali je treba spremeniti njegova pooblastila in obseg njegovih dejavnosti, tudi z razširitvijo področja uporabe na potrebe posameznih sektorjev; ker bi bilo treba v njej preučiti tudi nadaljnje sinergije in možnosti za uskladitev z drugimi agencijami na področju zaposlovanja, socialne politike in temeljnih pravic ter ugotoviti, na katerih področjih bi lahko dejavnosti Evropskega organa za delo nacionalnim organom prinesle večjo dodano vrednost;

U.  ker bi bilo treba v oceni tudi preučiti redno sodelovanje in izmenjavo z Europolom in Eurojustom v primerih kaznivih dejanj, še posebej kadar gre za organizirani kriminal, na primer v gradbenem sektorju, in z Evropskim javnim tožilstvom v primerih evropskih subvencij;

V.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 11. maja 2023 o načrtu za socialno Evropo dve leti po socialnem vrhu v Portu poudaril, da mora Evropski organ za delo dobro delovati in biti učinkovit; ker je že pozval Komisijo, naj izkoristi priložnost, ki jo ponuja prihodnja ocena, in predloži zakonodajni predlog za pregled področja uporabe ustanovne uredbe Evropskega organa za delo in mu omogoči, da izkoristi svoj polni potencial, predvsem svoje poizvedbene in preiskovalne pristojnosti;

1.  poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj, ki jih pridobiva od leta 2019, in na podlagi svoje potekajoče ocene pooblastil in operativne zmogljivosti Evropskega organa za delo predstavi predlog za ciljno usmerjen pregled uredbe o njegovi ustanovitvi, da bi povečali njegova pooblastila in dodano vrednost za nacionalne organe, zato da bi v celoti izpolnil poslanstvo poštene mobilnosti delovne sile;

2.  poziva, naj se pooblastila Evropskega organa za delo zelo povečajo, tako da se mu omogoči preiskovanje domnevnih kršitev ali neuporabe prava EU ter da potem, ko je obvestil ustrezne pristojne nacionalne organe, predvsem v primerih kršitev prava Unije ali kadar pristojni nacionalni organi niso ukrepali v primerih domnevnih kršitev ali neuporabe prava EU, na lastno pobudo začne in opravlja preiskave in inšpekcijske preglede čezmejnih primerov, zato da bo prinesel dodano vrednost nacionalnim izvršilnim organom; poudarja, da je treba pristojne nacionalne organe in socialne partnerje obveščati o vseh preiskavah Evropskega organa za delo v njihovi jurisdikciji in poskrbeti, da mu nemudoma posredujejo vse informacije, za katere menijo, da so potrebne za preiskave;

3.  želi spomniti, da v nekaterih državah članicah inšpekcije dela opravljajo socialni partnerji; poudarja, da morajo Evropski organ za delo in pristojni nacionalni organi dobro sodelovati s socialnimi partnerji ter spoštovati njihovo avtonomijo, pravice in pristojnosti v skladu z nacionalnimi odnosi med delodajalci in delojemalci;

4.  opozarja, da je področje uporabe Evropskega organa za delo omejeno na akte Unije, navedene v njegovi ustanovni uredbi; vendar ugotavlja, da se pogosto spoprijema s težavami na področju delovnih pogojev državljanov tretjih držav, za katere se uporablja ustrezna zakonodaja; zato poziva k razširitvi področja uporabe pooblastil Evropskega organa za delo na mobilnost delavcev za državljane tretjih držav, s posebnim poudarkom na odpravi navideznih napotitev in navideznega samozaposlovanja; poudarja, da je treba države članice bolje podpreti pri uporabi ustrezne zakonodaje EU in v njegova pooblastila izrecno vključiti sektorsko zakonodajo, ki se nanaša na delovno pravo o mobilnosti delovne sile, na primer v prometnem, gradbenem in kmetijskem sektorju, pa tudi pri začasnem delu prek agencij;

5.  poudarja, da je treba poskrbeti za ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi usklajenih in skupnih inšpekcijskih pregledov, ki jih podpira ali omogoča Evropski organ za delo; poziva k učinkovitim postopkom, s katerimi bi omogočili, da se kršitve nacionalnega prava in prava EU odkrite na področju mobilnosti delovne sile ustrezno obravnavajo v upravnih ali pravnih postopkih v državah članicah; poudarja, da bi moral biti Evropski organ za delo pooblaščen, da lahko začne upravne in sodne postopkov v primeru domnevnih kršitev; poudarja tudi, da bi moral v okviru svojih pooblastil omogočati izterjavo neplačanih plač in prispevkov za socialno varnost v čezmejnih primerih, na primer z informacijami in dokazi, ki so na voljo;

6.  poudarja, da bi moral Evropski organ za delo temeljito obravnavati primere, na katere so ga opozorile organizacije socialnih partnerjev, tako da bi začel skupne in usklajene inšpekcijske preglede z ustreznimi nacionalnimi organi ali pa, da bi jih opravljal sam; poudarja, da bi morali imeti socialni partnerji možnost, da od Evropskega organa za delo zahtevajo preiskavo ali inšpekcijski pregled; poudarja, da bi morali socialni partnerji prejeti informacije o nadaljevanju postopkov, v primeru, ko organ za delo zavrne zahtevo, pa izčrpno utemeljitev;

7.  poudarja, da je potrebno dosledno izvrševanje zakonodaje, tudi z odvračilnimi finančnimi sankcijami, da bi odpravili neskladnost z zakonodajo na področju dela, izogibanje plačevanju prispevkov za socialno varnost in davčne utaje pri čezmejnih dejavnostih; zato poziva Evropski organ za delo, naj da v svojih pooblastilih prednost čezmejnemu kazenskemu pregonu in nadzoru ter sodeluje z drugimi ustreznimi agencijami EU; poudarja, da bi moral voditi evidenco primerov kršitev prava EU in nacionalnega prava na področju mobilnosti delovne sile v skladu z veljavnimi pravili EU o varstvu podatkov;

8.  opozarja, da je Komisija v predlogu uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za delo (člen 10(7)) določila, da ji mora Evropski organ za delo in organom zadevne države članice poročati o domnevnih nepravilnostih „pri uporabi prava Unije, tudi zunaj svojih pristojnosti“, če jih ugotovi pri svojem delu; obžaluje, da ta določba ni bila vključena v sprejeto besedilo uredbe o ustanovitvi; poudarja, da bi bilo treba pri spreminjanju ustanovne uredbe Evropskega organa za delo vključiti ta predlog;

9.  poziva k pravočasnemu, sistematičnemu in strukturiranemu sodelovanju socialnih partnerjev na ravni Unije ter sektorskih in nacionalnih socialnih partnerjev pri pripravi in opravljanju dejavnosti Evropskega organa za delo, da bi izboljšali njegovo učinkovitost; poziva pristojne nacionalne organe, naj tesneje sodelujejo z nacionalnimi socialnimi partnerji, ki se najbolj spoznajo na delovno pravo;

10.  poziva države članice, naj priznajo dodano vrednost Evropskega organa za delo, izboljšajo sodelovanje med svojimi pristojnimi organi in organom ter nudijo zadostna sredstva na nacionalni ravni, da bodo imeli pristojni organi primerna sredstva, zmogljivosti in strukturo, da bodo učinkovito delovali in sodelovali; opozarja na osrednjo vlogo nacionalnih uradnikov za zvezo pri omogočanju sodelovanja med državami članicami in Evropskim organom za delo, saj delujejo kot nacionalne kontaktne točke, ter pri medsebojnem lažjem izmenjevanju informacij; poudarja, da bi morali nacionalni strokovnjaki, ki jih napotijo države članice, vključno z nacionalnimi uradniki za zvezo, pomagati pri izvajanju nalog Evropskega organa za delo in ne bi smeli delovati pod vodstvom ali nadzorom svoje države članice; poudarja, da je treba socialnim partnerjem na ravni EU omogočiti tudi imenovanje po enega uradnika za zvezo;

11.  ugotavlja, da so negotove delovne in življenjske razmere pogostejše med državljani tretjih držav, ki so na primer odvisni od stanovanja, ki ga priskrbi delodajalec; poudarja, da bi moral biti Evropski organ za delo pooblaščen za obravnavanje položaja državljanov tretjih držav na podlagi veljavne evropske zakonodaje na področju dela in da je zato potrebno tesno sodelovanje z državami članicami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe; poudarja, da bi lahko države članice izkoristile podatke o delovnih pogojih mobilnih državljanov tretjih držav, ki jih ima Evropski organ za delo; poudarja, da bi moral ta organ zbirati in dostopati do podatkov o položaju mobilnih delavcev, tudi državljanov tretjih držav, v skladu z veljavnimi evropskimi pravili o varstvu podatkov, ter podpirati države članice pri boljšem izvrševanju veljavne zakonodaje za državljane tretjih držav, ki delajo na enotnem trgu; ugotavlja, da bi lahko imel vlogo tudi pri omogočanju sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami o izboljšanju dostopa državljanov tretjih držav do pristojnih organov za mobilnost delovne sile in delovne pogoje;

12.  obžaluje, da Komisija ni upoštevala resolucije Parlamenta z dne 25. novembra 2021 o uvedbi evropske izkaznice socialnega zavarovanja za izboljšanje digitalnega uveljavljanja pravic socialne varnosti in pravično mobilnost(7) ali njegovega večkratnega poziva k zakonodajnemu predlogu o uvedbi evropske številke socialnega zavarovanja; zato jo ponovno poziva, naj nemudoma predstavi predlog, da bi olajšali dejavnosti izvrševanja Evropskega organa za delo in nacionalnih organov ter omogočili koordinacijo sistemov socialne varnosti in zaščitili pošteno mobilnost delovne sile;

13.  poudarja, da je včasih težko prepoznati in odpraviti izkoriščevalske in goljufive prakse ter poslovne zlorabe mobilnosti delovne sile mednarodnih akterjev na nacionalni ravni; je zato prepričan, da bi lahko Evropski organ za delo nudil dodano vrednost z operativnimi analizami na evropski ravni, da bi lažje prepoznali in razkrili ogrožene sektorje in nepoštene prakse udeleženih subjektov ter izmenjali primere dobre prakse o tem, kako jih odpraviti; obžaluje, da mu sedanja uredba o Evropskem organu za delo ne nudi zadostne pravne podlage, da bi lahko opravljal analize operativnega tveganja ali nadaljnje postopke; opozarja, da bi morale vse vrste kršitev prava EU na področju mobilnosti delovne sile vključevati preiskave in po potrebi odvračilne sankcije;

14.  poziva k jasni določbi, ki bo Evropskemu organu za delo omogočala obdelavo podatkov iz preiskav in operativnih analiz skladno z veljavnimi pravili EU o varstvu podatkov; poziva, naj se mu omogoči dostop do informacijskega sistema za notranji trg in drugih ustreznih podatkovnih baz, pod pogojem, da se zagotovi zaupnost podatkov in spoštujejo temeljne pravice vseh posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; poudarja, da Evropski organ za delo potrebuje tudi dostop do vseh nacionalnih podatkov, ki so pomembni za njegovo delo, vključno z ugotovitvami inšpekcijskih pregledov ali dejavnosti v zvezi z izvrševanjem, ki jih izvajajo države članice, da bo lahko svoje naloge opravljal pravočasno in učinkovito;

15.  poudarja, da ima lahko evropski portal za zaposlitveno mobilnost pomembno vlogo pri odpravljanju pomanjkanja delovne sile ter neskladja med povezovanjem ponudbe znanj ter povpraševanjem po njih(8) v Uniji, pa tudi pri splošnih informacijah o domačih trgih dela in sistemih socialne varnosti ter informacijah o razpoložljivih delovnih mestih v realnem času; poudarja, da mora biti portal prijaznejši mobilnim iskalcem zaposlitve in potencialnim delodajalcem;

16.  poziva k boljšemu usklajevanju in sodelovanju med državami članicami, socialnimi partnerji in Evropskim organom za delo pri obveščanju delavcev in delodajalcev o mobilnosti delovne sile in pravicah delavcev;

17.  poudarja, da morajo agencije EU učinkovito sodelovati, da bi nastale sinergije;

18.  poziva k večjemu sodelovanju pri izmenjavi informacij z Europolom in Eurojustom v primerih kaznivih dejanj, še posebej kadar gre za organizirani kriminal, na primer v gradbenem sektorju, v primeru evropskih subvencij pa z Evropskim javnim tožilstvom;

19.  poudarja, da Evropski organ za delo potrebuje ustrezna sredstva, vključno z lastnim osebjem, za opravljanje svojih nalog, predvsem inšpekcijske preglede na terenu za odkrivanje kršitev delovnega prava; ugotavlja, da je velik delež napotenih nacionalnih strokovnjakov v organu velika ovira za njegove srednje- in dolgoročne operacije; opozarja, da napoteni nacionalni strokovnjaki opravljajo samo začasne naloge, kar lahko prispeva k institucionalni neskladnosti, ogroža neprekinjeno delovanje in povzroča težave pri opravljanju temeljnih nalog organa; zato poziva k preoblikovanju zadostnega števila delovnih mest napotenih nacionalnih strokovnjakov v stalna delovna mesta;

20.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C, C/2023/1072, 15.12.2023, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/C/2023/1072/oj?locale=sl. (2) UL C 482, 23.12.2016, str. 31. (3) UL L 186, 11.7.2019, str. 21. (4) UL C 362, 8.9.2021, str. 82. (5) Evropska komisija, Annual Report on Intra-EU Labour Mobility 2022 (Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU za leto 2022), Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, 2022. (6) Evropska komisija, Statistični podatki o migracijah v Evropi, maj 2023. (7) UL C 224, 8.6.2022, str. 81. (8) Evropski portal za zaposlitveno mobilnost, Report on labour shortages and surpluses – 2022 (Poročilo o pomanjkanju in presežkih delovne sile za leto 2022), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2023.