Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter zlasti členov 2, 4(3) in 7(1) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb Združenih narodov in Sveta Evrope o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: uredba o pogojenosti s pravno državo)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(2),

–  ob upoštevanju svojega poročila po misiji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Atenah (Grčija) od 6. do 8. marca 2023 na pobudo njegove skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic,

–  ob upoštevanju poglavij o Grčiji v letnih poročilih Komisije o stanju pravne države, zlasti za leta 2021, 2022 in 2023,

–  ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah v zvezi z Grčijo,

–  ob upoštevanju poročila o preiskavi domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih z uporabo programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor in svojega priporočila Svetu in Komisiji z dne 15. junija 2023 po zgoraj omenjeni preiskavi(3),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. septembra 2022 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU (COM(2022)0457),

–  ob upoštevanju predloga direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (COM(2022)0177) z dne 27. aprila 2022,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(4),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, tudi pravic pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 PEU in navedene v Listini ter vključene v mednarodne pogodbe o človekovih pravicah;

B.  ker je spoštovanje vrednot iz člena 2 PEU pogoj, da lahko država članica uživa vse pravice, ki izhajajo iz uporabe Pogodb v tej državi članici, vključno s pravico do financiranja EU; ker lahko Unija v skladu s členom 7 PEU oceni obstoj očitnega tveganja hujše kršitve vrednot iz člena 2;

C.  ker se v zadnjih letih v Grčiji slabšajo razmere na področju pravne države in svobode medijev; ker ukrepi glede teh razmer niso zadostni, številni pomisleki ostajajo, pojavljajo pa se tudi številna nova vprašanja;

D.  ker je Grčija leta 2022 sprejela zakonodajo za preglednejše lastništvo medijev ter vzpostavila register tiskanih medijev in register za elektronske medije, s čimer so do državnega oglaševanja upravičena samo še registrirana podjetja(5);

E.  ker direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da morajo države članice poskrbeti, da nacionalni regulativni organi ali telesa izvajajo svoja pooblastila nepristransko, pregledno in v skladu s cilji navedene direktive, zlasti v zvezi s pluralnostjo medijev, kulturno in jezikovno raznolikostjo, varstvom potrošnikov, dostopnostjo, nediskriminacijo, pravilnim delovanjem notranjega trga in spodbujanjem poštene konkurence; ker določa tudi, da morajo države članice poskrbeti, da imajo nacionalni regulativni organi ali telesa ustrezna finančna sredstva, človeške vire in izvršilna pooblastila za učinkovito opravljanje svojih nalog;

F.  ker naj bi dogovor med sozakonodajalcema v evropskem aktu o svobodi medijev okrepil zahteve glede preglednosti v zvezi z neposrednim in posrednim lastništvom medijev, dodeljevanjem državnih sredstev medijskim hišam v obliki državnega oglaševanja ter imenovanjem in razrešitvijo upravnih odborov javnih medijev; ker se pričakuje, da bo akt o svobodi medijev uvedel močne zaščitne ukrepe proti neupravičenemu nadzoru novinarjev in uredniških ekip medijskih hiš;

G.  ker je platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev do konca leta 2023 ugotovila dva primera nekaznovanosti za umor, devet aktivnih opozoril in dve drugi opozorili brez odgovora;

H.  ker Grčija na svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2023, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, s 107. mestom najnižje uvrščena med vsemi državami Unije;

I.  ker so medijska svoboda, pluralnost ter neodvisnost in varnost novinarjev ključni sestavni deli pravice do svobode izražanja in obveščanja ter bistvene za demokratično delovanje EU in njenih držav članic ter za varovanje pravne države, vključno z bojem proti korupciji;

J.  ker je Komisija ugotovila, da Grčija izpolnjuje mejnike za financiranje EU, saj je njen nacionalni organ za preglednost sprejel protikorupcijsko strategijo; ker nacionalni organ za preglednost v preteklosti ni uspešno izvajal učinkovitega in neodvisnega nadzora; ker se zdi, da sklep Komisije temelji le na sprejetju strategije na papirju in ne na učinkovitih ukrepih v praksi;

K.  ker organizacija Transparency International v indeksu zaznave korupcije za leto 2023 v zvezi z Grčijo ugotavlja skrb vzbujajoč upad vprašanj na temo pravne države v primerjavi z drugimi državami članicami; ker je to negativen razvoj razmer, ki se odraža tudi v višjem indeksu zaznave korupcije v državi;

L.  ker je bilo v tako imenovanem škandalu „Petsasov seznam“ 20 milijonov EUR državnih sredstev za komunikacijske kampanje na področju javnega zdravja razdeljenih medijskim hišam, med drugim neobstoječim spletnim stranem in osebnim spletnim dnevnikom; ker so bile nekatere medijske hiše popolnoma izključene brez kakršne koli utemeljitve in z nepreglednimi merili;

M.  ker je predhodna preiskava grškega generalnega direktorata za finančni in gospodarski kriminal pokazala, da vsaj 270 financiranih medijskih hiš ni bilo pravilno in zakonito registriranih in da izguba javnih sredstev presega 3 milijone EUR;

N.  ker je nečak in nekdanji generalni sekretar urada predsednika vlade leta 2022 vložil več tožb proti časopisu EFSYN, spletni preiskovalni platformi Reporters United, in posameznim novinarjem, s katerimi je zahteval odstranitev članka, ki ga je povezoval z nacionalnim škandalom z vohunsko programsko opremo, v katerega je bilo vpleteno podjetje Intellexa, in odškodnino v višini 550 000 EUR; ker je članek med drugim povzročil javno ogorčenje, ki je na koncu privedlo do njegovega odstopa s položaja generalnega sekretarja urada predsednika vlade; ker so od takrat prišle na dan dodatne podrobnosti o njegovi vlogi v škandalu z vohunsko programsko opremo; ker so številne mednarodne organizacije za svobodo izražanja in svobodo medijev obsodile tožbo kot strateško tožbo za onemogočanje udeležbe javnosti, namenjeno zatiranju kritičnega poročanja;

O.  ker je bilo v nedavno objavljenem letnem poročilu grškega organa za varnost in zasebnost komunikacij (ADAE) za leto 2022 ugotovljeno, da grška državna obveščevalna služba in posebni policijski oddelek za nasilna kazniva dejanja (boj proti terorizmu) nista pravočasno poročala o več tisoč primerih odredb o pregonu za dostop do komunikacij iz razlogov nacionalne varnosti;

P.  ker so davčni organi tedniku Documento News decembra 2023 naložili pretirano globo v višini 435.000 EUR; ker je Evropsko središče za svobodo tiska in medijev 7. decembra 2023 ta ukrep obsodilo in izrazilo razočaranje;

Q.  ker se Panajot Dimitras, aktivist za človekove pravice ter ustanovitelj in vodja grškega helsinškega monitorja, preganja zaradi nezakonite trgovine z ljudmi, čeprav se zdi, da je zakonito zagotavljal humanitarno pomoč prosilcem za azil; ker mu je bila decembra 2022 izrečena denarna kazen in mu je bilo prepovedano sodelovanje z grškim helsinškim monitorjem; ker sta komisarka Sveta Evrope za človekove pravice in visoki komisar OZN za človekove pravice izrazila zaskrbljenost glede te zadeve; ker je organ za preprečevanje pranja denarja maja 2023 odredil zamrznitev vseh Dimitrasovih sredstev; ker je Dimitras 31. maja 2023 izjavil, da je prejel le sredstva EU, namenjena boju proti sovražnemu govoru, in da so bila sredstva uporabljena le v ta namen; ker nedavna oprostitev 16 humanitarnih delavcev in prostovoljcev dokazuje, da kazenske obtožbe proti tistim, ki nudijo humanitarno pomoč prosilcem za azil, nimajo pravne podlage;

R.  ker je uredba o pogojenosti s pravno državo izjemno pomembna za zaščito proračuna EU;

S.  ker je Evropsko javno tožilstvo 28. novembra 2022 začelo preiskavo zlorabe 700 milijonov EUR subvencij za železniški varnostni sistem; ker je bilo medtem v povezavi s škandalom aretiranih 23 ljudi, razen (nekdanjih) vladnih ministrov, ki so zaščiteni pred pregonom s sklepom grškega parlamenta, v zvezi s katerim je bila uporabljena grška ustava;

T.  ker se grška vlada in predstavniki grške policije niso želeli sestati z delegacijo Parlamenta za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice med njeno uradno misijo; ker se je grški predsednik vlade naslednji dan srečal z lokalno nemško delegacijo Evropske ljudske stranke; ker pred tem še nihče ni zavrnil srečanja z ministrom ali drugimi predstavniki vlade na visoki ravni med misijami za ugotavljanje dejstev od ustanovitve skupine za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice leta 2018;

U.  ker je Grčija v okviru enakosti sprejela več zakonov, od katerih imajo nekateri velike vrzeli; ker grški zakon, ki prepoveduje tako imenovane prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti pri mladoletnikih in drugih ranljivih osebah, ne zajema primerov, v katerih prakse za spreobrnitev izvajajo duhovniki, drugi verski in/ali duhovni voditelji ali specialisti brez uradnih kvalifikacij, ter tistih, ki se izvajajo na odraslih, ki so dali svoje soglasje; ker so tisti, ki izvajajo take prakse, odgovorni le, če so za njihovo izvajanje sprejeli denar; ker je poleti 2023 prišlo do velikih pretresov v skupnosti LGBTIQ+ po smrti queer umetnice s Kube Anne Hernández, ki so jo na njenem domu našli zabodeno do smrti, policija pa jo je v svojih prvih poročilih napačno opredelila žrtvin spol;

V.  ker je Grčija na indeksu enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2023 dosegla 58 točk od 100 in se v EU uvrstila zgolj na 24. mesto; ker glede na oceno skupine strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki spremlja izvajanje Istanbulske konvencije, Grčija trenutno nima kriznih centrov za posilstva in/ali napotitvenih centrov za spolno nasilje;

1.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi zelo resnih groženj demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam v Grčiji; poudarja, da je sistem zavor in ravnovesij bistven za trdno demokracijo, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ta sistem pod velikim pritiskom;

2.  je globoko zaskrbljen, ker organi kazenskega pregona in pravosodni organi v Grčiji niso dosegli napredka pri preiskavi umora grškega novinarja Jorgosa Karaivaza 9. aprila 2021; ugotavlja, da sta bila aprila 2023 aretirana dva osumljenca, sicer pa v policijski preiskavi ni bilo veliko storjenega; odločno poziva oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvedbo temeljite in učinkovite preiskave ter tiste, ki so bili vpleteni v umor, ne glede na raven, privedejo pred sodišče; poziva oblasti, naj Europol zaprosijo za pomoč;

3.  je zelo zaskrbljen, ker se poleg tega umora številni novinarji soočajo s fizičnimi grožnjami, verbalnimi napadi, tudi s strani politikov na visokih položajih in ministrov, kršitvijo njihove zasebnosti z vohunsko programsko opremo in strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti; poudarja, da to dojemajo kot ustrahovanje; poziva, naj se zlasti te strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti nemudoma opustijo; vztraja, da mora vlada sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi storilce kaznivih dejanj proti posameznikom, novinarjem in drugim medijskim akterjem privedli pred sodišče ter ustvarili varno okolje za vse novinarje;

4.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi številnih primerov prekomerne uporabe sile s strani policijskih služb proti manjšinam in miroljubnim protestnikom na splošno; poziva oblasti, naj v celoti in neodvisno preiščejo vse tovrstne primere; je globoko zaskrbljen, ker so bili v zadnjih letih v Grčiji zaradi domnevnega policijskega nasilja ubiti trije mladi Romi in ker to nasilje ni bilo temeljito preiskano; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je policija v nekaterih primerih očistila kraj kaznivega dejanja, preden je bila opravljena forenzična preiskava; opozarja, da je pristojno sodišče leta 2022 štiri policiste oprostilo vpletenosti v smrt aktivista LGBTIQ+ Zaka Kostopulosa, čeprav je policija uporabila nepotrebno silo;

5.  poziva vlado, naj zagotovi popolno neodvisnost nacionalnega regulativnega organa za avdiovizualni sektor, kot zahteva direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah;

6.  poudarja, da je pluralnost medijev ogrožena, saj je lastništvo medijev v državi večinoma porazdeljeno med majhno število oligarhov, kar je privedlo do izredno skopega poročanja o nekaterih temah, kot so pomisleki glede železniškega varnostnega sistema še pred trčenjem vlakov pri kraju Tempi; z zaskrbljenostjo opaža, da je preglednost pri razdeljevanju državnih subvencij medijskim hišam pomanjkljiva; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da medijski regulatorji nimajo dovolj sredstev; dvomi o objektivnosti in neodvisnosti grškega nacionalnega sveta za radio in televizijo ter je zaskrbljen zaradi nenadne zamenjave nadzornega odbora septembra 2023; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje novega zakona o medijih št. 5005/2022 z dne 21. decembra 2022, zlasti kar zadeva preglednost lastništva medijev;

7.  v zvezi z nezakonito uporabo tehnologije za nadzor, kot je vohunska programska oprema Predator, poziva, naj:

8.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so neodvisni organi, kot sta ADAE in grški organ za varstvo podatkov, zaradi svojega dela v zvezi z nezakonitim prisluškovanjem grške državne obveščevalne službe telefonskim pogovorom pod vse večjim pritiskom; ugotavlja tudi, da je grški parlament leta 2023 v naglici zamenjal člane upravnega odbora ADAE, tik pred njegovo odločitvijo, da bo grški državni obveščevalni službi naložil globo, in neposredno preden sta ADAE in grški organ za varstvo podatkov zahtevala ključno potezo v preiskavi škandala z vohunsko programsko opremo;

9.  poziva grško vlado, naj nemudoma umakne spremembo št. 826/145 zakona št. 2472/1997, s katero je bila ukinjena možnost ADAE, da državljane obvesti o odpravi zaupnosti komunikacij, ter ponovno vzpostavi popolno neodvisnost sodstva in vseh ustreznih nadzornih organov, kot sta varuh človekovih pravic in organ za varstvo podatkov, da bi vsem nadzornim organom omogočili polno sodelovanje in dostop do informacij ter da bodo lahko vsem žrtvam posredovali popolne informacije;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi nezadostnega financiranja, pomanjkanja osebja, omejevanja pooblastil, nepreglednih postopkov imenovanja ter nadlegovanja in ustrahovanja uradnikov neodvisnih javnih organov, kot so varuh človekovih pravic, katerega mandat in trajanje morata biti v skladu s pariškimi načeli in evropskimi standardi za organe za enakost, organ za varstvo podatkov in ADAE; ugotavlja tudi, da nacionalni organ za preglednost, ki bi moral imeti ključno vlogo pri nadzoru javnih organov, ni učinkovit in da so bili izraženi pomisleki glede njegove neodvisnosti; poziva grško vlado, naj zagotovi neodvisnost in operativno avtonomijo neodvisnih nadzornih organov v skladu z grško ustavo ter veljavnimi nacionalnimi pravnimi zahtevami in pravnimi zahtevami EU ter izboljša svojo skladnost z njihovimi priporočili; poudarja, da sistematične težave in zamude pri imenovanju vodstva neodvisnih nadzornih organov ogrožajo njihovo učinkovitost in avtoriteto; je zelo zaskrbljen zaradi nenadne zamenjave članov upravnega odbora ADAE in nadzornega organa javne radiotelevizije septembra 2023, takoj kot sta ADAE in organ za varstvo podatkov pozvala h ključni potezi v preiskavi vohunske programske opreme;

11.  je zelo zaskrbljen, da se bo s prenosom preiskave vohunske programske opreme na drugega tožilca, potem ko je prejšnji tožilec od ADAE zahteval, naj preveri, ali je bilo 92 oseb, ki so bili tarča vohunske programske opreme Predator (vključno s poslanci nacionalnega parlamenta in poslanci Evropskega parlamenta, novinarji in vladnimi uradniki), tudi pod nadzorom grške državne obveščevalne službe, preiskava de facto končala; ponovno poziva, naj se v preiskavo vključi Europol;

12.  ostro obsoja ustrahovanje in nadlegovanje uradnikov, ki nadzorujejo vlado, kot sta nekdanja protikorupcijska tožilka Eleni Tulupaki in vodja ADAE Hristos Ramos; je ogorčen zaradi posredovanja tožilca vrhovnega sodišča in domnevnega poskusa ustavitve zahteve ADAE, da bi telekomunikacijsko podjetje preverilo naloge za nadzor iz leta 2022;

13.  z veliko zaskrbljenostjo poudarja, da korupcija spodkopava javne storitve in dobrine; poudarja, da bo trajanje sodnih postopkov, ki jih še dodatno bremenijo dvomi o integriteti nekaterih segmentov policije, in navzkrižja interesov na najvišji ravni, vključno z domnevno infiltracijo organiziranih kriminalnih združb v policijo, privedlo do kulture nekaznovanja, v kateri se lahko korupcija nemoteno širi; poudarja, da oblasti še niso dosegle dobrih rezultatov pri preiskovanju in pregonu primerov korupcije na visoki ravni, ki vodijo do pravnomočnih obsodb z odvračilnim učinkom; poziva vlado in pristojne organe k prednostnem reševanju teh vprašanj;

14.  poziva grško vlado, naj nemudoma sprejme ukrepe in potrebne reforme za izboljšanje zmogljivosti in preglednosti policije za preiskovanje primerov organiziranega kriminala, in preuči jasne znake povezav med organiziranim kriminalom in policijo v vseh njenih vrstah;

15.  poziva vlado, naj v celoti izvrši vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in spoštuje začasne ukrepe, ki jih je izreklo sodišče;

16.  ugotavlja, da doslej še niso bili sprejeti nobeni ukrepi v zvezi s sodelovanjem sodstva v postopku imenovanja na najvišje sodniške položaje, namreč sodnikov, na mesta predsednika in podpredsednika državnega sveta, vrhovnega sodišča in računskega sodišča;

17.  izraža globoko obžalovanje in žalost zaradi tragične izgube življenj, ko je 14. junija 2023 v brodolomu ribiške ladje v Jonskem morju ob obali Pilosa v Meseniji v Grčiji utonilo več kot 600 oseb, ki so bile na krovu; je zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v sodni preiskavi; pozdravlja preiskavo nesreče, ki sta jo uvedla evropska varuhinja človekovih pravic in grški varuh človekovih pravic; izraža veliko zaskrbljenost nad ravnanjem z migranti na zunanjih mejah, in sicer sistematično zavračanje in nasilje nad državljani tretjih držav, njihovo samovoljno pridržanje in krajo njihove lastnine; je prav tako zelo zaskrbljen nad razmerami v sprejemnih centrih, zlasti glede zaščite posameznikov pred kaznivimi dejanji in razpoložljivosti osnovnih sanitarnih storitev; meni, da uradnik za temeljne pravice na ministrstvu za migracije in azil potrebuje širša pooblastila in neodvisen mandat, da bi lahko učinkovito preiskal tudi primere zavračanja; poziva Komisijo, naj oceni, ali so sistemi za varovanje meja, pri katerih se uporablja vedenjska analitika, in financiranje teh sistemov, skladni s pravom EU; obsoja klavrn neuspeh Komisije pri izvrševanju zakonodaje EU v zvezi s pogoji za sprejem, zavračanjem in človekovimi pravicami ter meni, da bi bil od pohvale komisarke bolj na mestu postopek za ugotavljanje kršitev;

18.  je zaskrbljen zaradi napadov na civilno družbo, zlasti kampanj blatenja in sodnega nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic s strani grških oblasti; je močno zaskrbljen zaradi nedavnih sodnih postopkov zoper humanitarne delavce in ljudi, ki nudijo humanitarno pomoč migrantom in beguncem; poziva grške oblasti, naj nemudoma umaknejo vse obtožbe in poskrbijo za to, da bodo lahko humanitarni delavci in prostovoljci varno in svobodno nudili pomoč;

19.  meni, da je bistveno, da se sodna preiskava železniške nesreče v kraju Tempi izvede hitro in celovito ter da se vanjo zajame vse udeležene akterje, vključno s pristojnimi vladnimi uradniki; ni zadovoljen s pregledom, ki ga izvaja pristojni odbor grškega parlamenta, saj se zdi, da ni politično nepristranski in da k pričanju ne želi pozvati ključnih izvedencev; je zelo zaskrbljen, ker je grški parlament zavrnil izvedbo preiskave, ki jo je v zvezi z dvema nekdanjima ministroma za promet(7) zahtevalo Evropsko javno tožilstvo;

20.  je zaskrbljen zaradi omejevalnega regulativnega okvira za registracijo organizacij civilne družbe, zlasti organizacij, ki se ukvarjajo z migracijami in socialnim vključevanjem; poziva vlado, naj nemudoma odpravi omejitve za nevladne organizacije in novinarje, ki poročajo o migracijah, in naj prednostno pregleda zakonodajni okvir; poziva jo, naj podpre in okrepi vse pobude, ki prispevajo k večji preglednosti na tem področju, kot je mehanizem Komisije za človekove pravice za poročanje o zavračanju;

21.  ugotavlja, da je Grčija vzpostavila pravni okvir za enako obravnavo in da so bili v tej smeri sprejeti pozitivni ukrepi, kot je ustanovitev nove komisije za človekove pravice; vendar je zaskrbljen zaradi šibkega pravnega okvira in diskriminacije oseb LGBTIQ+, Romov in drugih manjšin; poziva vlado in vse druge politične sile, naj prevzamejo vodilno vlogo in spodbujajo družbene spremembe v zvezi s tem, zlasti kar zadeva nasilje v družini, policijsko nasilje in enakost med zakonskimi zvezami, o kateri se razpravlja že več let;

22.  je seznanjen s tem, da obstajajo telefonske številke za pomoč in specializirane policijske službe za odziv na nasilje v družini, vendar poziva vlado, naj vzpostavi tudi celovite krizne centre za žrtve posilstva in poskrbi, da bodo žrtve spolnega nasilja deležne takojšnje zdravstvene oskrbe, svetovanja po travmatični izkušnji, sodnomedicinskih preiskav in psihološke podpore; poziva vlado, naj feminicid opredeli kot samostojno kaznivo dejanje;

23.  pozdravlja prepoved operacij brez privolitve in poziva k ustreznemu usposabljanju zdravstvenih delavcev za ustrezen sprejem in oskrbo interspolnih oseb;

24.  pozdravlja predlog zakona o enakopravnih zakonskih zvezah, ki je bil dan v obravnavo v grški parlament, in poziva k njegovemu hitremu sprejetju;

25.  poziva vlado, naj izboljša zakonodajni postopek z uvedbo resničnega in smiselnega posvetovanja ter odpravi sporno prakso omnibusne zakonodaje;

26.  obžaluje, da se grška vlada in policijski organi aprila 2022 med uradno misijo Evropskega parlamenta niso hoteli sestati s predstavniki Parlamenta, in poziva sedanjo grško vlado, naj vzpostavi konstruktiven dialog z Evropskim parlamentom;

27.  poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi orodja, ki jih ima na voljo za obravnavo kršitev vrednot iz člena 2 PEU v Grčiji; poziva zlasti k oceni skladnosti z Listino pri izvajanju ustreznih skladov EU, kot zahteva uredba o skupnih določbah; poziva Komisijo, naj v skladu z uredbo o pogojevanju s pravno državo oceni posledice neizvršitve ustreznih sodb evropskih sodišč; opozarja, da mora Komisija v primeru sprejetja finančnih ukrepov zagotoviti, da končni prejemniki ali upravičenci do sredstev EU ne bodo prikrajšani za ta sredstva, kot je določeno v členu 5(4) in (5) uredbe o pogojevanju s pravno državo, ter poiskati načine, da bodo sredstva EU zagotovo dosegla državljane, podjetja, regionalne in lokalne organe, nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, če vlada ne bo sodelovala pri odpravljanju pomanjkljivosti na področju pravne države, zlasti glede na posledice gospodarske krize, visoke življenjske stroške in povečanje revščine v državi;

28.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (2) UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (3) UL C, C/2024/494, 23.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/494/oj. (4) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (5) Zakon št. 5005/2022 z dne 21. decembra 2022 o krepitvi obveščanja javnosti in preglednosti tiskanih in elektronskih medijev – vzpostavitev elektronskih registrov tiskanih in elektronskih medijev ter druge določbe v pristojnosti Generalnega sekretariata za komunikacije in medije. (6) Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (UL L 206, 11.6.2021, str. 1). (7) Na položaju od 5. novembra 2016 do 9. julija 2019 in od 9. julija 2019 do 1. marca 2023.