Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2023/2973(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0091/2024

Predložena besedila :

B9-0091/2024

Razprave :

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2024)0074

Sprejeta besedila
PDF 155kWORD 52k
Četrtek, 8. februar 2024 - Strasbourg
Prednostne naloge EU za 68. zasedanje Komisije OZN o položaju žensk
P9_TA(2024)0074B9-0091/2024

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. februarja 2024 o prednostnih nalogah EU za 68. zasedanje Komisije OZN o položaju žensk (2023/2973(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 68. zasedanja Komisije OZN o položaju žensk in njegove prednostne teme „pospeševanje doseganja enakosti spolov in večje vloge vseh žensk in deklet z obravnavanjem revščine ter krepitvijo institucij in financiranja ob upoštevanju vidika spola“,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje z dne 15. septembra 1995 ter rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, načela, da nihče ne sme biti prezrt, in zlasti cilja trajnostnega razvoja 1 o odpravi revščine, cilja 5 o doseganju enakosti spolov in izboljšanju življenjskih razmer žensk ter cilja 8 o doseganju trajnostne gospodarske rasti,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjih odnosih za obdobje 2021–2025 (akcijski načrt za enakost spolov III),

–  ob upoštevanju strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, ki je bila objavljena 5. marca 2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. junija 2022 o skupnih evropskih ukrepih na področju oskrbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2022 o revščini žensk v Evropi(2),

–  ob upoštevanju člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o pristopu EU k prednostnim nalogam za 68. zasedanje Komisije OZN o položaju žensk (O-000056/2023 – B9-0005/2024 in O-000057/2023 – B9-0006/2024),

–  ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

A.  ker je zagotavljanje pravic žensk in enakosti spolov temeljno načelo EU, zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker sta torej upoštevanje vidika spola in priprava proračuna, ki upošteva vidik spola, pomembni orodji za vključevanje tega načela v vse politike, ukrepe in dejavnosti EU, tudi v njenih zunanjih razsežnostih;

B.  ker se je na četrti svetovni konferenci o ženskah leta 1995 v Pekingu 189 držav z vsega sveta, tudi Evropska unija in njene države članice, zavezalo, da si bodo prizadevale za enakost spolov in krepitev vloge vseh žensk in deklet; ker cilj 5 agende za trajnostni razvoj, ki so jo leta 2015 sprejele države članice OZN, določa leto 2030 kot rok za dosego enakosti spolov in okrepitev vloge žensk in deklet v vsej njihovi raznolikosti;

C.  ker mora EU priznati svojo odgovornost za vključevanje vidika spola na vsa področja svoje zunanje politike, kot so razvojno sodelovanje, humanitarna pomoč, trgovina, kmetijstvo, podnebje in migracije, da bi vplivala na izkoreninjenje revščine žensk po svetu;

D.  ker je cilj koncepta feministične zunanje politike okrepiti vlogo žensk in deklet, pri tem pa rešiti krize in zmanjšati negativni učinek na ženske, dekleta in enakost spolov, vključno z bojem proti revščini žensk; ker bi si morala EU prizadevati, da bi ta celoviti pristop upoštevala v svojem zunanjem delovanju;

E.  ker je bilo v Pekinških izhodiščih za ukrepanje iz leta 1995 poudarjeno, da so enakost in krepitev vloge žensk in deklet ter uresničevanje njihovih človekovih pravic bistveni dejavniki za odpravo revščine; ker so revščina ter socialna in politična izključenost močno medsebojno odvisne; ker je revščina žensk zapletena, večrazsežnostna težava, ki izhaja tako iz nacionalnega kot mednarodnega področja; ker je zato ključen boj proti vsem izrazom revščine žensk in temeljnim razlogom zanjo; ker ti omejujejo zmožnost žensk za uresničevanje njihovega polnega potenciala in uživanje pravic v družbi, da bi si zagotovile vzdržno preživetje;

F.  ker revščina in tveganje socialne izključenosti še vedno nesorazmerno prizadeneta ženske in dekleta v primerjavi z moškimi, zlasti tiste, ki doživljajo presečne oblike diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti(3), spola, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti; ker po ocenah 383 milijonov žensk in deklet na svetu živi z manj kot 1,90 USD na dan v primerjavi s 368 milijoni moških in dečkov(4); ker je stopnja revščine žensk višja kot stopnja revščine moških (12,8 v primerjavi s 12,3 %)(5);

G.  ker so revščina žensk ter razlike v plačah in pokojninah rezultat kopičenja sistemskih in strukturnih neenakosti in diskriminacije; ker škodljivi spolni stereotipi in družbena pravila še vedno vplivajo na delitev dela doma, v vzgoji in izobraževanju, na delovnem mestu in v družbi ter na dostop do moči, virov, vključno z dostopom do finančnih sredstev ali kredita iz različnih virov, kot je tvegani kapital, vključno z mrežami za naložbe za ženske, do lastništva in dedovanja zemljišč ter odločanja; ker so ženske in dekleta nesorazmerno obremenjene z zagotavljanjem neplačane oskrbe in neplačanim gospodinjskim delom, te obveznosti pa niso ustrezno priznane;

H.  ker dostop do storitev, vključno z otroškim varstvom in dolgotrajno oskrbo, najbolj vpliva na ženske in dekleta, saj morajo pogosto zapolniti vrzeli v oskrbi in podpori družini, kar ohranja njihovo nesorazmerno odgovornost za zagotavljanje neplačane oskrbe;

I.  ker je na svetovni ravni več kot 70 % delavcev v zdravstvu in oskrbi žensk(6); ker so ta delovna mesta sistematično podcenjena, saj so jih ženske v gospodinjstvih opravljale in jih še vedno opravljajo brezplačno; ker so ženske zaradi svoje nesorazmerne obremenjenosti z zagotavljanjem neplačane oskrbe pogosteje zaposlene za krajši delovni čas; ker ženske doživljajo revščino zaposlenih, ki vodi v socialno izključenost; ker bi bilo treba nujno obravnavati socialne in ekonomske učinke ter učinke na enakost spolov pri osebah, ki nosijo odgovornost za oskrbo;

J.  ker so sektorji, v katerih prevladujejo ženske, kot sta zdravstvo in oskrba, sistematično premalo plačani in premalo cenjeni; ker je treba za spodbujanje ekonomske neodvisnosti priznati in izvajati ustrezne ukrepe za zagotavljanje enakega udejstvovanja žensk na trgih dela, enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti in dostopa do priložnosti za dostojno delo ter priznati povezavo med premalo cenjenim in premalo plačanim delom v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske;

K.  ker se z revščino povečujejo učinki nasilja na podlagi spola za ženske in dekleta, saj ženske v neprimernih razmerjih zaradi vse slabšega ekonomskega položaja težko zapustijo partnerja; ker je nasilje na podlagi spola strukturna in družbena težava, ki se pojavlja v vseh socialno-ekonomskih skupinah in ni odvisna od izvora ali prepričanja; ker nasilje na podlagi spola prispeva tudi k revščini in socialni izključenosti, saj ima nasilje hude posledice za zdravje in lahko povzroči izgubo zaposlitve in brezdomstvo;

L.  ker so ženske zaradi revščine bolj izpostavljene trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju, saj so one in njihove družine ekonomsko odvisne od storilcev, ki jih zlorabljajo;

M.  ker je pomembno razumeti povezanost med revščino in dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; ker lahko revščina skupaj z drugimi praktičnimi, pravnimi, finančnimi, kulturnimi in socialnimi ovirami povzroča nedostopnost spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic za ženske, vključno z varnim in zakonitim splavom ter sodobno kontracepcijo, obenem pa je revščina tudi rezultat te nedostopnosti; ker sta zavlačevanje in onemogočanje dostopa do varnega in zakonitega splava oblika nasilja nad ženskami in dekleti; ker je več organov za človekove pravice zatrdilo, da lahko odrekanje varnega in zakonitega splava pomeni mučenje ali kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje;

N.  ker so preprečevanje, zgodnje ugotavljanje in zdravljenje virusa HIV in drugih spolno prenosljivih okužb, raka na rodilih, vključno z rakom na materničnem vratu, ter zdravstveno varstvo na področju plodnosti bistveni za reševanje življenj;

O.  ker je dostop do higienskih izdelkov in pripomočkov za menstruacijo oviran zaradi spolno pristranske obdavčitve teh izdelkov, kar poglablja vprašanje menstrualne revščine; ker sram, nezdravljene menstrualne bolečine in diskriminatorni običaji ter pomanjkanje ureditev v zvezi z vodo in sanitarno oskrbo za upravljanje menstrualne higiene povzročajo osip v šolah in nižjo stopnjo prisotnosti deklet in žensk v šoli in na delovnem mestu;

P.  ker ekonomska neodvisnost in večja vloga žensk, ki zagotavljata enako plačilo za delo in delo enake vrednosti ter zmožnost enakopravnega sodelovanja na trgu dela in pri sprejemanju gospodarskih odločitev, nista bistveni le za doseganje enakosti spolov, uresničevanje pravic žensk in odpravo revščine, temveč sta koristni tudi za gospodarstvo in družbo kot celoto; ker sta enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti ter zmožnost enakopravnega sodelovanja na trgu dela in pri sprejemanju gospodarskih odločitev osnovna pogoja za enakost v gospodarstvu in družbi; ker je treba za spodbujanje ekonomske neodvisnosti med drugim spodbujati podjetništvo in samozaposlovanje žensk, kar bi morali spremljati ustrezni ukrepi;

Q.  ker je enakost spolov na trgu dela pomemben instrument za odpravljanje revščine žensk, ki koristi ženskam, pa tudi celotnemu gospodarstvu, saj pozitivno vpliva na BDP, stopnjo zaposlenosti in produktivnost; ker bi izboljšanje enakosti spolov povzročilo povečanje BDP EU na prebivalca za 6,1 % do 9,6 % in do leta 2050 ustvarilo dodatnih 10,5 milijona delovnih mest;

R.  ker krize, kot so podnebne spremembe in vse njihove posledice, vključno z izgubo biotske raznovrstnosti, naravnimi nesrečami, pandemijami in oboroženimi spopadi, nesorazmerno prizadenejo ženske; ker imajo ženske in dekleta v ranljivih položajih slabši dostop do virov, ki so potrebni za premagovanje kriz in spopadanje z njimi, ali manj nadzora nad temi viri; ker krize niso spolno nevtralne in se z njimi povečujejo socialne neenakosti in neenakost spolov; ker revščina staršev, zlasti mater, pogosto povzroči revščino otrok;

S.  ker se inflacija od leta 2021 močno zvišuje, zlasti zaradi visokih stroškov energije in hrane; ker se plače po napovedih ne bodo zviševale tako hitro kot inflacija, kar bo povzročilo krizo življenjskih stroškov; ker ta kriza močno ogroža preživetje, zdravje, blaginjo in ekonomsko neodvisnost žensk, saj omejuje njihovo zmožnost za nakup osnovnih potrebščin, vključno s hrano in stanovanjem, ter povečuje energetsko revščino;

T.  ker je treba okrepiti napredek, ki je bil v zadnjih letih dosežen v EU na področju krepitve vloge žensk in spodbujanja enakosti v družbi s pobudami, kot so pregledni postopki zaposlovanja v podjetjih ali preglednost plačil, saj so te bistvene za doseganje enakosti spolov, ki je zlasti pomembna v kriznih obdobjih;

U.  ker se z naložbami v politike, ki krepijo vlogo žensk, izboljšujejo tudi življenjske razmere njihovih družin, zlasti otrok; ker pri enostarševskih družinah, ki jih večinoma vodijo matere, obstajata večje tveganje revščine in večja verjetnost prenosa revščine na naslednjo generacijo;

1.  na Svet naslavlja naslednja priporočila:

   (a) naj ponovno potrdi neomajno zavezanost EU Pekinškim izhodiščem za ukrepanje in naknadnim konferencam o pregledu ter ukrepom za enakost spolov, ki so v njih začrtani;
   (b) naj zagotovi polno vključenost Parlamenta in njegovega Odbora za pravice žensk in enakost spolov v postopek odločanja o stališču EU na 68. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk; prav tako naj Parlamentu pred pogajanji zagotovi ustrezne in pravočasne informacije in dostop do dokumenta o stališču EU ter izboljša nadaljnje medinstitucionalno sodelovanje in neformalno posvetovanje, tudi pred pogajanji in med njimi, da bodo prednostne naloge Parlamenta ustrezno vključene;
   (c) naj poudari pomen pozitivnega izida 68. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk, ki bo od 11. do 22. marca 2024, vključno s sprejetjem sklopa v prihodnost usmerjenih in ambicioznih zavez, začrtanih v politični izjavi;
   (d) naj izrazi odločno podporo delu Agencije OZN za ženske, ki je osrednji subjekt v sistemu Združenih narodov za spodbujanje pravic žensk in deklet v vsej njihovi raznolikosti ter povezovanje vseh ustreznih deležnikov s tega področja, da bi uvedla spremembe v politiki in usklajevala ukrepanje; naj pozove vse države članice Združenih narodov, skupaj z EU, naj agenciji zagotovijo ustrezno financiranje;
   (e) naj zagotovi, da bo EU dajala zgled, odločno prevzela vodilno vlogo in imela enotno stališče o pomenu krepitve vloge žensk in deklet v vsej njihovi raznolikosti ter doseganju enakosti spolov po vsem svetu;
   (f) naj zagotovi enake možnosti v izobraževanju, na trgu dela, pa tudi pri sprejemanju političnih in gospodarskih odločitev, z enakim dostopom do ekonomskih in finančnih storitev;
   (g) naj zagovarja vodilno vlogo žensk in deklet ter njihovo polno, enakopravno in vsebinsko sodelovanje na vseh ravneh odločanja, saj je udejstvovanje žensk v javnem in političnem življenju ter odločanju bistveno za dobro upravljanje in oblikovanje politik;
   (h) naj vključevanje načela enakosti spolov in pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, uporablja na vseh področjih politik EU in držav članic, saj sta to splošno priznani orodji za uresničevanje pravic žensk in doseganje enakosti spolov;
   (i) naj notranje in zunanje politike in programe EU oblikuje in prilagodi tako, da bodo krepili vlogo žensk in deklet v vsej njihovi raznolikosti, ter spoštuje, varuje in izpolnjuje njihove pravice in zagotavlja enakost spolov;
   (j) naj odpravi številne sistemske temeljne vzroke za revščino žensk po svetu, kot so prevelika zastopanost žensk na slabo plačanih, prekarnih delovnih mestih in delovnih mestih s krajšim delovnim časom, prekinitve poklicnih poti žensk zaradi oskrbe otrok in drugih družinskih članov, pomanjkanje dostopa do trgov dela in zaposlovanja, razlike v plačah in pokojninah med spoloma ter premajhna zastopanost žensk pri sprejemanju političnih in gospodarskih odločitev;
   (k) naj opozarja, kako pomembno je spodbujati večjo vlogo žensk in deklet z izobraževanjem, usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, ki so bistveni v boju proti škodljivim stereotipom in trdovratnim neenakostim, ki povzročajo revščino, skupaj z obravnavanjem stopnje brezposelnosti žensk in njihove premajhne zastopanosti v nekaterih sektorjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika ter umetna inteligenca;
   (l) naj podpira in spodbuja podjetništvo žensk na vseh ravneh s povečanjem njihovega sodelovanja na trgu dela, izboljšanjem njihove finančne neodvisnosti ter priznavanjem in spodbujanjem žensk kot vzornic, mentoric in oseb, ki ustvarjajo delovna mesta;
   (m) naj zagotovi, da bodo v prihodnje strategije, programe in politične pobude EU vključeni konkretni ukrepi in ustrezne proračunske obveznosti, da bi obravnavali različne vidike revščine žensk in razloge zanjo, kot so opredeljeni v strategiji EU za enakost spolov;
   (n) naj poudarja uničujoče posledice nasilja na podlagi spola v družbi in oboroženih spopadih za socialno izključenost in revščino žensk ter ozavešča o njih, poudarja potrebo po trdnem nacionalnem in mednarodnem zakonodajnem okviru ter kazenskem pregonu storilcev takega nasilja in pravici žrtev do učinkovitih pravnih sredstev in odprave krivic;
   (o) naj odpravi škodljive tradicionalne prakse, kot so poroke otrok, prisilne poroke in pohabljanje ženskih spolnih organov, ter se bori proti njim;
   (p) naj z ukrepi za izboljšanje ureditev v zvezi s sanitarno oskrbo, higienskimi storitvami in menstrualno higieno v šolah ter z bojem proti menstrualni revščini in tozadevni stigmatizaciji, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem za vse, prepreči, da bi dekleta med menstruacijo izostajala iz šole; naj omogoči večje sinergije med programi, ki obravnavajo zdravje, spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter vodo, sanitarne in higienske storitve v šolah, ter osebno podporo za dekleta;
   (q) naj uporabi načela iz evropskega stebra socialnih pravic z izvajanjem pristopa k zagotavljanju temeljne socialne zaščite, ki temelji na pravicah;
   (r) naj poskrbi, da bodo države članice izvajale trdne ureditve socialne varnosti, vključno s preučitvijo uvedbe minimalnega dohodka, naj omogoči varnost vsem ženskam, zlasti tistim z največjim tveganjem za revščino in socialno izključenost, v skladu z zahtevami, ki so jih državljani EU izrazili na Konferenci o prihodnosti Evrope;
   (s) naj poskrbi, da bodo države članice dajale prednost naložbam v socialno infrastrukturo in zelena delovna mesta, da bi zagotovile blaginjo in krepitev vloge žensk;
   (t) naj okrepi javne storitve, vključno z zdravstvenimi storitvami, kakovostnim in cenovno dostopnim javnim šolstvom in javnim prevozom, ter prizna ključno vlogo dostopnega in zanesljivega javnega prevoza pri omogočanju ženskam, da hodijo v službo in se udejstvujejo v družbi;
   (u) naj spodbuja zelena delovna mesta in vlaga v polno sodelovanje žensk pri zelenem prehodu, saj je bistveno, da ob zagotavljanju enakosti spolov v novih sektorjih in sektorjih v vzponu napredujemo k trajnostnemu gospodarstvu;
   (v) naj prizna, da energetska revščina nesorazmerno vpliva na ženske, in predlaga posebne ukrepe za podporo ženskam v ranljivih položajih, pri tem pa zagotovi, da bo imel v zelenem energetskem prehodu vsakdo dostop do elektrike, ogrevanja in hlajenja;
   (w) naj omogoči dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno s starosti primernim celovitim izobraževanjem o spolnosti in partnerskih odnosih za vse, cenovno dostopno sodobno kontracepcijo, varnim in zakonitim opravljanjem splava ter drugimi storitvami spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, kot je kakovostno zdravstveno varstvo za matere;
   (x) naj zagovarja in podpira pravico vsakogar do najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja, ki se uresničuje tudi z omogočanjem univerzalnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ter sprejme konkretne ukrepe za uresničevanje te pravice;
   (y) naj odločno in nedvoumno obsodi sedanje nazadovanje in napade na enakost spolov in spolno in reproduktivno zdravje in pravice, tudi s strani skrajno desničarskih organizacij in protidemokratičnih gibanj, s katerimi se poskušajo spodkopati temeljne pravic žensk, njihova samostojnost in emancipacija na vseh področjih;
   (z) naj krepi in podpira organizacije civilne družbe in nevladne organizacije, ki podpirajo pravice žensk in krepitev njihove vloge;
   (aa) naj pospeši izvajanje že sprejetih mednarodnih zavez, kot so cilji trajnostnega razvoja, Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Istanbulska konvencija, Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 190 in resolucija Varnostnega sveta OZN št. 1325; naj podpre nove ukrepe za krepitev vloge žensk in deklet ter se na ta način bori proti njihovi revščini in socialni izključenosti;
   (ab) naj dejavno spodbuja koncept boja proti večplastni in presečni diskriminaciji v vseh organih OZN ter EU in njenih državah članicah;
   (ac) naj ponovno poudari, da mora imeti EU na večstranski ravni vodilno vlogo pri spodbujanju feministične diplomacije, da bi izvajala mednarodne sporazume na področju pravic žensk in deklet ter krepitve njihove vloge; spodbuja EU, njene države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj se zavežejo, da bodo napredovale v smeri feministične zunanje, varnostne in razvojne politike, ki bo vključevala vizijo preobrazbe v prid enakosti spolov, in naj enakost spolov postavijo v središče svojega zunanjega delovanja in prednostnih nalog;
   (ad) naj upošteva, da je treba povečati vključevanje načela enakosti spolov in učinkoviteje uporabljati načela priprave proračuna, ki upošteva vidik spola, tudi v zunanjih politikah EU, da bi odpravili neenakost spolov po vsem svetu;
   (ae) naj v celoti izvaja akcijski načrt EU za enakost spolov III in poskrbi, da bo do leta 2025 85 % vseh novih ukrepov v vseh zunanjih odnosih prispevalo k enakosti spolov in krepitvi vloge žensk; naj pri vsem svojem zunanjem delovanju in zunanjih politikah uporablja celovit in trajnosten pristop k feministični zunanji politiki;
   (af) naj poskrbi za zbiranje primerljivih podatkov, razčlenjenih po starosti, biološkem in družbenem spolu, o položaju oseb, ki se spopadajo z večplastno in presečno diskriminacijo, da bi izboljšali analizo podatkov ter jih uporabili pri oblikovanju in izvajanju politik, saj je zdaj na voljo manj kot polovica podatkov, potrebnih za spremljanje cilja trajnostnega razvoja 5;

2.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in posebnemu predstavniku EU za človekove pravice.

(1) UL C 47, 7.2.2023, str. 30.
(2) UL C 47, 7.2.2023, str. 2.
(3) Listina EU o temeljnih pravicah, člen 21.
(4) Azcona, G., in Bhatt, A., Poverty is not gender neutral (Revščina ni spolno nevtralna), Agencija OZN za ženske, marec 2023.
(5) Gender differences in poverty and household composition through the life cycle (Razlike med spoloma v revščini in sestava gospodinjstva skozi življenjski cikel), Agencija OZN za ženske in Svetovna banka.
(6) Resolucija z dne 5. julija 2022 o revščini žensk v Evropi, sprejeta besedila: P9_TA(2022)0274.

Zadnja posodobitev: 29. maj 2024Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov