Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Srbiji, zlasti resolucije z dne 10. maja 2023 o poročilu Komisije o Srbiji za leto 2022(1),

–  ob upoštevanju prejšnjih izjav EU o Srbiji, zlasti skupne izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja za sosedstvo in širitev Olivérja Várhelyija z dne 19. decembra 2023 o parlamentarnih volitvah,

–  ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih mednarodne misije za opazovanje volitev o predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so 17. decembra 2023 potekale v Srbiji,

–  ob upoštevanju skupnega mnenja Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Beneške komisije z dne 19. decembra 2022 o ustavnem in pravnem okviru, ki ureja delovanje demokratičnih institucij v Srbiji – volilna zakonodaja in volilna uprava,

–  ob upoštevanju poročila ad hoc odbora predsedstva parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 17. januarja 2024 o opazovanju predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji (17. decembra 2023),

–  ob upoštevanju govora o volitvah v Srbiji z dne 17. januarja 2024, ki ga je na plenarnem zasedanju Parlamenta imel komisar za pravosodje Didier Reynders v imenu podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella,

–  ob upoštevanju odprtega pisma o razmerah v Srbiji po volitvah, ki so ga podpisali predsedniki odborov za zunanje zadeve več držav EU,

–  ob upoštevanju procesa parlamentarnega dialoga v Srbiji, ki ga podpira tudi Evropski parlament,

–  ob upoštevanju srbske ustave iz leta 2006 in zakona o volitvah poslancev iz leta 2022,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022 z dne 10. januarja 2022 z naslovom Podpora EU pravni državi na Zahodnem Balkanu: kljub prizadevanjem temeljne težave še vedno obstajajo,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so bili po množičnem streljanju maja 2023 v Beogradu in blizu Mladenovca po vsej Srbiji organizirani množični protesti pod sloganom „Srbija proti nasilju“; ker je srbski predsednik 1. novembra 2023 kot razlog za razpustitev parlamenta navedel zahteve opozicije po predčasnih volitvah; ker je predčasne parlamentarne volitve razpisal za 17. december 2023;

B.  ker so bile od leta 2012 vse parlamentarne volitve v Srbiji, razen enih, predčasne volitve; ker so bile to tretje parlamentarne volitve v manj kot štirih letih;

C.  ker so bile po nenadnem in hkratnem odstopu 65 županov iz vrst vladajoče stranke, vključno z županom Beograda, in odločitvi skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine, da se razpusti, za isti dan, 17. decembra 2023, kljub stabilnim večinam, razpisane predčasne lokalne volitve v tretjini srbskih občin in pokrajinske volitve v Vojvodini; ker izvedba delnih lokalnih in parlamentarnih volitev na isti dan ni dobra in uveljavljena praksa; ker številni opazovalci menijo, da so predčasne delne lokalne volitve orodje za utrjevanje oblasti sedanje vlade in pomenijo zlorabo volilne pravice lokalnih skupnosti;

D.  ker so volitve potekale ob povečani družbeni polarizaciji in močni konkurenci med nasprotujočimi si političnimi programi; ker so jih zaznamovale raven negativnih kampanj in netenja strahu brez primere ter napadi na politične nasprotnike in novinarje;

E.  ker Srbija pred volilnim dnem ni izvedla ključnih priporočil OSCE/ODIHR in Beneške komisije, vključno s priporočili v zvezi z vzpostavljanjem enakih konkurenčnih pogojev, ukrepi za preprečevanje zlorabe javnih funkcij in državnih sredstev, v zvezi z ločitvijo uradnih dolžnosti in dejavnosti kampanje ter učinkovitimi mehanizmi za preprečevanje ustrahovanja volivcev in pritiska nanje, tudi kupovanja glasov;

F.  ker so celotno kampanjo zaznamovali še bolj skrajna polarizacija, agresivna retorika, osebna diskreditacija, verbalno nasilje in hujskaška retorika; ker so pritisk na zaposlene v javnem sektorju, zloraba javnih sredstev in poskusi vplivanja na volivce vzbudili pomisleke glede zmožnosti volivcev, da se odločijo brez nedovoljenega pritiska; ker so te prakse, skupaj z nekaterimi težavami pri dostopu opozicije do javnih prostorov, privedle do neenakih pogojev za vse in zabrisale ločnico med državo in vladajočo stranko, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi; ker sta medijski hiši Sputnik Srbija in Russia Today Balkan, ki ju podpira Rusija, dejavno prispevali k širjenju dezinformacij, zlasti o opozicijskih kandidatih;

G.  ker se je sedanji predsednik Aleksandar Vučić, čeprav ni bil kandidat na teh volitvah, veliko pojavljal med kampanjo in prevzel osrednjo vlogo v vsakodnevnih predvolilnih dejavnostih ter se redno udeleževal dogodkov srbske napredne stranke (SNS); ker je bila lista pod vodstvom SNS poimenovana po Aleksandru Vučiću;

H.  ker so bili organi za nadzor kampanje in elektronskih medijev večinoma neučinkoviti pri preprečevanju kršitev v volilnem obdobju;

I.  ker so OVSE/ODIHR, parlamentarna skupščina OVSE, parlamentarna skupščina Sveta Evrope in Evropski parlament izvedli mednarodno misijo za opazovanje volitev, da bi ugotovili, ali so bile volitve izpeljane v skladu z zavezami OVSE ter drugimi mednarodnimi obveznostmi in standardi za demokratične volitve ter nacionalno zakonodajo;

J.  ker so bili volilni seznami posodobljeni prek enotnega volilnega imenika, končno število volivcev pa je znašalo 6 500 666; ker se je domnevalo, da so številne umrle osebe ostale v imeniku;

K.  ker je bila volilna udeležba 58,58-odstotna, kar je rahlo več kot na prejšnjih volitvah leta 2022;

L.  ker so ženske na izvoljenih in imenovanih funkcijah na splošno še vedno premalo zastopane, čeprav je bilo 43 % od 2827 parlamentarnih kandidatov žensk in so si prizadevali za spodbujanje njihove udeležbe;

M.  ker so volitve na splošno potekale nemoteno, vendar so volilni dan zaznamovale številne postopkovne pomanjkljivosti, med drugim nedosledna uporaba zaščitnih ukrepov med glasovanjem in štetjem glasov, pogosta gneča na voliščih, kršitve tajnosti glasovanja in številni primeri skupinskega glasovanja in posamezni primeri fizičnih napadov;

N.  ker je SNS po podatkih srbske volilne komisije prejela 46,75 % glasov, največja opozicijska koalicija „Srbija proti nasilju“ 23,66 %, Socialistična stranka Srbije je prejela 6,55 %, koalicija NADA 5,02 %, „Mi – Glas ljudstva“ 4,69 %, pet manjšinskih list pa skupaj 3,68 %;

O.  ker je v izjavi o predhodnih ugotovitvah in sklepih mednarodne misije za opazovanje volitev izpostavljeno, da je na predčasnih parlamentarnih volitvah 17. decembra, čeprav so bile tehnično dobro vodene in so volivcem ponudile izbiro političnih alternativ, prevladoval odločilni vpliv predsednika, ki je ob sistemskih prednostih vladajoče stranke ustvaril nepravične pogoje; ker naj bi bilo končno poročilo OVSE/ODIHR objavljeno v prihodnjih tednih;

P.  ker se glavne obtožbe o nepravilnostih na dan volitev nanašajo zlasti na Beograd, kjer so oblasti „fantomske volivce“ iz drugih srbskih občin, kjer na ta dan niso potekale volitve, pa tudi iz sosednjih držav, prijavile v stanovanjih, v katerih sicer ne živijo; ker obstajajo številne obtožbe, da je vladajoča stranka organizirala prevoze volivcev iz tujine v Srbijo, da bi glasovali na lokalnih volitvah v Beogradu;

Q.  ker je srbska organizacija civilne družbe CRTA izvedla poglobljeno analizo na podlagi omejenih podatkov in virov ter zelo konzervativno ocenila, da nepravilnosti v volilnem imeniku zadevajo najmanj 30 000 volivcev; ker imajo trdne dokaze, da so bile te nepravilnost del strategije nezakonitega in nelegitimnega volilnega inženiringa, katerega cilj je vplivati na rezultate volitev in izkrivljati voljo volivcev; ker so ljudi pripeljali iz vse Srbije in iz tujine (Bosne in Hercegovine ter Črne gore), da bi glasovali na lokalnih volitvah v Beogradu; ker so na lokalnih volitvah v Beogradu javno glasovali celo državni uradniki in politiki iz Bosne in Hercegovine; ker je srbska vlada to prakso zagovarjala kot legitimno;

R.  ker se druge pomembne obtožbe o nepravilnostih nanašajo na kupovanje glasov, pristranskost medijev, pritiske na zaposlene v javnem sektorju in socialno ranljive skupine, zlorabo javnih sredstev ter ustrahovanje in poseganje v volilne skrinjice;

S.  ker srbske oblasti zanikajo, da bi prišlo do kakršnih koli nepravilnosti; ker tako srbski predsednik kot mediji, ki so pod ruskim nadzorom, trdijo, da so se druge države grobo vmešavale v volilni proces v Srbiji, niso pa predložili utemeljenih dokazov za te trditve; ker se je predsednica vlade Ana Brnabić ruskim obveščevalnim službam javno zahvalila za informacije o načrtovanih dejavnostih opozicije; ker je širjenje ruskih dezinformacij in diskurza v Srbiji resna in stalna težava, zlasti med volilnimi kampanjami; ker je Kremelj javne proteste proti potvorjenim splošnim volitvam v Srbiji obsodil kot poskuse Zahoda, da bi strmoglavil vlado in zrežiral nov „majdanski državni udar“;

T.  ker so neodvisne srbske organizacije, ki obsojajo nepravilnosti med nedavnimi volitvami, nenehno tarča napadov vladnih uradnikov; ker srbske oblasti, čeprav so te organizacije odkrile številne konkretne znake volilne goljufije, doslej nočejo raziskati teh obtožb o nepravilnostih in skušajo namesto tega diskreditirati in ustrahovati opazovalce volitev, ki so objavili poročila o nepravilnostih; ker vodilni srbski politiki, vključno s predsednikom, od volitev neupravičeno skušajo očrniti poslance Evropskega parlamenta in druge člane mednarodne misije za opazovanje volitev;

U.  ker je opozicija izpodbijala rezultate volitev, zlasti lokalnih volitev v Beogradu, kar je privedlo do velikih mirnih demonstracij, ki sta jih sprožila koalicija Srbija proti nasilju in nestrankarsko združenje ProGlas, ki sta zahtevali razveljavitev volitev in izvedbo ponovnega glasovanja; ker je državna volilna komisija pritožbe opozicije zavrnila; ker je opozicija pozvala ustavno sodišče, naj volitve razveljavi zaradi obtožb o številnih goljufijah;

V.  ker je protest 24. decembra 2023 postal nasilen, ko so nekateri protestniki vdrli v beograjsko mestno skupščino, zaradi česar je policija aretirala 38 ljudi, tudi študente, ki so jih sodno preganjali zaradi spodkopavanja ustavnega reda, nekateri pa so še vedno v hišnem priporu; ker je več miroljubnih protestnikov trdilo, da so se mednje pomešali zamaskirani huligani; ker so mirni protestniki obsodili tudi nesorazmerno policijsko nasilje;

W.  ker se v zadnjem desetletju, odkar je predsednik Aleksandar Vučić prevzel oblast, v Srbiji nenehno spodkopava medijska svoboda, pri čemer so novinarji tarče političnega pritiska, groženj in celo fizičnih napadov; ker je organizacija Novinarji brez meja Srbijo uvrstila med najnižje v Evropi po svetovnem indeksu svobode medijev, saj je država v letu 2023 nazadovala za 12 mest in je trenutno na 91. mestu;

X.  ker sta pravna država in pravilno delovanje srbskih demokratičnih institucij za Srbijo še vedno ključna izziva na njeni poti pristopa k EU;

1.  obžaluje, da srbske parlamentarne in lokalne volitve, ki so potekale 17. decembra 2023, niso bile v skladu z mednarodnimi standardi in zavezanostjo Srbije svobodnim in poštenim volitvam, ker je vladajoča stran vztrajno in sistematično zlorabljala institucije in medije, da bi si zagotovila nepošteno in neupravičeno prednost; meni, da za te volitve ni mogoče reči, da so potekale pod poštenimi pogoji; je zaskrbljen zaradi poročil o razširjenosti in sistematični razsežnosti goljufij, ki so ogrozile integriteto volitev v Srbiji;

2.  ugotavlja, da je mednarodna misija za opazovanje volitev izjavila, da so volitve potekale nemoteno, vendar so dan volitev zaznamovale številne postopkovne pomanjkljivosti, med drugim nedosledna uporaba zaščitnih ukrepov med glasovanjem in štetjem glasov, pogosta prezasedenost volišč, kršitve tajnosti glasovanja in številni primeri skupinskega glasovanja; izraža resno zaskrbljenost zaradi teh nepravilnosti in splošnega volilnega okolja, ki ni izpolnjevalo standardov, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU; opozarja srbske oblasti, da je pravilno delovanje demokratičnih institucij ključen del pristopnega procesa te države k EU in metodologiji pristopa k EU;

3.  z resno zaskrbljenostjo ugotavlja, da so mednarodni in domači opazovalci zbrali obsežne dokaze o dejavnostih pred volitvami in na dan volitev, ki so lahko vplivale na rezultate volitev in so zlasti pomembno vplivale na rezultate lokalnih volitev v Beogradu ter resno ogrozile legitimnost parlamentarnih volitev;

4.  poziva, naj ugledni mednarodni pravni strokovnjaki in institucije izvedejo neodvisno mednarodno preiskavo nepravilnosti na parlamentarnih, pokrajinskih in lokalnih volitvah, zlasti volitev v beograjsko mestno skupščino, saj nekatere obtožbe, vključno s tistimi o organizirani migraciji volivcev na lokalni ravni, presegajo obseg poročil OVSE/ODIHR; podpira hitro napotitev ad hoc misije za ugotavljanje dejstev v Srbiji, v kateri bo sodeloval Parlament;

5.  poziva Komisijo, naj sproži pobudo za napotitev misije strokovnjakov v Srbijo, da bi ocenili razmere v zvezi z nedavnimi volitvami in povolilnimi dogodki in tako pomagali vzpostaviti pogoje za začetek potrebnega družbenega dialoga, da bi tako poskušali povrniti zaupanje javnosti v institucije, ter ocenili in obravnavali sistemska vprašanja pravne države v Srbiji na podlagi Priebejevih poročil;

6.  obžaluje, da ni institucionalnega odziva na resne obtožbe o vpletenosti vladajoče strani v volilne manipulacije in zlorabe, kar prispeva k ozračju nekaznovanosti in zagotavlja, da se bodo takšne prakse nadaljevale; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere volilne nepravilnosti pred volitvami decembra 2023 morda pomenijo kršitev srbske zakonodaje in njene ustave; poudarja, da bodo te prakse, če se bodo nadaljevale brez posledic, še naprej spodkopavale zaupanje v volilni proces in institucije Srbije, kar bo nepreklicno oviralo demokratično upravljanje in nadaljnje evropsko povezovanje; poudarja pomen temeljite preiskave vseh pritožb, povezanih z volitvami, tudi nedavne zahteve za razveljavitev volitev v beograjsko mestno skupščino z dne 17. decembra 2023, ki jo je pri ustavnem sodišču vložil uslužbenec koalicije Srbija proti nasilju;

7.  obžaluje neuvedbo pregona in sankcij v zvezi z dejanji med volitvami, vključno z resnimi obtožbami o nezakoniti manipulaciji registra volivcev in glasovalnih pravic, pritiskih in ustrahovanju državljanov in kandidatov na volitvah, primerih korupcije, ponarejanju podpisov državljanov, klientelizmu, nelegitimni in nezakoniti zlorabi podatkov državljanov, zlorabah državnih funkcij ter pomanjkanju učinkovitih mehanizmov, ki bi preprečevali, da bi pretirana prisotnost vladajoče strani povzročila nepošteno institucionalno prednost na volitvah;

8.  poziva srbske oblasti, naj preiščejo, preganjajo in privedejo pred sodišče tiste, ki so odgovorni za kazniva dejanja, storjena med volitvami, in za vse napade na študente;

9.  obsoja organizirane napade srbskih uradnikov na opazovalce volitev, vključno s poslanci Evropskega parlamenta, in poziva k vrnitvi k spoštljivemu in konstruktivnemu diskurzu, pri čemer poudarja pomen medsebojnega spoštovanja v demokratičnem procesu; je zelo zaskrbljen zaradi poskusov diskreditacije in ustrahovanja opazovalcev; poziva srbske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi preprečili nadaljnje dezinformacijske kampanje proti opazovalcem volitev, in naj vzpostavijo pogoje, da bodo lahko nacionalni in mednarodni opazovalci volitev učinkovito opravljali svoje delo, ter jih zaščitijo pred nasiljem, grožnjami, povračilnimi ukrepi, škodljivo diskriminacijo, pritiski ali drugimi samovoljnimi ukrepi, ki so posledica njihovega legitimnega uveljavljanja pravic in svoboščin; pozdravlja delo domačih opazovalcev iz Centra za raziskave, preglednost in odgovornost (CRTA) ter centra za svobodne volitve in demokracijo (CeSID);

10.  je zaskrbljen zaradi „pasivizacije“ naslovov prebivanja nekaterih kategorij državljanov, tudi v Beogradu in južni Srbiji, zaradi česar so te osebe prikrajšane za volilno pravico; poziva pristojne organe, naj nemudoma odpravijo te resne kršitve volilnih pravic;

11.  poziva Republiko Srbijo, naj obravnava pomisleke glede udeležbe narodnih manjšin v volilnem procesu, poskrbi, da se bodo merila za status manjšin uporabljala dosledno, ter odpravi ranljivosti v zvezi s pritiskanjem na volivce in kupovanjem glasov;

12.  poziva srbske oblasti, naj zagotovijo institucionalne rešitve za premagovanje sedanjih težav; poziva srbski parlament in vlado, naj si po najboljših močeh prizadevata za učinkovito delovanje brez nenehnega cikla volilnih kampanj in pogostih predčasnih volitev;

13.  poziva srbske oblasti, naj obnovijo zaupanje volivcev v celotni proces, vzpostavijo popolnoma pregledne volilne postopke in zagotovijo odgovornost oblasti, ne glede na to, ali izvajajo volitve ali se vmešavajo vanje; poziva srbske oblasti, naj v celoti sodelujejo z ODIHR, EU in Svetom Evrope ter omogočijo vzpostavitev vključujočega procesa za krepitev pravic in svoboščin ter institucij in procesov, povezanih z volitvami, pri čemer naj bodo vključeni tudi domači opazovalci volitev in domače politične stranke; pozdravlja vse pristne korake v tej smeri;

14.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Srbija ni izvedla številnih dolgoletnih priporočil OVSE/ODIHR o pomembnih vprašanjih v volilnem procesu, čeprav je bila k temu večkrat pozvana, tudi s strani Komisije; je seznanjen z nedavnimi spremembami, ki so selektivno obravnavale nekatera prejšnja priporočila OVSE/ODIHR in Beneške komisije, zlasti tista, ki se nanašajo na pravni okvir za financiranje volilnih kampanj;

15.  z zanimanjem pričakuje končno poročilo mednarodne misije za opazovanje volitev OVSE/ODIHR; poziva Srbijo, naj v posvetovanju s strokovnimi organizacijami civilne družbe in precej pred naslednjimi volitvami izvaja priporočila iz skupnega mnenja Beneške komisije in OVSE/ODIHR z dne 19. decembra 2022 o ustavnem in pravnem okviru, ki ureja delovanje demokratičnih institucij v Srbiji, da bi preprečila nove nepravilnosti in goljufije ter hkrati zagotovila demokratično delovanje države, zlasti tiste v zvezi z dostopom protikandidatov do medijev, večjo preglednostjo in odgovornostjo financiranja kampanj, ukrepi za odpravo pritiska na volivce in zlorabo upravnih virov;

16.  poziva Srbijo, naj izpolni priporočilo OVSE/ODIHR in izvede celovito revizijo enotnega volilnega imenika, da bi razrešila pomisleke glede njegove točnosti, vključno z obtožbami o migraciji volivcev in vpisih umrlih oseb; je zaskrbljen zaradi obtožb, da je enotni volilni register že zabeležil znatno povečanje števila volivcev v mestih, kjer bodo lokalne volitve potekale v letu 2024;

17.  poziva državno volilno komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pomislekov glede preglednosti in učinkovitosti njenega delovanja, vključno s pravočasno objavo rezultatov spremljanja v obdobju kampanje;

18.  obsoja odsotnost medijskega pluralizma med volilno kampanjo ter dezinformacije in splošno razširjeno neetično in pristransko poročanje medijev v korist vladajočih akterjev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vlada vpliva na veliko število medijskih hiš ali jih nadzoruje, kar je med kampanjo povzročilo neenake konkurenčne pogoje za opozicijske kandidate; obsoja napade medijskih hiš, ki so blizu vladi, na kritične novinarje; obžaluje veliko javno prisotnost srbskega predsednika pred in med volilno kampanjo, ki je izbrisala ločnice med institucijo predsednika, državo in politično stranko na oblasti;

19.  je zaskrbljen, ker so se razmere in pluralizem medijev kljub novim zakonom o elektronskih medijih ter javnih informacijah in medijih poslabšali; močno obžaluje, da regulativni organ za elektronske medije ni izpolnil svojih zakonskih obveznosti, da spremlja kampanjo v medijih, poroča o svojih ugotovitvah in sankcionira medijske hiše, ki so kršile zakon, širile sovražni govor ali kršile novinarske standarde; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je regulativni organ za elektronske medije objavil le rezultate spremljanja javne radiotelevizije in zasebnih kabelskih kanalov, ne pa tudi zasebnih nacionalnih kanalov, ki so blizu vladajoči stranki;

20.  je zaskrbljen zaradi primerov žaljivih napadov in žalitev ter nadlegovanja novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe, ki so jih v nekaterih primerih sprožili vladni uradniki, zlasti v predvolilnem obdobju; poziva srbske oblasti, naj preprečijo tuje vmešavanje in dezinformacijske kampanje, znatno izboljšajo zaščito neodvisnega novinarstva in zagotovijo pregledno medijsko okolje; poudarja, da morajo institucije EU storiti več za zaščito pravic in svoboščin srbskih novinarjev in medijev; poudarja, da bi bilo treba dostop do predpristopnega financiranja uporabiti kot orodje za zaustavitev nadaljnjega slabšanja razmer na področju svobode medijev;

21.  poziva k reformi učinkovitosti mehanizmov za nadzor kampanj, vključno z agencijo za preprečevanje korupcije in ad hoc odborom za nadzor kampanj, da bi se pritožbe v zvezi z zlorabo javnih sredstev obravnavale pravočasno in pregledno;

22.  poudarja, da Srbija kot država kandidatka za članstvo v EU ni izvaja v zadostni meri osnovnih demokratičnih standardov EU in mednarodnih demokratičnih standardov; poziva srbske oblasti, naj zajamčijo demokratično izvedbo naslednjih rednih lokalnih volitev leta 2024 in prihodnjih volitev;

23.  ugotavlja, da so bili v zadnjih 12 letih vsi sklici srbskega parlamenta, z izjemo enega, predčasno razpuščeni in da bodo nadaljnje nepotrebne predčasne volitve spodkopale politično stabilnost; poudarja, da nenehne predčasne volitve, nenehne kampanje in dolge zamude pri oblikovanju vlad ne prispevajo k učinkovitemu demokratičnemu upravljanju države, temveč slabijo parlament ter vodijo v pomanjkanje parlamentarnega in zakonodajnega nadzora ter pomanjkanje legitimnosti;

24.  poudarja pomen svobode govora in priznava, da ima vsakdo pravico izraziti svoja stališča in sodelovati v miroljubnih protestih; v zvezi s tem obsoja nesorazmerno uporabo policijskega nasilja nad miroljubnimi protestniki, ki protestirajo proti volilnim goljufijam; je zaskrbljen zaradi obtožb, da so se provokatorji infiltrirali med protestnike, da bi sprožili posredovanje policije; je zaskrbljen zaradi ocen, da sta policija in sodstvo z nekaterimi udeleženci protesta 24. decembra 2023 nesorazmerno grobo ravnala, kar je v popolnem nasprotju s praksami srbske policije med prejšnjimi protesti v državi; poziva diplomatska predstavništva EU in držav članic, naj še naprej spremljajo tekoče pravne zadeve, povezane s protesti;

25.  ostro obsoja neutemeljene trditve srbskih oblasti, da so bile države članice EU vpletene v organizacijo povolilnih protestov; obžaluje, da so mediji, ki so blizu vladajoči stranki, proteste uporabili kot izgovor za širjenje diskurza proti EU;

26.  obžaluje, da Komisija, zlasti komisar za širitev, ni odločno kritizirala številnih obtožb o volilnih goljufijah med volitvami v Srbiji, in poziva Komisijo, naj nemudoma odpravi pomanjkljivosti, ki so privedle do teh obtožb;

27.  ponavlja svoje stališče, da bi se morala pristopna pogajanja s Srbijo nadaljevati le, če bo država dosegla znaten napredek pri reformah, povezanih z EU, in v celoti izvedla priporočila OVSE/ODIHR in Beneške komisije; poziva Komisijo in Svet, naj uveljavljata strogo pogojevanje; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja poročila Evropskega računskega sodišča in nemudoma začne revizijo finančnih sredstev, zagotovljenih srbski vladi v okviru instrumenta za predpristopno pomoč III (IPA III) in drugih finančnih instrumentov; poudarja, da bo, če srbske oblasti ne bodo pripravljene izvajati ključnih priporočil za volitve ali če bodo ugotovitve te preiskave pokazale, da so bile srbske oblasti neposredno vpletene v volilno goljufijo, zahteval začasno ustavitev financiranja EU zaradi hudih kršitev načela pravne države v zvezi z volitvami v Srbiji;

28.  obljublja, da bo pozorno spremljal povolilne dogodke v Srbiji, in se zavezuje, da bo podpiral reforme, ki krepijo demokracijo in pomagajo Srbiji, da napreduje na poti k pristopu k EU; poudarja, da si je z vsemi svojimi dejavnostmi, zlasti z medstrankarskim in parlamentarnim dialogom, vedno prizadeval podpirati politični pluralizem in krepitev vključujočega volilnega okolja v Srbiji; poudarja pomen nadaljevanja medstrankarskega dialoga in procesa parlamentarnega dialoga; poziva Evropsko unijo, naj v Srbiji spodbudi notranji in konstruktiven dialog med vlado in opozicijo, da bi odpravili sedanje ozračje globoke politične polarizacije; meni, da je v tem primeru Parlament najprimernejša institucija, ki lahko nastopa kot konstruktiven posrednik;

29.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in narodni skupščini Srbije, Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, parlamentarni skupščini OVSE in parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1) UL C, C/2023/1065, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1065/oj.