(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0232),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0147/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2023(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9‑0016/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C, C/2023/865, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/865/oj.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Komisija je 25. novembra 2020 objavila akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine(3), v katerem je napovedala svoje cilje glede spodbujanja preglednosti in predvidljivosti na področju licenciranja za standard bistvenih patentov, vključno z izboljšanjem sistema licenciranja za standard bistvenih patentov, v korist industrije in potrošnikov Unije, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MSP)(4). Akcijski načrt sta podprla Svet v sklepih z dne 18. junija 2021(5) in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2021(6). [Sprememba 1]

(2)  Namen te uredbe je izboljšati licenciranje za standard bistvenih patentov z odpravo vzrokov za neučinkovito licenciranje, kot so nezadostna preglednost v zvezi z za standard bistvenimi patenti, poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter licenciranjem v vrednostni verigi in omejena uporaba postopkov za reševanje sporov v zvezi s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Vse to skupaj zmanjšuje splošno pravičnost in učinkovitost sistema ter ustvarja previsoke upravne in transakcijske stroške, kar zmanjšuje razpoložljiva sredstva za naložbe v inovacije. Namen uredbe je izboljšati licenciranje za standard bistvenih patentov ter tako spodbuditi sodelovanje evropskih podjetij pri razvoju standardov in širšem izvajanju takih standardiziranih tehnologij, zlasti v panogah interneta stvari. Zato ta uredba uresničuje cilje, ki se sicer razlikujejo od ciljev varstva neizkrivljene konkurence, zagotovljene s členoma 101 in 102 PDEU, vendar jih dopolnjujejo. Ta uredba prav tako ne bi smela posegati v nacionalna pravila o konkurenci. [Spremembi 2 in 280]

(2a)   Med strankami potekajo pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov v številnih primerih v dobri veri, v nekaterih primerih pa za standard bistveni patenti postanejo predmet sodnega postopka. Namen te uredbe je imetnikom in izvajalcem za standard bistvenih patentov Unije zagotoviti prednosti z uvedbo mehanizmov, zasnovanih za obravnavanje dveh ključnih vprašanj. Prvič, primeri, ko izvajalci za standard bistvenih patentov nerazumno odložijo ali zavrnejo licence, podeljene pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Drugič, scenariji, v katerih imetniki za standard bistvenih patentov uveljavljajo licenčnine, za katere ne veljajo pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji, zaradi tveganja sodne odredbe in pomanjkanja preglednosti. Bistveno je, da imetniki in izvajalci za standard bistvenih patentov ravnajo v dobri veri pred in med pogajanji o licenciranju ter po njih. Izvajalci za standard bistvenih patentov, ki uporabljajo standardizirano tehnologijo, bi si morali proaktivno prizadevati za pridobitev licence od imetnika za standard bistvenih patentov, ki je lastnik tehnologije, ki jo uporabljajo, imetniki za standard bistvenih patentov pa bi morali licenco podeliti pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji kateri koli stranki, ki jo želi, ne glede na položaj potencialnega pridobitelja licence v zadevni vrednostni verigi. [Sprememba 3]

(2b)   Ukrepi, uvedeni s to uredbo, so v skladu s cilji Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS) glede spodbujanja tehnoloških inovacij in razširjanja tehnologije v obojestransko korist imetnika in uporabnika za standard bistvenega patenta, ter z načeli preprečevanja zlorabe pravic intelektualne lastnine in sprejemanja ukrepov zaradi javnega interesa. Natančneje, v skladu s Sporazumom TRIPS je izjema od izključnih pravic, podeljenih s patentom, upravičena, če ni nerazumno v nasprotju z običajnim izkoriščanjem patenta in nerazumno ne ogroža legitimnih interesov lastnika patenta ob upoštevanju legitimnih interesov tretjih oseb. [Sprememba 4]

(3)  Za standard bistveni patenti so patenti, ki ščitijo tehnologijo, vključeno v standard. Za standard bistveni patenti so „bistveni“ v smislu, da je za izvajanje standarda potrebna uporaba izumov, ki jih zajemajo za standard bistveni patenti. Uspeh standarda je odvisen od njegove široke uporabe, zato je treba vsakemu deležniku omogočiti uporabo standarda. Da se zagotovita široko izvajanje in dostopnost standardov, organizacije za razvoj standardov od imetnikov za standard bistvenih patentov, ki sodelujejo pri razvoju standardov, zahtevajo, da se zavežejo, da bodo licence za te patente pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji podelili izvajalcem, ki se odločijo za uporabo standarda. Zaveza glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je prostovoljna pogodbena zaveza, ki jo imetnik za standard bistvenega patenta prevzame v korist tretjih oseb, in kot tako jo morajo spoštovati tudi nadaljnji imetniki za standard bistvenih patentov. Ta uredba bi se morala uporabljati za patente, ki veljajo v eni ali več državah članicah, in za katere imetnik za standard bistvenega patenta trdi, da so bistveni za standard, ki ga je objavila organizacija za razvoj standardov in v zvezi s katerim se je imetnik za standard bistvenega patenta ali njegov predhodni imetnik zavezal ali ni zavezal, da bo svoje za standard bistvene patente licenciral pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ter za katerega ne velja politika brezplačne intelektualne lastnine, in sicer po začetku veljavnosti te uredbe. [Sprememba 5]

(4)  Za nekatere primere uporabeizvedbe standardov, kot so standardi za brezžične komunikacije, obstajajo dobro uveljavljeni poslovni odnosi in prakse licenciranja, pri čemer ponovitve v več generacijah ustvarjajo precejšnjo vzajemno odvisnost in znatno vrednost, ki jo vidno pridobijo imetniki in izvajalci za standard bistvenih patentov. Obstajajo tudi drugidruge, običajno novejši primeri uporabenovejše izvedbe – včasih istih standardov ali njihovih podskupin – z manj zrelimi trgi, bolj razpršenimi in manj konsolidiranimi skupnostmi izvajalcev, pri katerih nepredvidljivost licenčnin in drugih licenčnih pogojev ter možnost zapletenih patentnih ocen in vrednotenj ter s tem povezanih sodnih postopkov močneje vplivajo na spodbude za uporabo standardiziranih tehnologij v inovativnih izdelkih. Zato se za zagotovitev sorazmernega in dobro usmerjenega odziva nekateri postopki iz te uredbe, in sicer določanje združenih licenčnin ter obvezno določanje poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev pred sodnim postopkom, ne bi smeli uporabljati za opredeljene primere uporabe nekaterih standardov ali njihovih delovizvedbe, za katere obstajajo zadostni dokazi, da pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzročajo večjih težav ali neučinkovitosti. [Sprememba 6]

(4a)   Znatne težave ali neučinkovitost pri licenciranju za standard bistvenih patentov, ki vplivajo na delovanje notranjega trga, so lahko med drugim posledica bistvenih ovir za pravočasno in učinkovito uvedbo, razvoj, distribucijo ali trženje izdelka, storitve ali tehnologije, pa tudi nerazumnih zamud, ki vključujejo neupravičeno odložitev sklenitve licenčnega sporazuma. Lahko so tudi posledica pretiranih stroškov, več pravnih sporov, izpodbijanj ali sodnih postopkov, ki vključujejo več kot enega imetnika ali izvajalca za standard bistvenega patenta, ter ovir za inovacije, kadar izvedba standarda, vključno z njegovim pomanjkanjem, ovira, omejuje ali zmanjšuje tehnološke inovacije ali napredek v primerjavi z industrijskimi normami. [Sprememba 7]

(5)  Preglednost licenciranja za standard bistvenih patentov bi morala spodbujati uravnoteženo naložbeno okolje vzdolž celotnih vrednostnih verig na enotnem trgu, zlasti za primere uporabeizvedbe nastajajoče tehnologije, ki podpirajo cilje Unije glede zelene, digitalne in odporne rasti, uredba pa bi morala veljati tudi za standarde ali njihove dele, objavljene pred začetkom njene veljavnosti, kadar neučinkovitost pri licenciranju zadevnih za standard bistvenih patentov resno izkrivlja delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno za nedelovanje trga, ki ovira naložbe na enotnem trgu, uvajanje ali razvoj inovativnih tehnologij ali razvoj razvijajočih se tehnologij in novih primerov uporabeizvedb. Zato bi morala Komisija ob upoštevanju navedenih meril z delegiranim aktom določiti standarde ali njihove dele, ki so bili objavljeni pred začetkom veljavnosti te uredbe, in ustrezne primere uporabeizvedbe, za katere se lahko za standard bistveni patenti vpišejo v register. [Sprememba 8]

(6)  Ker bi bilo treba zavezo glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev sprejeti za vsak prijavljen za standard bistveni patent, za katerega se trdi, da je bistven, za vsak standard, ki je namenjen večkratni in stalni uporabi, bi moral biti pomen standardov širši kot v Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7). [Sprememba 9]

(7)  Licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ki so ključni pri razvoju digitalne družbe, vključuje brezplačno licenciranje. Glede na to, da se večina vprašanj pojavlja v zvezi s politikami licenciranja, pri katerih je treba plačati licenčnino, se ta uredba ne uporablja za brezplačno licenciranje za standard bistvenih patentov, razen kadar so taki patenti del portfelja patentov licenc za licenčnine. [Sprememba 10]

(7a)   Odprti standardi so ključni za razvoj naše digitalne družbe, vključno z razvojem odprtokodne programske opreme. Odprti standardi odpravljajo ovire za interoperabilnost, spodbujajo izbiro med prodajalci in tehnološkimi rešitvami ter zagotavljajo tržno konkurenco in inovacije. Ta uredba se uporablja za odprte standarde, pri čemer imetnikov za standard bistvenih patentov ne odvrača od inovacij in sodelovanja pri razvoju odprtih sodelovalnih standardov. [Sprememba 11]

(8)  Zaradi globalnega značaja licenciranja za standard bistvenih patentov se lahko sklici na združene licenčnine ter določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev nanašajo na globalne združene licenčnine in globalne določitve navedenih pogojev ali kot se drugače dogovorijo deležniki, ki so licenčnine priglasili, ali stranke v postopku.

(9)  V Uniji določanje standardov in uporabo pravil konkurenčnega prava v zvezi z obveznostjo glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev za za standard bistvene patente usmerjajo horizontalne smernice(8) in sodba Sodišča z dne 16. julija 2015 v zadevi C-170/13, Huawei Technologies Co. Ltd/ZTE Corp. in ZTE Deutschland GmbH(9). Sodišče je imetniku za standard bistvenih patentov priznalo pravico, da na nacionalnih sodiščih zahteva uveljavitev svojih patentov pod določenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se mu, ko zahteva izdajo sodne odredbe, prepreči zloraba prevladujočega položaja. Ker patent njegovemu imetniku podeljuje izključno pravico, da tretji osebi prepreči uporabo izuma brez njegovega soglasja, samo v jurisdikciji, za katero je bil izdan, patentne spore urejajo nacionalno patentno pravo in civilni postopki in/ali zakonodaja o izvrševanju, harmonizirana z Direktivo 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(10)  Ker obstajajo posebni postopki za ocenjevanje veljavnosti in kršitev patentov, ta uredba ne bi smela vplivati na take postopke.

(10a)   Patentna združenja kot skupne rešitve za licenciranje patentov, ki jih vodi industrija, koristijo trgu in podjetjem, ki so vključena v licenciranje za standard bistvenih patentov, tudi imetnikom in izvajalcem za standard bistvenih patentov. So predvidljiva in pravična možnost za licenciranje patentiranih tehnologij, ki so bistvene za standard, saj omogočajo, da se med podjetji z vsega sveta doseže dogovor o splošno sprejemljivem sklopu licenčnih pogojev. Ker patentna združenja obravnavajo za standard bistvene patente, bi se tudi morala zavezati poštenim, razumnim in nediskriminatornim pogojem ter zagotavljati popolno preglednost patentov iz svojega portfelja, v idealnem primeru podeliti licenco zanje vsem zainteresiranim pridobiteljem licenc, ne glede na njihov položaj v vrednostni verigi, in po možnosti vključiti vse za standard bistvene patente, pomembne za standard. [Sprememba 12]

(10b)   Čeprav je bil nadzor patentnih združenj z vidika konkurence že izveden, se še naprej pojavlja negotovost glede združljivosti pogajalskih skupin pridobiteljev licenc, ki jih sestavljajo izvajalci za standard bistvenih patentov. Pogajalske skupine pridobiteljev licenc lahko racionalizirajo pogajalski proces, s čimer se zmanjša upravno breme in zagotovijo enotnejši in pravičnejši pogoji licenciranja za vse udeležene izvajalce za standard bistvenih patentov. Te pogajalske skupine koristijo zlasti MSP. Komisija bi zato morala preučiti konkurenčni vpliv pogajalskih skupin pridobiteljev licenc in analizirati, katere pogoje bi morale izpolnjevati, da bi bile skladne s konkurenčnim pravom, hkrati pa se izogniti tveganju, da bi sodelujočim izvajalcem za standard bistvenih patentov ponudili možnosti „zadržanja“. [Sprememba 13]

(11)  Vsako sklicevanje na pristojno sodišče države članice v tej uredbi vključuje Enotno sodišče za patente, če so izpolnjeni pogoji.

(12)  Kot agencija Evropske unije, pristojna za pravice intelektualne lastnine, in da bi se olajšalo izvajanje te uredbe, bi moral Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) opravljati ustrezne naloge prek kompetenčnega centra. EUIPO ima bogate izkušnje z upravljanjem podatkovnih zbirk, elektronskih registrov in mehanizmov alternativnega reševanja sporov, ki so ključni vidiki nalog, dodeljenih na podlagi te uredbe. Ključno je zagotoviti, da ima kompetenčni center je treba opremitina voljo potrebne vire, vključno s človeškimi in finančnimi viri, potrebnimi za uspešno izvajanje njegovih nalog. [Sprememba 14]

(12a)   Licenciranje za standard bistvenih patentov lahko povzroči trenja v vrednostnih verigah, ki doslej niso bile izpostavljene za standard bistvenim patentom. Zato je pomembno, da kompetenčni center z vsemi razpoložljivimi orodji ozavešča o licenciranju za standard bistvenih patentov v vrednostni verigi, tudi s smiselnim sodelovanjem deležnikov. Drugi dejavniki bi vključevali zmožnost predhodnih proizvajalcev, da stroške licence za standard bistvenega patenta in morebitni vpliv obstoječih klavzul o odškodnini prenesejo nižje v prodajni verigi. Okvir, predviden v tej uredbi, bi moral spodbujati vodilni tehnološki položaj Evropske unije na področju inovacij. [Sprememba 15]

(13)  Kompetenčni center bi moral na eni strani vzpostaviti in upravljati elektronski register in elektronsko podatkovno zbirko, ki vsebujeta, ki vsebuje podrobne informacije o za standard bistvenih patentih, ki veljajo v eni ali več državah članicah, vključno z rezultati preverjanja bistvenosti, mnenji, poročili, razpoložljivo sodno prakso iz jurisdikcij po vsem svetu, pravili v zvezi z za standard bistvenimi patenti v tretjih državah in rezultati študij, ki se nanašajo na za standard bistvene patente. Da bi se povečala ozaveščenost in olajšalo licenciranje. Elektronski register bi moral služiti kot temeljno odložišče, zasnovano kot glavna referenčna točka za uporabnike, ki brezplačno zagotavlja osnovne informacije o za standard bistvenih patentov za MSP,patentih. Na drugi strani bi moral kompetenčni center nuditi pomoč MSP. Vzpostavitev in upravljanje sistema za preverjanja bistvenosti in postopkov za določanje združenih licenčnin ter poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev s strani kompetenčnega centra bi moralo vključevati ukrepe za stalno izboljševanje sistema in postopkov, tudi z uporabo novih tehnologij. Kompetenčni center bi moral v skladu s tem ciljem vzpostaviti postopke usposabljanja za ocenjevalce bistvenosti in pomirjevalce za dajanje mnenj o združenih licenčninah ter določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter spodbujati doslednost njihovih praksin upravljati tudi elektronsko podatkovno zbirko za zagotavljanje lahko dostopnih informacij v obsežnejšem in obširnejšem naboru podatkov, za dostop do katere bi bilo treba plačati razumno in sorazmerno pristojbino. Javni organi, vključno s sodišči, bi morali imeti brezplačen dostop do informacij v podatkovni zbirki. Tudi akademske ustanove bi morale imeti možnost, da pod določenimi pogoji zaprosijo za brezplačen dostop do informacij. Elektronski register in elektronska podatkovna zbirka bi morala zagotavljati visoko raven pravne varnosti. [Sprememba 16]

(13a)   Da bi se povečala ozaveščenost in olajšalo licenciranje za standard bistvenih patentov za MSP, bi moral kompetenčni center nuditi pomoč MSP in zagonskim podjetjem. Vzpostavitev in upravljanje sistema za preverjanja bistvenosti in postopkov za določanje združenih licenčnin ter poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev s strani kompetenčnega centra bi morala vključevati ukrepe za stalno izboljševanje sistema in postopkov, tudi z uporabo novih tehnologij. Kompetenčni center bi moral v skladu s tem ciljem vzpostaviti postopke usposabljanja za ocenjevalce bistvenosti in pomirjevalce za dajanje mnenj o združenih licenčninah ter določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter spodbujati doslednost njihovih praks. [Sprememba 17]

(14)  Za kompetenčni center bi morala veljati pravila Unije o dostopu do dokumentov in varstvu podatkov. Njegove naloge bi morale biti zasnovane tako, da bi povečale preglednost s centraliziranim in sistematičnim dajanjem obstoječih informacij, pomembnih za za standard bistvene patente, na voljo vsem deležnikom. Zato bi bilo treba vzpostaviti ravnovesje med prostim dostopom javnosti do osnovnih informacij in potrebo po financiranju delovanja kompetenčnega centra. Za kritje stroškov vzdrževanja bi bilo treba zahtevati pristojbino za vpis v register za dostop do podrobnih informacij v podatkovni zbirki, kot so rezultati morebitnih preverjanj bistvenosti in nezaupna poročila o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. [Sprememba 18]

(15)  Poznavanje morebitne združene licenčnine za vse za standard bistvene patente, ki zajemajo standard (združena licenčnina), ki se uporablja za izvajanje zadevnega standarda, je pomembno za oceno zneska licenčnine za izdelek, ki ima pomembno vlogo pri določanju stroškov proizvajalca. ImetnikuImetnikom za standard bistvenih patentov pomaga tudi pri načrtovanju pričakovane donosnosti naložbe, izvajalcem za standard bistvenih patentov pa pri ocenjevanju stroškov vključitve standarda v svoje izdelke. Z objavo pričakovane združene licenčnine in standardnih licenčnih pogojev za določen standard bi se olajšalo licenciranje za standard bistvenih patentov in znižali stroški njihovega licenciranja. Zato je treba objaviti informacijebi izvajalci in imetniki za standard bistvenih patentov imeli korist od objave informacij o združenih stopnjah licenčnin (združena licenčnina) ter standardnih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za licenciranje. [Sprememba 19]

(16)  Imetniki za standard bistvenih patentov bi morali imeti možnost, da kompetenčni center najprej obvestijo o objavi standarda, v zvezi s katerim trdijo, da je bistven, ali združene licenčnine, o kateri so se medsebojno dogovorili. Razen v primerih uporabeza tiste izvedbe standardov, za katere Komisija ugotovi, da obstajajo uveljavljene in splošno dobro delujoče prakse licenciranja za standard bistvenih patentov, lahko kompetenčni center pomaga strankam pri določanju ustreznih združenih licenčnin. V zvezi s tem, če imetniki za standard bistvenih patentov ne dosežejo dogovora o združeni licenčnini, lahko nekateri imetniki za standard bistvenih patentov od kompetenčnega centra zahtevajo, da imenuje pomirjevalca, ki bo imetnikom za standard bistvenih patentov, ki želijo sodelovati v postopku, pomagal določiti združeno licenčnino za za standard bistvene patente, ki zajemajo zadevni standard. V tem primeru bi bila naloga pomirjevalca olajšati odločanje sodelujočih imetnikov za standard bistvenih patentov, ne da bi izdal priporočilo za združeno licenčnino. Pomembno je tudi zagotoviti, da obstaja tretja neodvisna stranka, tj. strokovnjak, ki bi lahko priporočil združeno licenčnino. Zato bi morali imeti imetniki in/ali izvajalci za standard bistvenih patentov možnost, da od kompetenčnega centra zahtevajo strokovno mnenje o združeni licenčnini. Ko je taka zahteva vložena, bi moral kompetenčni center imenovati skupino pomirjevalcev in voditi postopek, v katerem so k sodelovanju povabljeni vsi zainteresirani deležniki. Zadevna skupina bi morala po prejemu informacij od vseh udeležencev podati nezavezujoče strokovno mnenje o združeni licenčnini. Strokovno mnenje o združeni licenčnini bi moralo vsebovati nezaupno analizo pričakovanega vpliva združene licenčnine na imetnike za standard bistvenih patentov in deležnike v vrednostni verigi. Pri tem bi bilo pomembno upoštevati dejavnike, kot so učinkovitost licenciranja za standard bistvenih patentov, vključno s spoznanji o običajnih pravilih ali praksah licenciranja intelektualne lastnine v vrednostni verigi in navzkrižnem licenciranju, ter vpliv imetnikov za standard bistvenih patentov in različnih deležnikov v vrednostni verigi na spodbude za inovacije. [Sprememba 20]

(16a)   Imetniki in izvajalci za standard bistvenih patentov bi morali imeti možnost, da od kompetenčnega centra zahtevajo nezavezujoče strokovno mnenje neodvisne tretje osebe o združeni licenčnini. Ko je taka zahteva vložena, bi moral kompetenčni center imenovati skupino pomirjevalcev in voditi postopek, v katerem so k sodelovanju povabljeni vsi zainteresirani deležniki. Zadevna skupina bi morala po prejemu informacij od vseh udeležencev podati strokovno mnenje o združeni licenčnini. Strokovno mnenje o združeni licenčnini bi moralo vsebovati nezaupno analizo pričakovanega vpliva združene licenčnine na imetnike za standard bistvenih patentov in deležnike v vrednostni verigi. Pri tem bi bilo pomembno upoštevati dejavnike, kot so učinkovitost licenciranja za standard bistvenih patentov, tudi spoznanja o običajnih pravilih ali praksah licenciranja intelektualne lastnine v vrednostni verigi in navzkrižnem licenciranju, ter vpliv imetnikov za standard bistvenih patentov in različnih deležnikov v vrednostni verigi na spodbude za inovacije. [Sprememba 21]

(17)  V skladu s splošnimi načeli ter cilji preglednosti, udeležbe in dostopa do evropske standardizacije bi morale biti v centraliziranemelektronskem registru javno dostopne informacije o številu za standard bistvenih patentov, ki se uporabljajo za standard, lastništvu zadevnih za standard bistvenih patentov in delih standarda, ki jih zajemajo za standard bistveni patenti. Register in podatkovna zbirka bosta vsebovala informacije o ustreznih standardih, izdelkih, postopkih, storitvah in sistemih, ki izvajajo standard, za standard bistvenih patentov, veljavnih v EU, standardnih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih licenciranja za standard bistvenih patentov ali programih licenciranja, programih kolektivnega licenciranja in bistvenosti. Za imetnike za standard bistvenih patentov bo register zagotovil preglednost glede ustreznih za standard bistvenih patentov, njihovega deleža vseh za standard bistvenih patentov, prijavljenih za standard, in značilnosti standarda, ki jih zajemajo patenti. Imetniki za standard bistvenih patentov bodo lahko bolje razumeli, kako se njihovi portfelji primerjajo s portfelji drugih imetnikov za standard bistvenih patentov. To ni pomembno le za pogajanja z izvajalci, temveč tudi za navzkrižno licenciranje z drugimi imetniki za standard bistvenih patentov. Za izvajalce bo register zanesljiv vir informacij o za standard bistvenih patentih, vključno z imetniki za standard bistvenih patentov, od katerih bo izvajalec morda moral pridobiti licenco. Dajanje takih informacij na voljo v registru bo pripomoglo tudi k skrajšanju trajanja tehničnih razprav v prvi fazi pogajanj o licenciranju za standard bistvenih patentov. [Sprememba 22]

(18)  Po priglasitvi standarda ali določitvi združene licenčnine, odvisno od tega, kaj se zgodi prej, bo kompetenčni center omogočil imetnikom veljavnih za standard bistvenih patentov v eni ali več državah članicah, da za standard bistvene patente vpišejo v register.

(19)  Da se zagotovi preglednost v zvezi z za standard bistvenimi patenti, je treba od imetnikov za standard bistvenih patentov zahtevati, da v register vpišejo svoje patente, ki so bistveni za standard, za katerega se je začel postopek vpisa. Imetniki za standard bistvenih patentov bi morali svoje za standard bistvene patente v register vpisati v šestih mesecih po tem, ko kompetenčni center začne postopek vpisa, ali po podelitvi ustreznih za standard bistvenih patentov, kar koli nastopi prej. V primeru pravočasne registracije bi morali imeti Imetniki za standard bistvenih patentov možnost, da poberejolahko pobirajo licenčnine, tudi če njihov za standard bistveni patent ni vpisan v register, vendar lahko ter zahtevajo odškodnino samo za uporabe in kršitve, ki so se zgodile pred vpisom v register v primeru pravočasne registracije, pod pogojem, da je bil njihov znesek določen v skladu s pravili o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz te uredbe. [Sprememba 23]

(20)  ImetnikiČe imetnik za standard bistvenih patentov se lahkobistvenega patenta vpisa v register vpišejo pone izvede v navedenem roku. Vendar v tem, bi ga moral kompetenčni center obvestiti, da v primeru nadaljnjih zamud pri vpisu patentov v register po enomesečnem obdobju odloga ne bo mogel zahtevati odškodnine v zvezi s svojim patentom, dokler se vpis v register ne izvedene bi smeli imeti možnosti, da poberejo licenčnine in zahtevajo odškodnino za obdobje zamude. [Sprememba 24]

(21)  Na klavzule v licenčni pogodbi, ki določajo licenčnino za veliko število – sedanjih ali prihodnjih – patentov, ne bi smela vplivati neveljavnost, nebistvenost ali neizvršljivost majhnega števila navedenih patentov, če ne vplivajo na skupni znesek in izvršljivost licenčnine ali drugih klavzul v takih pogodbah.

(22)  Imetniki za standard bistvenih patentov bi morali zagotoviti, da so njihovi vpisi za standard bistvenih patentov v register posodobljeni. Posodobitve bi bilo treba v register vpisati v šestih mesecih za ustrezne spremembe statusa, vključno z lastništvom, ugotovitvami o neveljavnosti ali drugimi veljavnimi spremembami, ki izhajajo iz pogodbenih obveznosti ali odločitev javnih organov. Če se vpis v register ne posodobi, se lahko vpisbi moral kompetenčni center imetnika za standard bistvenega patenta obvestiti, da se lahko v primeru nadaljnjih zamud pri posodobitvi vpisa v register po enomesečnem obdobju odloga njegov za standard bistveni patentv registru začasno prekliče. [Sprememba 25]

(23)  Imetnik za standard bistvenega patenta lahko zahteva tudi spremembo vpisa za standard bistvenega patenta v registru. Spremembo vpisa za standard bistvenega patenta v registru lahko zahteva tudi zainteresirani deležnik, če lahko na podlagi dokončne odločitve javnega organa dokaže, da je zadevni vpis netočen. Za standard bistveni patent se lahko izbriše iz registra samo na zahtevo imetnika za standard bistvenega patenta, če je patent potekel, če je bil razveljavljen ali spoznan za nebistvenega s pravnomočno odločbo ali sklepom pristojnega sodišča države članice ali če je bil za nebistvenega spoznan v skladu s to uredbo. Evidenca vseh morebitnih sprememb registra za standard bistvenih patentov bi morala biti javno dostopna, da se zagotovi preglednost. [Sprememba 26]

(23a)   Zagotoviti je treba, da se vpisu v register in posledičnim obveznostim iz te uredbe ni mogoče izogniti z izbrisom za standard bistvenega patenta iz registra. Kadar ocenjevalec ugotovi, da prijavljeni za standard bistveni patent ni bistven, lahko izbris iz registra zahteva samo imetnik za standard bistvenega patenta, in sicer šele po zaključku letnega postopka vzorčenja ter določitvi in objavi deleža dejanskih za standard bistvenih patentov iz vzorca. [Sprememba 27]

(24)  Da bi se dodatno zagotovila kakovost registra in preprečilo preveliko število vpisov v register, bi morali neodvisni in nepristranski ocenjevalci, izbrani na podlagi objektivnih meril, ki jih določi Komisija, naključno izvajati tudi preverjanja bistvenosti. Bistvenost bi bilo treba preveriti samo pri enem za standard bistvenih patentov iz iste patentne družine. [Sprememba 28]

(25)  Ta preverjanja bistvenosti bi bilo treba opraviti z vzorčenjem portfeljev za standard bistvenih patentov, da se zagotovi, da se lahko na podlagi vzorca pridobijo statistično veljavni rezultati. Z rezultati vzorčenih preverjanj bistvenosti bi se moralo določiti razmerje pozitivno preverjenih za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov, ki jih je v register vpisal posamezni imetnik za standard bistvenega patenta. Stopnjo bistvenosti bi bilo treba vsako leto posodobiti.

(26)  Imetniki za standard bistvenih patentov lahko pred vpisom svojih patentov v register prostovoljno predložijo svoje za standard bistvene patente kompetenčnemu centru za preverjanje bistvenosti. Po registraciji lahko imetniki ali izvajalci za standard bistvenih patentov lahko letno za preverjanja bistvenosti letno določijo tudi do 100 za standard bistvenih patentov, vpisanih v register. Če se potrdi, da so predhodno izbrani za standard bistveni patent bistveni, lahko imetniki za standard bistvenih patentov te informacije uporabijo v pogajanjih in kot dokaz na sodišču, ne da bi to vplivalo na pravico izvajalca, da na sodišču izpodbija bistvenost za standard bistvenega patenta, vpisanega v register. Izbrani za standard bistveni patenti ne bi vplivali na postopek vzorčenja, saj bi bilo treba vzorec izbrati iz vseh za standard bistvenih patentov posameznega imetnika za standard bistvenega patenta, vpisanih v register. Če sta predizbrani za standard bistveni patent in za standard bistveni patent, izbran za niz vzorcev, enaka, bi bilo treba opraviti samo eno preverjanje bistvenosti. Preverjanja bistvenosti se ne bi smela ponoviti pri za standard bistvenih patentih iz iste patentne družine. [Sprememba 29]

(27)  V registru bi bilo treba navesti vse ocene bistvenosti za standard bistvenih patentov, ki jih pred začetkom veljavnosti Uredbe izvede neodvisni subjekt, na primer prek patentnih združenj, in ugotovitve sodnih organov o bistvenosti. Ko se kompetenčnemu centru predložijo ustrezni dokazi, ki podpirajo informacije v registru, se zadevni za standard bistveni patenti ne bi smeli ponovno preverjati glede bistvenosti, razen če ima ocenjevalec na podlagi zadostnih dokazov objektivne razloge za domnevo, da je bilo predhodno preverjanje bistvenosti netočno. Imetniki za standard bistvenih patentov ali patentna združenja bi morali imeti tudi možnost, da ocenijo bistvenost za standard bistvenih patentov po začetku veljavnosti te uredbe. [Sprememba 30]

(28)  Ocenjevalci bi morali delati neodvisno v skladu s poslovnikom in kodeksom ravnanja, ki ju določi Komisija. Imetnik za standard bistvenega patenta bi lahko pred izdajo obrazloženega mnenja zahteval medsebojni strokovni pregled. Če za standard bistveni patent ni predmet medsebojnega strokovnega pregleda, nadaljnji pregled rezultatov preverjanja bistvenosti ni potreben. Rezultati medsebojnega strokovnega pregleda bi se morali uporabiti za izboljšanje postopka preverjanja bistvenosti, ugotavljanje in odpravljanje pomanjkljivosti ter izboljšanje doslednosti.

(29)  Kompetenčni center bo v registru in podatkovni zbirki objavil pozitivne ali negativne rezultate preverjanj bistvenosti. Rezultati preverjanj bistvenosti ne bi bili pravno zavezujoči. Zato bi bilo trebamoralo biti možno, da se vse poznejše spore v zvezi z bistvenostjo obravnavati na ustreznem sodiščunaslovi na pristojno sodišče. Rezultati preverjanj bistvenosti, ne glede na to, ali jih zahteva imetnik za standard bistvenega patenta ali temeljijo na vzorcu, se lahko uporabijo za dokazovanje bistvenosti zadevnih za standard bistvenih patentov ali drugih ustreznih meril v pogajanjih, pri patentnih združenjih in na sodišču. [Sprememba 31]

(30)   Zagotoviti je treba, da se vpisu v register in posledičnim obveznostim iz te uredbe ni mogoče izogniti z izbrisom za standard bistvenih patentov iz registra. Kadar ocenjevalec ugotovi, da prijavljeni za standard bistveni patent ni bistven, lahko izbris iz registra zahteva samo imetnik za standard bistvenega patenta, in sicer šele po zaključku letnega postopka vzorčenja ter določitvi in objavi deleža dejanskih za standard bistvenih patentov iz vzorca. [Spremembi 32 in 289]

(31)  Namen zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je olajšati sprejetje in uporabo standarda tako, da se izvajalcem omogoči dostop do za standard bistvenih patentov pod poštenimi in, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, imetniku za standard bistvenih patentov pa se zagotovi pošteno in razumno povračilo za njegove inovacije. Zato bi moral biti končni cilj izvršilnih ukrepov imetnikov za standard bistvenih patentov ali tožb, ki jih vložijo izvajalci, ker je imetnik za standard bistvenega patenta zavrnil licenciranje, sklenitev licenčnega sporazuma pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Glavni cilj uredbe v zvezi s tem je olajšati pogajanja in alternativno reševanje sporov, kar lahko koristi obema strankama. Zagotavljanje dostopa do hitrih, poštenih in stroškovno učinkovitih načinov reševanja sporov o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih bi moralo koristiti imetnikom in izvajalcem za standard bistvenih patentov. Ustrezno delujoč mehanizem za izvensodno reševanje sporov za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi tako lahko prinesel pomembne koristi za vse stranke. Stranka lahko zahteva določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, da dokaže, da je njena ponudba poštena, razumna in nediskriminatorna, ali da zagotovi jamstvo, če deluje v dobri veri. [Sprememba 33]

(32)  Z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi se morala poenostaviti in pospešiti pogajanja v zvezi s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter znižati transakcijski stroški za vse deležnike. Postopek bi moral voditi EUIPO. Kompetenčni center bi moral pripraviti seznam pomirjevalcev, ki izpolnjujejo določena merila usposobljenosti in neodvisnosti, ter zbirko nezaupnih poročil (zaupna različica poročil bo dostopna samo strankam in pomirjevalcem). Pomirjevalci bi morali biti nevtralne in nepristranske osebe z bogatimi izkušnjami pri reševanju sporov in dobrim razumevanjem ekonomike licenciranja pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Obstajati bi morala pravila in postopki, ki bi opredeljevali nasprotja interesov in mehanizme za obravnavanje morebitnih tovrstnih nasprotij. [Sprememba 34]

(33)  DoločitevV primeru, da ena ali več strank začne postopek določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, bi to moral biti bi bila obvezen korak, preden bi imetnik za standard bistvenega patenta lahko začel postopek za kršitev patenta ali preden bi izvajalec lahko zahteval določitev ali oceno poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v zvezi z za standard bistvenimi patenti pred pristojnim sodiščem države članice. Vendar se obveznost, da se pred ustreznim sodnim postopkom začne postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne bi smela zahtevati za za standard bistvene patente, ki zajemajo tiste primere uporabeizvedbe standardov, za katere Komisija ugotovi, da licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzroča večjih težav ali neučinkovitosti. [Sprememba 35]

(34)  Vsaka stranka se lahko odloči, ali bo sodelovala v postopku in se zavezala upoštevanju njegovega izida. Če stranka ne odgovori na zahtevo za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali se ne zaveže, da bo upoštevala izid njihove določitve, bi morala imeti druga stranka možnost zahtevati prekinitev ali enostransko nadaljevanje določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Taka stranka ne bi smela biti izpostavljena sodnim sporom med določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Hkrati bi morala biti določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev učinkovit postopek, s katerim lahko strankeki strankam omogoča, da se srečajo na nevtralnem kraju, na primer pred skupino pomirjevalcev, in dosežejo sporazum pred sodnim postopkom ali pridobijo določitev, ki se uporabi v nadaljnjih postopkih. Zato bi morala imeti stranka ali stranke, ki se zavežejo, da bodo upoštevale izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in ustrezno sodelujejo v postopku, koristi od njegovega zaključka. [Sprememba 36]

(35)  Obveznost začetka določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ne bi smela škodovati učinkovitemu varstvu pravic strank. V zvezi s tem bi morala biti stranka, ki se zaveže, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, medtem ko druga stranka tega ne stori, upravičena do začetka postopka pred pristojnim nacionalnim sodiščem do določitve zadevnih pogojev. Poleg tega bi moralaStranke bi morale imeti vsaka stranka možnost, da pri pristojnem sodišču zahtevazahtevajo začasno sodno odredbo finančne narave. V primeru, da je zadevni imetnik za standard bistvenega patenta sprejel zavezo glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, bi morale začasne sodne odredbe ustrezne in sorazmerne finančne narave zagotoviti potrebno sodno varstvo imetniku za standard bistvenih patentov, ki se je strinjal z licenciranjem svojega za standard bistvenega patenta pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, medtem ko bi moral imeti izvajalec možnost izpodbijati višino licenčnin pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ali vložiti ugovor zaradi pomanjkanja bistvenosti ali ničnosti za standard bistvenih patentov. V nacionalnih sistemih, ki kot pogoj za zahtevo za začasne ukrepe finančne narave zahtevajo začetek postopka v glavni stvari, bi moralo biti mogoče začeti tak postopek, vendar bi morale stranke zahtevati, da se obravnavanje zadeve med določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev prekine. Pri določanju višine začasne sodne odredbe finančne narave, ki se šteje za ustrezno v danem primeru, bi bilo treba med drugim upoštevati gospodarsko sposobnost vložnika in možne učinke na učinkovitost zahtevanih ukrepov, zlasti za MSP, tudi zato, da se prepreči zloraba takih ukrepov. Pojasniti bi bilo treba tudi, da bi morale imeti stranke po prekinitvi postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na voljo celotno paleto ukrepov, vključno z začasnimi, previdnostnimi in korektivnimi ukrepi. [Sprememba 37]

(36)  Ko stranki začneta postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, morata s seznama izbrati pomirjevalcaskupino pomirjevalcev za določitev zadevnih pogojev. V primeru nesoglasja bi pomirjevalcačlane skupine pomirjevalcev izbral kompetenčni center. Določanje poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi bilo treba zaključiti v devetih mesecih. To obdobje bi bilo potrebno za postopek, ki zagotavlja spoštovanje pravic strank in je hkrati dovolj hiter, da se preprečijo zamude pri sklepanju licenc. Stranke se lahko poravnajo kadar koli med postopkom, zaradi česar se prekine postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. [Sprememba 38]

(37)  Kompetenčni center bi moral po imenovanju določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev posredovati pomirjevalcuskupini pomirjevalcev, ki bi moralmorala preveriti, ali zahteva vsebuje potrebne informacije, in strankam ali stranki, ki zahteva nadaljevanje določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, sporočiti časovni razpored postopka. [Sprememba 39]

(38)  Pomirjevalec bi moralSkupina pomirjevalcev bi morala preučiti stališča in predloge strank za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter med drugimi pomembnimi okoliščinami upoštevati ustrezne pogajalske korake. Poleg tega bi moralmorala imeti možnost, da na lastno pobudo ali na zahtevo stranke od strank zahteva predložitev dokazov, za katere meni, da so potrebni za izpolnitev njegove naloge. Imeti bi moralmorala tudi možnost, da pregleda javno dostopne informacije, register kompetenčnega centra ter poročila o drugih določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, pa tudi nezaupne dokumente in informacije, ki jih je pripravil kompetenčni center ali so mu bile predložene. [Sprememba 40]

(39)  Če stranka po imenovanju pomirjevalcaskupine pomirjevalcev ne sodeluje pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko druga stranka zahteva prekinitev postopka ali zahteva, da pomirjevalec izda priporočilo za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na podlagi informacij, ki jih je lahko ocenil. [Sprememba 41]

(40)  Če stranka začne postopek v jurisdikciji zunaj Unije, ki ima za posledico pravno zavezujoče in izvršljive odločitve glede istega standarda, ki je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in njegovega izvajanja ali vključuje za standard bistveni patent, ki je iz iste patentne družine kot za standard bistveni patent, ki je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in vključuje eno ali več strank v postopku za določitev zadevnih pogojev kot stranko; bi moral, bi morala imeti pomirjevalecskupina pomirjevalcev ali, če ta ni bil imenovanbila imenovana, kompetenčni center pred ali med določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev s strani stranke možnost, da prekine postopek na zahtevo druge stranke. [Sprememba 42]

(41)  Po zaključku postopka bi moral pomirjevalecmorala skupina pomirjevalcev pripraviti predlog, v katerem predlaga poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje. Vsaka stranka bi morala imeti možnost, da predlog sprejme ali zavrne. Če se stranki ne sporazumeta in/ali ne sprejmeta pomirjevalčevega predloga, bi moral tamorala skupina pomirjevalcev pripraviti poročilo o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Poročilo bi imelo zaupno in nezaupno različico. Nezaupna različica poročila bi morala vsebovati predlog za poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje ter uporabljeno metodologijo, kompetenčnemu centru pa bi jo bilo treba predložiti za objavo, da bi se lahko uporabila za morebitno poznejšo določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev med strankami in drugimi deležniki, vključenimi v podobna pogajanja. Poročilo bi imelo tako dvojni namen, in sicer spodbuditi stranke k poravnavi ter zagotoviti preglednost postopka in priporočenih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v primeru nesoglasja. [Sprememba 43]

(42)  Uredba spoštuje pravice intelektualne lastnine lastnikov patentov (členv skladu s členom 17(2) Listine EU o temeljnih pravicah), čeprav vključuje omejitev možnosti uveljavljanja za standard bistvenega patenta, ki v register ni bil vpisan v določenih rokih, in uvaja zahtevo, da se pred uveljavljanjem posameznih za standard bistvenih patentov izvede določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Listina EU dovoljuje omejitve uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, če se spoštuje načelo sorazmernosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso so temeljne pravice lahko omejene, če te omejitve ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih Unija poskuša doseči, in če glede na zastavljeni cilj ne pomenijo nesorazmernega in nedopustnega posega, ki krši samo bistvo zagotovljenih pravic(11). V tem smislu je uredba v javnem interesu, saj zagotavlja enotne, odprte in predvidljive informacije in rezultate o za standard bistvenih patentih v korist imetnika, izvajalcev in končnih uporabnikov za standard bistvenih patentov na ravni Unije. Njegov cilj je širjenje tehnologije v obojestransko korist imetnikov in izvajalcev za standard bistvenih patentov. Poleg tega so pravila v zvezi z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev začasna, torej omejena ter so namenjena izboljšanju in racionalizaciji postopka, vendar niso dokončno zavezujoča(12). [Sprememba 44]

(43)  Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je skladna tudi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do sodnega varstva, kot je določena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj izvajalec in imetnik za standard bistvenega patenta v celoti ohranita to pravico. Če se vpis v register ne izvede v predpisanem roku, je izključitev pravice do učinkovitega uveljavljanja omejena in nujna ter izpolnjuje cilje splošnega interesa. Kot je potrdilo Sodišče(13), naj bi bila določba o obveznem reševanju sporov kot predpogoju za dostop do pristojnih sodišč držav članic združljiva z načelom učinkovitega sodnega varstva. Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev sledi pogojem za obvezno reševanje sporov, opisanim v sodbah Sodišča, ob upoštevanju posebnih značilnosti licenciranja za standard bistvenih patentov. Postopek določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev omogoča tudi, da domnevni kršitelj položi kavcijo na podlagi začasne sodne odredbe finančne narave, za katero se lahko zaprosi, da bi se preprečilo resno omejevanje dejavnosti domnevnega kršitelja in zagotovilo, da druga stranka prejme ustrezen znesek v primeru odškodninskega zahtevka. Poleg tega določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev nikakor ne omejuje možnosti imetnika za standard bistvenega patenta, da prejme nadomestilo za kršitev, do katere je prišlo med ugotavljanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, v poznejših sodnih postopkih. [Sprememba 45]

(44)  Pri določanju združenih licenčnin ter poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi morali pomirjevalci upoštevati zlasti pravni red Unije in sodbe Sodišča, ki se nanašajo na za standard bistvene patente, ter smernice, izdane na podlagi te uredbe, horizontalne smernice(14) in sporočilo Komisije iz leta 2017 o določitvi pristopa EU za standardne patente(15). Poleg tega bi moralimorala skupina pomirjevalcev upoštevati vsa strokovna mnenja o združeni licenčnini ali, če teh ni, od strank zahtevati informacije, preden pripravijo svoje končne predloge in smernice, izdane na podlagi te uredbe, ter smernice, izdane na podlagi te uredbe. [Sprememba 46]

(45)   Licenciranje za standard bistvenih patentov lahko povzroči trenja v vrednostnih verigah, ki doslej niso bile izpostavljene za standard bistvenim patentom. Zato je pomembno, da kompetenčni center ozavešča o licenciranju za standard bistvenih patentov v vrednostni verigi z vsemi razpoložljivimi orodji. Drugi dejavniki bi vključevali zmožnost predhodnih proizvajalcev, da stroške licence za standard bistvenega patenta prenesejo nižje v prodajni verigi, in morebitni vpliv obstoječih klavzul o odškodnini v vrednostni verigi. [Sprememba 47]

(45a)   Da bi se izognili morebitnemu negativnemu vplivu na podjetja s sedežem v Uniji, ki uspešno sodelujejo in s standardizacijo konkurirajo pri razvoju svetovnih tehnologij, bi morala Komisija oceniti učinek, ki ga imajo sistem preverjanja bistvenosti, sistem določanja združenih licenčnin in sistem določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na konkurenčnost imetnikov za standard bistvenih patentov Unije na svetovni ravni. Na podlagi rezultatov te ocene bi morala Komisija po potrebi predložiti zakonodajni predlog za prilagoditev sistemov. Komisija bi morala oceniti vlogo patentnih združenj, vključno s tistimi, ki so jih ustanovili izvajalci za standard bistvenih patentov, da bi po začetku veljavnosti te uredbe ocenila njihov učinek, zlasti v smislu njihovega vpliva na konkurenčnost na trgu. [Sprememba 48]

(46)  MSP so lahko v licenciranje za standard bistvenih patentov vključeni kot imetniki in izvajalci za standard bistvenih patentov. Čeprav je med imetniki za standard bistvenih patentov trenutno le nekaj MSP, bobi morala učinkovitost, ki jo prinaša ta uredba, verjetno olajšalaolajšati tudi licenciranje njihovih za standard bistvenih patentov. Potrebni so dodatni pogoji za zmanjšanje stroškovnega bremena teh MSP, kot so manjše upravno breme, nižje upravne pristojbine in morebitne nižje pristojbine za preverjanja bistvenosti in usklajevanje ter brezplačna podpora in usposabljanje, da bodo MSP lažje sodelovali pri vprašanjih, ki se nanašajo na za standard bistvene patente, pa tudi pri razvoju standarda. Za standard bistveni patenti mikro in malih ter zagonskih podjetij ne bi smeli biti predmet vzorčenja za preverjanje bistvenosti, vendar bi morala imeti ta podjetja možnost, da za standard bistvene patente predlagajo za preverjanja bistvenosti, če to želijo. Izvajalci, ki so MSP in zagonska podjetja, bi morali biti prav tako upravičeni do nižjih pristojbin za dostop ter brezplačne podpore in usposabljanj. Nazadnje, imetnike za standard bistvenih patentov bi bilo treba spodbujati, da z nizkimi količinskimi popusti ali oprostitvami plačila licenčnin pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji MSP spodbujajo k licenciranju. V zvezi s tem je pomembno zagotoviti, da MSP in zagonskim podjetjem koristi točka „vse na enem mestu“, ki jo vzpostavi kompetenčni center, ki opredeljuje ustrezne pridobitelje in izdajatelje licenc za MSP ter jim brezplačno svetuje o za standard bistvenih patentih. V ta namen bi moral kompetenčni center vzpostaviti center za pomoč MSP in zagonskim podjetjem pri licenciranju za standard bistvenih patentov, ki bi lahko pod določenimi pogoji zagotavljal tudi pomoč v zvezi s pravosodno podporo, kot je pro bono pravni zastopnik v sodnih postopkih. [Sprememba 49]

(46a)   Čeprav bi bilo treba MSP zagotoviti ugodnosti, ta ne bi smela biti dovzetna za zlorabe. V zvezi s tem patentni troli, za katere je lahko značilen poslovni model „pridobi in uveljavi“ in katerih namen je ustvariti prihodke z licenčninami in odškodninami, ne bi smeli biti upravičeni do tega, da jim kompetenčni center, določen v tej uredbi, nudi izjeme in pomoč. [Sprememba 50]

(46b)   Podporni mehanizmi, kot so boni za intelektualno lastnino za MSP, so učinkovito pomagali MSP pri zaščiti njihovih pravic intelektualne lastnine. Obdobje uporabe teh mehanizmov bi bilo treba podaljšati po letu 2024. [Sprememba 51]

(47)  Da bi se dopolnili nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s postavkami, ki jih je treba vpisati v register, ali v zvezi z določitvijo ustreznih obstoječih standardov ali opredelitvijo primerov uporabeizvedb standardov ali njihovih delov, za katere Komisija ugotovi, da licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzroča večjih težav ali neučinkovitosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 52]

(48)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje podrobnih zahtev za izbiro ocenjevalcev in pomirjevalcev ter sprejetje poslovnika in kodeksa ravnanja za ocenjevalce in pomirjevalce. Ocenjevalci in pomirjevalci bi morali uživati ugled ter imeti zadostno znanje, veščine in izkušnje za opravljanje svojih dolžnosti. Komisija bi morala sprejeti tudi tehnična pravila za izbiro vzorca za standard bistvenih patentov za preverjanja bistvenosti in metodologijo za izvajanje takega preverjanja bistvenosti s strani ocenjevalcev in izvajalcev medsebojnega strokovnega pregleda. Poleg tega bi morala določiti tudi vse upravne pristojbine za svoje storitve v zvezi z nalogami iz te uredbe ter pristojbine za storitve ocenjevalcev, izvedencev in pomirjevalcev, odstopanja od njih in načine plačila ter jih po potrebi prilagoditi. Določiti bi morala tudi standarde ali njihove dele, ki so bili objavljeni pred začetkom veljavnosti te uredbe in za katere se lahko za standard bistveni patenti vpišejo v register. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(17). [Sprememba 53]

(49)  Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta(18) bi bilo treba spremeniti, da se na EUIPO prenesejo pooblastila za izvajanje nalog iz te uredbe. Funkcije izvršnega direktorja bi bilo treba razširiti tudi na pooblastila, ki so mu podeljena v skladu s to uredbo. Poleg tega bi bilo treba na arbitražni in mediacijski center EUIPO prenesti pooblastila za vzpostavitev postopkov, kot sta določitev združenih licenčnin ter poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

(50)  V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov(19).

(51)  Ker bi bilo treba EUIPO, Komisiji in deležnikom dati čas za pripravo na izvajanje in uporabo te uredbe, bi bilo treba njeno uporabo odložiti.

(52)  Ker ciljev te uredbe, tj. povečanja preglednosti licenciranja za standard bistvenih patentov ter zagotovitve učinkovitega mehanizma za reševanje nesoglasij glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, države članice zaradi povečanja stroškov ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkovitosti in obsega lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa naslednja pravila o standardnih patentih (za standard bistveni patenti):

(a)  pravila, ki zagotavljajo večjo preglednost v zvezi z informacijami, potrebnimi za licenciranje za standard bistvenega patenta;

(b)  pravila o vpisu za standard bistvenega patenta v register;

(c)  postopek ocenjevanja bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register;

(d)  postopek za sporazumno reševanje sporov v zvezi s pošteno, razumno in nediskriminatorno naravo pogojev (v nadaljnjem besedilu: določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev);

(e)  pristojnosti EUIPO za izvajanje nalog iz te uredbe.

2.  Ta uredba se uporablja za patente, ki so v veljavi v eni ali več državah članicah in za katere imetnik za standard bistvenega patenta trdi, da so bistveni za standard, ki ga je objavila organizacija za razvoj standardov in v zvezi s katerimpo začetku veljavnosti te uredbe, ne glede na to, ali se je imetnik za standard bistvenega patenta zavezal ali ni zavezal, da bo svoje za standard bistvene patente licenciral pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ter za katerega ne velja politika brezplačne intelektualne lastnine,.

(a)   in sicer po začetku veljavnosti te uredbe, z izjemami iz odstavka 3;

(b)   pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s členom 66. [Sprememba 54]

3.  Člena 17 in 18 ter člen 34(1) se ne uporabljajo, kadar obstajajo zadostni dokazi, da pogajanja o licenciranju za za standard bistvene patente, če se izvajajo za primere uporabe, ki jih določi Komisijabistvenih patentov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzročajo večjih težav ali neučinkovitosti, ki bi vplivale na delovanje notranjega trga, kar zadeva opredeljevanje izvedb nekaterih standardov ali njihovih delov. Takšne izvedbe, standardi in njihovi deli se opredelijo v skladu z odstavkom 4s postopkom iz člena 65b. [Sprememba 55]

4.  Kadar obstajajo zadostni dokazi, da v zvezi z opredeljenimi primeri uporabe nekaterihBrez poseganja v odstavek 2 tega člena se ta uredba uporablja tudi za patente, ki veljajo v eni ali več državah članicah in za katere imetnik za standard bistvenega patenta trdi, da so bistveni za standard, ki ga je organizacija za razvoj standardov objavila pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar je delovanje notranjega trga močno izkrivljeno zaradi večjih težav ali neučinkovitosti priali njihovih delov pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzročajo večjih težav ali neučinkovitosti, ki bi vplivale na delovanje notranjega trga, Komisija po ustreznem postopku posvetovanja z delegiranim aktomza nekatere izvedbe, standarde in njihove dele. Takšne izvedbe, standardi in njihovi deli se opredelijo v skladu s členom 67 pripravi seznam takih primerov uporabe, standardov ali njihovih delov za namene iz odstavka 3postopkom iz člena 65c. [Sprememba 56]

5.  Ta uredba se ne uporablja za imetnike za standard bistvenihbistvene patente, za katere velja politika brezplačne intelektualne lastnine, razen kadar so taki patenti del portfelja patentov, ki veljajo v eni ali več državah članicahlicenciranih za licenčnine. [Sprememba 57]

6.  Ta uredba se ne uporablja za zahtevke zaradi neveljavnosti in kršitev, ki niso povezani z izvajanjem standarda, priglašenega v skladu s to uredbo.

7.  Ta uredba ne posega v uporabo členov 101 in 102 PDEU ali uporabo ustreznih nacionalnih pravil konkurenčnega prava.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)  „za standard bistveni patent“ ali pomeni vsak patent, kiza katerega imetnik za standard bistvenega patenta trdi, da je bistven za standard; [Sprememba 58]

(2)  „bistveno za standard“ pomeni, da patent vsebuje vsaj en patentni zahtevek, za katerega iz tehničnih razlogov ni mogoče izdelati ali uporabiti izvedbe ali metode, ki je v skladu s standardom, vključno z njegovimi možnostmi, brez kršitve patenta glede na najnovejšo tehnologijo in običajno tehnično prakso;

(3)  „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo sprejme organizacija za razvoj standardov za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero ni obvezna; [Sprememba 59]

(4)  „tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati izdelek, postopek, storitev ali sistem, kot je opredeljeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(20);

(5)  „organizacija za razvoj standardov“ pomeni vsak organ za standardizacijo, ki ni zasebno industrijsko združenje, ki razvija lastniške tehnične specifikacije, ki razvija tehnične ali kakovostne zahteve ali priporočila za izdelke, proizvodne procese, storitve ali metode;

(5a)   „izvedba“ pomeni specifični scenarij, pri katerem se za izpolnitev danega namena ali funkcije izdelka, postopka, storitve ali sistema uporabi določena standardizirana tehnologija ali metoda, ne glede na raven v vrednostni verigi; [Sprememba 60]

(6)  „imetnik za standard bistvenega patenta“ pomeni lastnika za standard bistvenih patentov ali osebo, ki ima izključno licenco za standard bistvenega patenta v eni ali več državah članicah; [Sprememba 61]

(7)  „izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki na trgu Unije izvaja ali namerava izvajati standard v izdelku, postopku, storitvi ali sistemu; [Sprememba 62]

(8)  „pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji“ pomenijo poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje licenciranja za standard bistvenih patentov;

(9)  „določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev“ pomeni strukturiran postopek za določitev poštenih, razumnih in diskriminatornih pogojev licence za standard bistvenega patenta;

(10)  „združena licenčnina“ pomeni najvišjiskupni znesek licenčnine za vse patentedenarja, ki se plača ali zahteva za plačilo licenciranja vseh patentov, ki so bistveni za standard; [Sprememba 63]

(10a)   „brezplačno“ pomeni na voljo brez plačila licenčnine ali brez dogovora za kako drugo denarno ali nedenarno povračilo; [Sprememba 64]

(11)  „patentno združenje“ pomeni subjekt, ustanovljen s sporazumom med dvema ali več imetniki za standard bistvenih patentov, ali konzorcij, kjer se več imetnikov za standard bistvenih patentov dogovori o medsebojnem licenciranju enega ali več njihovihsvojih za standard bistvenih patentov ali licenciranju za tretje osebe; [Sprememba 65]

(12)  „medsebojni strokovni pregled“ pomeni postopek ponovne preučitve predhodnih rezultatov preverjanj bistvenosti s strani ocenjevalcev, ki niso ocenjevalci, ki so izvedli prvotno preverjanje bistvenosti;

(13)  „diagram zahtevka“ pomeni predstavitev ujemanjadokument, ki opredeljuje ujemanje med elementi (značilnostmi) enega patentnega zahtevka in vsaj eno zahtevo standarda ali priporočilom standarda; [Sprememba 66]

(14)  „zahteva standarda“ pomeni izraz v vsebini dokumenta, ki izraža objektivno preverljiva merila, ki jih je treba izpolniti in od katerih ni dovoljeno odstopati, če se zahteva skladnost z dokumentom;

(15)  „priporočilo standarda“ pomeni izraz v vsebini dokumenta, ki izraža predlagano možno izbiro ali ravnanje, ki se šteje za posebej primerno, ne da bi nujno omenjal ali izključeval druge;

(16)  „patentna družina“ pomeni zbirko patentnih dokumentov, ki zajemajo isti izum in katerih članiprijavljenih patentov, ki imajo enake prioritetevsaj eno skupno prioriteto, vključno s samimi prednostnimi dokumenti; [Sprememba 67]

(17)  „deležnik“ pomeni katero koli osebo, ki lahko dokaže upravičen interes za za standard bistveni patent, vključno z imetnikom za standard bistvenega patenta, izvajalcem, zastopnikom imetnika ali izvajalca za standard bistvenega patenta ali združenjem, ki zastopa interese imetnikov in izvajalcev za standard bistvenih patentov;

(17a)   „pomirjevalec“ pomeni osebo, ki se imenuje za posredovanje med stranema pri določitvi združene licenčnine v skladu s členom 17, ki sodeluje v skupini za pripravo mnenja o združeni licenčnini v skladu s členom 18 ter pri določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu z Naslovom VI ter je neodvisna in nepristranska oseba, ki ni v neposrednem ali posrednem nasprotju interesov; [Sprememba 68]

(17b)   „ocenjevalec“ pomeni vsako osebo, ki je imenovana za preverjanje bistvenosti v skladu z Naslovom V, je neodvisna in nepristranska ter ni v neposrednem ali posrednem nasprotju interesov; [Sprememba 69]

(17c)   „izvajalec medsebojnega strokovnega pregleda“ pomeni osebo, ki je imenovana za izvedbo medsebojnega strokovnega pregleda, je neodvisna in nepristranska ter ni v neposrednem ali posrednem nasprotju interesov; [Sprememba 70]

(18)  „kompetenčni center“ pomeni upravne enote EUIPO, ki opravljajo naloge, zaupane EUIPO v skladu s to uredbo.

(18a)   „patentni trol“ pomeni subjekt, katerega glavni dohodek izhaja iz uveljavljanja ali licenciranja patentov, vključno z odškodnino ali denarno nagrado za uveljavljanje takih patentov, ter ki se ne ukvarja s proizvodnjo, izdelavo, prodajo ali distribucijo izdelkov ali storitev, pri katerih se uporabljajo patentirani izumi, niti z raziskavami in razvojem takih izumov, ki ni izobraževalna ali raziskovalna ustanova ali organizacija za prenos tehnologije, ki podpira trženje tehnoloških inovacij, ustvarjenih s temi izumi, ter ki ni posamezen izumitelj, ki uveljavlja patente, ki so mu prvotno priznani, ali patente, ki se nanašajo na tehnologije, ki jih je izvorno razvil ta izumitelj. [Sprememba 71]

Naslov II

Kompetenčni center

Člen 3

Naloge kompetenčnega centra

1.  Naloge iz te uredbe opravlja kompetenčni center, ustanovljen v okviru EUIPO, s potrebnimi človeškimi in finančnimi viri.

2.  Kompetenčni center podpira preglednost in določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v zvezi z za standard bistvenimi patenti ter opravlja naslednje naloge:

(a)  vzpostavitev in vzdrževanje elektronskega registra in elektronske podatkovne zbirke za standard bistvenih patentov v skladu s členoma 4 in 5; [Sprememba 72]

(b)  vzpostavitev in upravljanje seznamov ocenjevalcev in pomirjevalcev v skladu s členom 27; [Sprememba 73]

(c)  vzpostavitev in upravljanje sistema za ocenjevanje bistvenosti za standard bistvenih patentov v skladu s členi 28 do 33; [Sprememba 74]

(d)  vzpostavitev in upravljanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členi 34 do 58; [Sprememba 75]

(e)  zagotavljanje usposabljanja za ocenjevalce in pomirjevalce;

(f)  upravljanje postopka za določitevolajšanje sklepanja pogodb o združenih licenčninlicenčninah in njihove določitve v skladu s členoma 17 in 18; [Sprememba 76]

(g)  povečanje preglednosti in izmenjave informacij z:

(i)  objavljanjem rezultatov in obrazloženih mnenj o preverjanjih bistvenosti ter nezaupnih poročilmnenj o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členom 33(1) in členom 57(3); [Sprememba 77]

(ii)  omogočanjem dostopa do sodne prakse (vključno z alternativnim reševanjem sporov) v zvezi z za standard bistvenimi patenti, tudi iz jurisdikcij tretjih držav v skladu s členom 13(3); [Sprememba 78]

(iii)  zbiranjem nezaupnih informacij o metodologijah za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in licenčninah pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v skladu s členom 13(4) in (5); [Sprememba 79]

(iv)  omogočanjem dostopa do predpisov tretjih držav, povezanih z za standard bistvenimi patenti v skladu s členom 12; [Sprememba 80]

(h)  vzpostavitev in vzdrževanje centra za pomoč MSP in zagonskim podjetjem pri licenciranju za standard bistvenih patentov ter zagotavljanje usposabljanja, podpore in splošnega svetovanja o za standard bistvenih patentih za MSP in zagonska podjetja v skladu s členom 61; [Sprememba 81]

(i)  izvajanje študij in vseh drugih potrebnih dejavnosti za podporo ciljem iz te uredbe;

(j)  ustanovitev namenske delovne skupine za pogoje licenciranja za standard bistvenih patentov v vrednostni verigi in ozaveščanje o licenciranju za standard bistvenih patentov, vključno z licenciranjem za standard bistvenih patentov v vrednostni verigi. [Sprememba 82]

3.  Izvršni direktor EUIPO na podlagi pooblastil iz člena 157 Uredbe (EU) št. 2017/1001 sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, potrebna za opravljanje vseh nalog, ki so kompetenčnemu centru zaupane s to uredbo.

Naslov III

Informacije o za standard bistvenih patentih, ki so na voljo prek kompetenčnega centra

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 4

Register za standard bistvenih patentov

1.  Kompetenčni center vzpostavi se register Unije za standard bistvenih patentov (v nadaljnjem besedilu: register) v elektronski obliki ter ga vzdržuje. [Sprememba 83]

2.   Register v elektronski obliki vzdržuje kompetenčni center. [Sprememba 84]

3.  Register vsebuje naslednje vnose:

(a)  informacije o ustreznih standardih;

(b)  identifikacijo za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, vključno z državo registracije in številko patenta; [Sprememba 85 - ne zadeva slovenske različice]

(c)  različico standarda, tehnično specifikacijo in posebne dele tehnične specifikacije, za katere za patent velja, da je bistven; [Sprememba 86]

(d)  sklicevanje na pogoje zaveze imetnika za standard bistvenega patenta o licenciranju pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, dane organizaciji za razvoj standardov;

(e)  ime, naslov in kontaktne podatke imetnika za standard bistvenega patenta;

(f)  če je imetnik za standard bistvenega patenta povezano podjetje, podružnica ali del ene ali večdel skupine družb, ime, naslov in kontaktne podatke matične družbe; [Sprememba 87]

(g)  ime, naslov in kontaktne podatke pravnih zastopnikov imetnika za standard bistvenega patenta v Uniji, kadar je to ustrezno;

(h)  obstoj vseh javnihjavno dostopnih standardnih pogojev, vključno s politikami imetnika za standard bistvenega patenta glede licenčnin, brezplačnih licenčnin in popustov; [Sprememba 88]

(i)  obstoj vseh javnihjavno dostopnih standardnih pogojev za licenciranje za standard bistvenega patenta za MSP in zagonska podjetja; [Sprememba 89]

(j)  razpoložljivost za licenciranje prek patentnih združenj ter ime ustreznega patentnega združenja, kadar je ustrezno; [Sprememba 90]

(k)  kontaktne podatke za licenciranje, vključno s subjektom za licenciranje;

(l)  datum vpisa za standard bistvenih patentov v register in registracijsko številko.

4.  Register vsebuje tudi naslednje vnose, ob katerih je naveden datum vpisa:

(a)  spremembe kontaktnih podatkov vnosov iz odstavka 3, točke (e), (f), (g) in (k);

(b)  podelitev ali prenos licence prek patentnih združenj, kadar je to ustrezno v skladu s členom 9;

(c)  vse informacije o tem, ali je bilo opravljeno preverjanje bistvenosti ali medsebojni strokovni pregled, in sklice na rezultaterazen če to ni bilo mogoče zaradi pogodbenih omejitev, o katerih so se dogovorile stranke, pa tudi sklic na izid preverjanja bistvenosti; [Sprememba 91]

(d)  informacije o tem, ali je za standard bistveni patent prenehal veljati ali, je bil razveljavljen ali razglašen za neizvršljivega s pravnomočno sodbo pristojnega sodišča države članice; [Sprememba 92]

(e)  podatke o postopkih in odločitvah v zvezi z za standard bistvenimi patenti v skladu s členom 10;

(f)  datum objave informacij v skladu s členom 19(1) v povezavi s členi 14(7), 15(4) in 18(11); [Sprememba 93]

(g)  datum začasnega preklica za standard bistvenih patentov iz registra v skladu s členom 22;

(h)  popravke za standard bistvenih patentov v skladu s členom 23;

(i)  datum izbrisa za standard bistvenih patentov iz registra v skladu s členom 25 in razloge za izbris;

(j)  popravek ali izbris elementa iz točk (b), (e) in (f) iz registra.

4a.   Imetniki za standard bistvenih patentov lahko svoje za standard bistvene patente prostovoljno predložijo kompetenčnemu centru v preverjanje bistvenosti pred vpisom patentov v register. [Sprememba 94]

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67, s katerimi se spremenita odstavka 3 in 4 za določitev elementov, ki niso navedeni v odstavkih 3 in 4 in jih je treba vpisati v register za namene te uredbe.

6.  Kompetenčni center zbira, organizira, objavlja in hrani elemente iz odstavkov 3 in 4, vključno z morebitnimi osebnimi podatki, za namene te uredbe.

7.  Kompetenčni center zagotavlja, da je register zlahka dostopen javnosti. Podatki se štejejo za podatke javnega interesa in do njih lahko brezplačno dostopa katera koli tretja oseba.

Člen 5

Elektronska podatkovna zbirka

1.  Kompetenčni center vzpostavi in vzdržuje elektronsko podatkovno zbirko za standard bistvenih patentov. [Sprememba 95 - ne zadeva slovenske različice]

2.  Vsem tretjim osebam, ki so v register vpisane pri kompetenčnem centru, so v podatkovni zbirki dostopne naslednje informacije:

(a)  bibliografski podatki o patentu za prijavljeni za standard bistveni patent ali za standard bistveni patent, vključno z datumom prednostne pravice, člani družine, datumom podelitve in datumom izteka veljavnosti;

(b)  javnijavno dostopni standardni pogoji, vključno s politikami imetnika za standard bistvenega patenta glede licenčnin, brezplačnih licenčnin in popustov v skladu s členom 7, prvi odstavek, točka (b), če so na voljo; [Sprememba 96]

(c)  javnijavno dostopni standardni pogoji za licenciranje za standard bistvenih patentov za MSP in zagonska podjetja v skladu s členom 62(1), vključno z dostopom brez plačila licenčnine, če so na voljo; [Sprememba 97]

(d)  informacije o znanih izdelkih, postopkih, storitvah ali sistemih in izvedbah ter, če so na voljo, vsi znani tržni podatki v skladu s členom 7, prvi odstavek, točka (b)(a); [Sprememba 98]

(e)  informacije v zvezi z bistvenostjo v skladu s členom 8;

(f)  nezaupne informacije o določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členom 11;

(g)  informacije o združenih licenčninah v skladu s členi 15, 16 in 17;

(h)  strokovna mnenja iz člena 18;

(i)  nezaupna poročila pomirjevalcev v skladu s členom 57;

(j)  za standard bistveni patenti, izbrani za preverjanja bistvenosti v skladu s členom 29, obrazložena mnenja ali končna obrazložena mnenja v skladu s členom 33;

(k)  datum in razlogi za izbris za standard bistvenih patentov iz podatkovne zbirke v skladu s členom 25;

(l)  informacije o pravilih v zvezi z za standard bistvenimi patenti v tretjih državah v skladu s členom 12;

(m)  sodna praksa in poročila v skladu s členom 13(3) in (5);

(n)  gradivo za ozaveščanje in usposabljanje.

3.  Za Dostop do informacij v skladu z odstavkom 2, točke (f), (h), (i), (j) in (k), tega člena je na voljo vsem tretjim osebam pod pogojem, da se vpišejo v register pri kompetenčnem centru, za dostop pa je lahko potrebno plačilo razumne pristojbine, kot je določeno v členu 63. [Sprememba 99]

4.  Vendar imajo javni organi, vključno s sodišči, popoln in brezplačen dostop do informacij v podatkovni zbirki iz odstavka 2, če se vpišejo v register pri kompetenčnem centru. Za brezplačen dostop do informacij lahko zaprosijo tudi akademske ustanove, vendar samo za opravljanje akademskih nalog. [Sprememba 100]

Člen 6

Skupne določbe o registru in podatkovni zbirki

1.  Kadar stranka zahteva, da se podatki in dokumenti iz podatkovne zbirke obravnavajo kot zaupni, zagotovi obrazloženo izjavo, ki utemeljuje to zaupnost, in, če je to razumno mogoče, nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij. Kompetenčni center lahko to nezaupno različico razkrije. [Sprememba 101]

2.  Kompetenčni center hrani dokumentacijo vseh postopkov v zvezi z vpisom za standard bistvenih patentov v register. Izvršni direktor EUIPO določi obliko, v kateri se navedena dokumentacija hrani in je na voljo. Kompetenčni center hrani dokumentacijo deset let po izbrisu vpisa za standard bistvenih patentov v register. Na zahtevo se lahko osebni podatki iz registra ali podatkovne zbirke odstranijo po 18 mesecih od prenehanja veljavnosti za standard bistvenega patenta ali izbrisa za standard bistvenega patenta iz registra.

3.  Kompetenčni center lahko v skladu s členom 23 popravi katero koli informacijo iz registra ali podatkovne zbirke.

4.  Imetnik za standard bistvenega patenta in njegov pravni zastopnik v Uniji se obvesti o vsaki spremembi v registru ali podatkovni zbirki, kadar se ta sprememba nanaša na določen za standard bistveni patent.

5.  Kompetenčni center na zahtevo izda potrdila o vpisu v register ali overjene kopije podatkov in dokumentov iz registra ali podatkovne zbirke. Za potrdila o vpisu v register in overjene kopije se lahko zaračuna razumna pristojbina. [Sprememba 102]

6.  Komisija z izvedbenim aktom določi pogoje dostopa do podatkovne zbirke, vključno s pristojbinami za tak dostop ali za potrdila o vpisu v register in overjene kopije iz podatkovne zbirke ali registra. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Člen 7

Opredelitev izvedb standarda in s tem povezanih pogojev licenciranja za standard bistvenih patentov

Imetnik za standard bistvenega patenta kompetenčnemu centru zagotovi naslednje informacije:

(a)  informacije o izdelkih, postopkih, storitvah ali sistemih, v katere se lahko vključi predmet za standard bistvenega patenta ali za katere se namerava uporabljati, in sicer za vse obstoječe ali potencialne izvedbe standarda, in, če so na voljo, vsi tržni podatki, če so te informacije znane imetniku za standard bistvenega patenta; [Sprememba 103]

(b)  če so na voljo, svoje standardne pogoje za licenciranje za standard bistvenih patentov, vključno s politiko glede licenčnin, brezplačnih licenčnin in popustov, in sicer v sedmih mesecih od začetka postopka vpisa ustreznega standarda v register in izvedbe s strani kompetenčnega centra. [Sprememba 104]

Člen 8

Informacije v zvezi z bistvenostjoo bistvenosti [Sprememba 105]

Imetnik za standard bistvenega patenta kompetenčnemu centru zagotovi naslednje informacije, ki se vključijo v podatkovno zbirko in navedejo v registru:

(a)  končno odločitev o bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, ki jo je sprejelo pristojno sodišče države članice, in sicer v šestihdveh mesecih od objave takepravnomočnosti odločitve; [Sprememba 106]

(b)  vsako drugo preverjanje bistvenosti pred [UL: vstaviti je treba datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] s strani neodvisnega ocenjevalca v okviru na primer patentnega združenja, z navedbo registracijske številke za standard bistvenega patenta, identitete patentnega združenja in njegovega upravitelja ter ocenjevalca. [Sprememba 107]

Člen 9

Informacije, ki jih morajo zagotoviti patentna združenja

1.  Patentna združenja na svojih spletnih mestih objavijo vsaj naslednje točne in posodobljene informacije in o tem obvestijo kompetenčni center: [Sprememba 108]

(a)  standarde, za katere velja kolektivno licenciranje;

(b)  delničarje ali lastniško strukturo upravnega subjekta;

(c)  postopek ocenjevanja za standard bistvenih patentov;

(d)  seznam ocenjevalcev s stalnim prebivališčem v Uniji;

(e)  seznam ocenjenih za standard bistvenih patentov in seznam licenciranih za standard bistvenih patentov;

(f)  nazorna navzkrižna sklicevanja na standard;

(g)  seznam izdelkov, storitev in postopkov, za katere je mogoče pridobiti licenco prek patentnega združenja ali subjekta; [Sprememba 109]

(h)  politikopolitike glede licenčnin, brezplačnih licenčnin in popustov na izvedbo, vključno z informacijami o izračunu licenčnine na lastnika za standard bistvenega patenta v združenju in po potrebi stopnjo združene licenčnineza vsako kategorijo izdelkov; [Sprememba 110]

(i)  standardno licenčno pogodbo za vsako kategorijo izdelkovizvedbo; [Sprememba 111]

(j)  seznam izdajateljev licenc za vsako kategorijo izdelkovizvedbo; [Sprememba 112]

(k)  seznam pridobiteljev licenc za vsako kategorijo izdelkovizvedbo. [Sprememba 113]

1a.  Kompetenčni center preverja informacije, ki mu jih v skladu z odstavkom 1 redno in najmanj enkrat na leto posredujejo patentna združenja, in sicer po metodologiji, ki jo razvije v ta namen, pri čemer zagotovi, da je proces preverjanja temeljit, pregleden in dosleden. Za zagotovitev preglednosti je ta metodologija na voljo patentnim združenjem in drugim deležnikom. [Sprememba 114]

1b.  Kompetenčni center pripravi poročilo, v katerem podrobno navede rezultate preverjanja, tudi glede skladnosti patentnih združenj z odstavkom 1, vsa ugotovljena odstopanja ali manjkajoče informacije ter uvedene ali priporočene popravne ukrepe. Poročilo se predloži Komisiji v enem mesecu po zaključku vsakega cikla preverjanja. [Sprememba 115]

Člen 10

Informacije o odločitvah o za standard bistvenih patentih

1.  Pristojna sodišča držav članic v šestihdveh mesecih po sprejetju sodne odločbetem, ko je odločitev v zvezi z za standard bistvenimi patenti postala pravnomočna, obvestijo kompetenčni center o: [Sprememba 116]

(a)  sodnih odredbah;

(b)  postopkih za ugotavljanje kršitevkršitvah; [Sprememba 117]

(c)  bistvenosti in veljavnosti;

(d)  zlorabi prevladujočega položaja;

(e)  določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

2.  Vsaka oseba lahko obvesti kompetenčni center o kakršnem koli sodnem postopku ali postopku alternativnega reševanja sporov v zvezi z za standard bistvenim patentom.

Člen 11

Informacije o določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  Osebe, ki sodelujejo v postopkih alternativnega reševanja sporov v zvezi z za standard bistvenim patentom, ki veljajo v državi članici, kompetenčnemu centru v šestihštirih mesecih po prekinitvi postopka razkrijejo zadevne standarde in izvedbe, metodologijo, uporabljeno za izračun poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter informacije o imenih strank in posameznih stopnjah licenčnine. [Sprememba 118]

2.  Kompetenčni center ne razkrije nobenih zaupnih informacij brez predhodnega soglasja prizadete stranke.

Člen 12

Informacije o pravilih v zvezi z za standard bistvenimi patenti v tretjih državah

1.  Kompetenčni center zbira in ustrezno preveri informacije o vseh pravilih, povezanih z za standard bistvenimi patenti, v kateri koli tretji državi in jih nemudoma objavi v podatkovni zbirki. Kompetenčni center lahko zbira tudi informacije o skladnosti s to uredbo v tretjih državah ter spremlja njen učinek na izvajalce. [Sprememba 119]

2.  Vsaka oseba lahko kompetenčnemu centru posreduje take informacije ter informacije o posodobitvah, popravkih in javnih posvetovanjih. Kompetenčni center navedene informacijepreveri točnost navedenih informacij in jih nato objavi v podatkovni zbirki. [Sprememba 120]

2a.   Da se olajša učinkovito izvajanje te uredbe, lahko kompetenčni center sodeluje med drugim z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z za standard bistvenimi patenti, ter z njimi izmenjuje informacije, zlasti o pravilih v zvezi z za standard bistvenimi patenti v tretjih državah ali za preprečevanje vzporednih postopkov. [Sprememba 121]

Člen 13

Povečanje preglednosti in izmenjave informacij

1.  Kompetenčni center v podatkovni zbirki hrani vse podatke, ki jih zagotovijo deležniki, ter obrazložena mnenja in poročila ocenjevalcev in pomirjevalcev. [Sprememba 122]

2.  Zbiranje, hramba in obdelava takih podatkov so namenjeni:

(a)  upravljanju vpisov za standard bistvenih patentov v register, preverjanjem bistvenosti in spravnim postopkom v skladu s to uredbo;

(b)  dostopu do informacij, potrebnih za lažje in učinkovitejše izvajanje navedenih postopkov;

(c)  komuniciranju s strankami v postopku;

(ca)   dajanju na voljo za standard bistvenih patentov, standardov in izvedb zainteresiranim osebam z uporabo lahko dostopnih orodij za iskanje in razumno razumljivih rezultatov iskanja; [Sprememba 123]

(d)  pripravi poročil in statističnih podatkov, ki kompetenčnemu centru omogočajo, da izboljša svoje delovanje ter izvajanje vpisa za standard bistvenih patentov v register in postopkov v skladu s to uredbo.

(da)   pomoči pri ocenjevanju praks licenciranja za standard bistvenih patentov ter njihovega učinka na notranji trg, inovacije in dostop do standardizirane tehnologije. [Sprememba 124]

3.  Kompetenčni center v podatkovno zbirko vključi sodno prakso pristojnih sodišč držav članic, jurisdikcij tretjih držav in organov za alternativno reševanje sporov.

4.  Kompetenčni center zbere vse informacije o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih, vključno z morebitnimi popusti, ki so jih objavili imetniki za standard bistvenih patentov, in ki so mu bile razkrite v skladu s členom 11 ter so bile vključene v poročila o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in jih na podlagi pisne zahteve da na voljo javnim organom v Uniji, vključno s pristojnimi sodišči držav članic. Zaupnim dokumentom se priloži nezaupna različica zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij.

5.  Kompetenčni center v podatkovni zbirki objavi letno poročilo o metodologijah za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na podlagi informacij iz sodnih in arbitražnih odločb ter statističnih informacij o licencah in licenčnih izdelkih iz določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

6.  Na utemeljeno zahtevo deležnika se vse zaupne informacije redigirajo v nezaupno obliko, preden kompetenčni center te informacije objavi ali posreduje.

Poglavje 2

Priglasitev standarda in združene licenčnine

Člen 14

Priglasitev standarda kompetenčnemu centru

1.  Imetniki patenta, ki veljapatentov, ki veljajo v eni ali več državah članicah in je bistvenza katere se trdi, da so bistveni za standard, za katerega sokatere so bile sprejete ali niso bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčnemu centru sporočijo naslednje informacije, po možnosti prek organizacije za razvoj standardov ali prek skupnega obvestila: [Sprememba 125]

(a)  komercialno ime standarda;

(b)  seznam ustreznih tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo standard;

(c)  datum objave najnovejše tehnične specifikacije;

(d)  izvedbe standarda, znane imetnikom za standard bistvenih patentov, ki so standard priglasili.

2.  Taka priglasitev se opravi v 30 dneh po objavi najnovejše tehnične specifikacije.

3.  Če priglasitve iz odstavka 1 ni, mora vsak posamezni imetnik za standard bistvenega patenta, veljavnega v eni ali več državah članicah, najpozneje v 90 dneh od objave najnovejše tehnične specifikacije kompetenčnemu centru sporočiti informacije iz odstavka 1. [Sprememba 126 - ne zadeva slovenske različice]

4.  Če priglasitve iz odstavka 1 ali odstavka 3 ni, lahko vsak izvajalec sporoči kompetenčnemu centru podatke iz odstavka 1.

5.  Kompetenčni center o objaviobvestilu obvesti tudi ustrezno organizacijo za razvoj standardov. Kadar je to mogoče, v primeru obvestila v skladu z odstavkoma 3 in 4 obvesti tudi znane imetnike za standard bistvenih patentov, in sicer posamično ali pa od organizacije za razvoj standardov zahteva potrditev, da je ustrezno obvestila imetnike za standard bistvenih patentov. [Sprememba 127]

6.  Kompetenčni center na spletnem mestu EUIPO objavi priglasitve, opravljene v skladu z odstavki 1, 3, 4 in 4a in 4, da lahko deležniki podajo pripombe. Deležniki lahko svoje pripombe kompetenčnemu centru predložijo v 30 dneh od objave seznama. [Sprememba 128]

7.  Kompetenčni center po preteku roka iz odstavka 6 upošteva vse prejete pripombe, vključno z vsemi ustreznimi tehničnimi specifikacijami in izvedbami, ter objavi informacije v skladu z odstavkom 1.

Člen 15

Priglasitev združene licenčnine kompetenčnemu centru

1.  Imetniki za standard bistvenih patentov, veljavnih v eni ali več državah članicah, za katere so bile sprejete ali niso bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko skupaj obvestijo kompetenčni center o združeni licenčnini za vse za standard bistvene patente, ki zajemajo standard. [Sprememba 129]

2.  Priglasitev v skladu z odstavkom 1, vsebuje naslednje informacije:

(a)  komercialno ime standarda;

(b)  seznam tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo standard;

(c)  imena imetnikov za standard bistvenih patentov, ki opravijo priglasitev iz odstavka 1;

(d)  ocenjeni odstotek, ki ga imetniki za standard bistvenih patentov iz odstavka 1 predstavljajo od vseh imetnikov za standard bistvenih patentov;

(e)  ocenjeni odstotek za standard bistvenih patentov, ki jih imajo v skupni lasti, od vseh za standard bistvenih patentov za standard;

(f)  izvedbe, znane imetnikom za standard bistvenih patentov iz točke (c);

(g)  globalna združena licenčnina, razen če priglasitelji določijo, da združena licenčnina ni globalna;

(h)  katero koli obdobje, za katero velja združena licenčnina iz odstavka 1.

3.  Priglasitev iz odstavka 1 se opravi najpozneje 120 dni po tem, ko:

(a)  organizacija za razvoj standardov objavi standard za izvedbe, znane imetnikom za standard bistvenih patentov iz odstavka 2, točka (c), ali

(b)  se seznanijo z novo izvedbo standarda.

4.  Kompetenčni center podatke iz odstavka 2 objavi v podatkovni zbirki.

Člen 16

Revizija združene licenčnine

1.  Imetniki za standard bistvenih patentov morajo v primeru revizije združene licenčnine obvestiti kompetenčni center o revidirani združeni licenčnini in razlogih za revizijo.

2.  Kompetenčni center v podatkovni zbirki objavi prvotno združeno licenčnino, revidirano združeno licenčnino in razloge za revizijo v registru.

Člen 17

Postopek za olajšanje sklepanja sporazumov med imetniki za standard bistvenih patentov o združeni licenčninio določitvi združene licenčnine [Sprememba 130]

1.  Imetniki za standard bistvenih patentov, ki veljajo v eni ali več državah članicah in predstavljajo vsaj 20 % vseh za standard bistvenih patentov standarda, lahko od kompetenčnega centra zahtevajo, da imenuje pomirjevalca s seznama pomirjevalcev za posredovanje v razpravah o skupni predložitvi združene licenčnine.

2.  Taka zahteva se vloži najpozneje 90 dni po objavi standarda ali najpozneje 120 dni po prvi prodaji nove izvedbe na trgu Unije za izvedbe, ki v času objave standarda še niso bile znane.

3.  Zahteva vsebuje naslednje informacije:

(a)  komercialno ime standarda;

(b)  datum objave zadnje tehnične specifikacije ali datum prve prodaje nove izvedbe na trgu Unije;

(c)  izvedbe, znane imetnikom za standard bistvenih patentov iz odstavka 1;

(d)  imena in kontaktne podatke imetnikov za standard bistvenih patentov, ki podpirajo zahtevo;

(e)  ocenjeni odstotek za standard bistvenih patentov, ki jih imajo v posamični in skupni lasti, od vseh potencialnih za standard bistvenih patentov, za katere je bila vložena zahteva za standard. [Sprememba 131]

4.  Kompetenčni center obvestiobjavi zahtevo in pozove imetnike za standard bistvenih patentov iz odstavka 3, točka (d), in jih pozove, da izrazijo svoj interes za sodelovanje v postopku ter navedejo svoj ocenjeni odstotek za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov za standard. [Sprememba 132]

5.  Kompetenčni center imenuje pomirjevalca s seznama pomirjevalcev in o tem obvesti vse imetnike za standard bistvenih patentov, ki so izrazili interes za sodelovanje v postopku.

6.  Imetniki za standard bistvenih patentov, ki pomirjevalcu predložijo zaupne informacije, zagotovijo nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij.

7.  Če imetniki za standard bistvenih patentov v šestih mesecih po imenovanju pomirjevalca ne opravijodosežejo dogovora glede predložitve skupne priglasitve združene licenčnine, pomirjevalec postopek prekine. [Sprememba 133]

8.  Če se prispevajoče osebeimetniki za standard bistvenih patentov dogovorijo o skupni priglasitvi, se uporabi postopek iz člena 15(1), (2) in (4). [Sprememba 134]

Člen 18

Nezavezujoče strokovno mnenje o združeni licenčnini

1.  Imetnik za standard bistvenega patenta ali izvajalec lahko od kompetenčnega centra zahteva nezavezujoče strokovno mnenje o globalni združeni licenčnini. Izvajalec lahko to zahteva, tudi če je bil dogovor med imetniki za standard bistvenih patentov že dosežen, med drugim s postopkom iz členov 15 do 17. [Sprememba 135]

2.  Zahteva iz odstavka 1 se vloži najpozneje 150 dni po:

(a)  objavi ustreznega standarda za znane izvedbe ali

(b)  prvi prodaji novih izvedb na trgu Unije.

3.  Navedena zahteva vsebuje:

(a)  komercialno ime standarda;

(b)  seznam ustreznih tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo standard;

(c)  seznam ustreznih izdelkov, procesov, storitev, sistemov ali izvedb;

(d)  seznam znanih deležnikov in kontaktne podatke.

4.  Kompetenčni center o zahtevi obvesti ustrezno organizacijo za razvoj standardov in vse znaneustrezne deležnike. Zahtevo objavi na spletnem mestu EUIPO in deležnike pozove, naj v 30 dneh od dneva objave zahteve izrazijo interes za sodelovanje v postopku. [Sprememba 136]

5.  Vsak deležnik lahko zahteva sodelovanje v postopku, potem ko pojasni razloge za svoj interes. Imetniki za standard bistvenih patentov navedejo svoj ocenjeni odstotek navedenih za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov za standard. Izvajalci in drugi deležniki zagotovijo informacije o vseh ustreznih obstoječih ali morebitnih izvedbah standarda, vključno z ustreznim tržnim deležem v Uniji. [Sprememba 137]

6.  Če zahteve za sodelovanje vključujejo imetnike za standard bistvenih patentov, ki skupaj predstavljajo vsaj 20 % vseh za standard bistvenih patentov za standard, inali izvajalce, ki imajo skupaj vsaj 10 % ustreznega tržnega deleža v Uniji ali vsaj 10 MSP ali zagonskih podjetij, kompetenčni center imenuje skupino treh pomirjevalcev, izbranih s seznama pomirjevalcev z ustreznim znanjem z ustreznega tehnološkega področjaustreznimi izkušnjami na ustreznem tehnološkem področju. [Sprememba 138]

7.  Deležniki, ki zadevni skupini predložijo zaupne informacije, zagotovijo nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij.

8.  Zadevna skupina v enem mesecu po imenovanju pozove sodelujoče imetnike za standard bistvenih patentov pozove, da v enem mesecu, da: [Sprememba 139]

(a)  predlagajo združeno licenčnino, vključno z informacijami iz člena 15(2), ali

(b)  utemeljijo nezmožnost predlaganja združene licenčnine zaradi tehnoloških, ekonomskih ali drugih razlogov. ter [Sprememba 140]

(ba)   predložijo dokaze ali pripombe, ki bodo skupini pomagale pri določitvi združene licenčnine. [Sprememba 141]

8a.   Zadevna skupina udeležencem dovoli, da predložijo odgovore na predložitve iz odstavka 8 in odzive na odgovore. [Sprememba 142]

9.  Zadevna skupina ustrezno preuči predložitve in odgovore iz odstavkov 8 in 8aiz odstavka 8 in se odloči, da: [Sprememba 143]

(a)  prekine postopek za pridobitev strokovnega mnenja o združeni licenčniniodobri prekinitev postopka za začetno obdobje največ šestih mesecev, ki se lahko podaljša za nadaljnje obdobje treh mesecev na podlagi ustrezno utemeljene zahteve enega od sodelujočih imetnikov za standard bistvenih patentov, ali [Sprememba 144]

(b)  zagotovi strokovno mnenje.

10.  Zadevna skupina predloži strokovno mnenje v osmih mesecih po koncu obdobja začasne prekinitve v skladu z odstavkom 89, točka (a), ali po sprejetju odločitve iz odstavka 89, točka (b). Mnenje podpreta vsaj dva od treh pomirjevalcev. [Sprememba 145]

11.  Strokovno mnenje vsebuje povzetek informacij iz zahteve, informacije iz člena 15(2), imena pomirjevalcev, postopek, priporočeno stopnjo združene licenčnine, razloge za mnenje o združeni licenčnini in uporabljeno metodologijo. Razlogi za Morebitna različna mnenja in razlogi zanje se navedejo v prilogi k strokovnemu mnenju. [Sprememba 146]

12.  Strokovno mnenje vključuje analizo zadevne vrednostne verige in možnega vpliva združene licenčnine na spodbude za inovacije imetnikov za standard bistvenih patentov in deležnikov v vrednostni verigi, v kateri se bo izvedlo licenciranje.

13.  Kompetenčni center objavi strokovno mnenje in o navedeni objavi obvesti udeležence.

Poglavje 3

Vpis za standard bistvenih patentov v register

Člen 19

Upravljanje registra za standard bistvenih patentov

1.  Kompetenčni center ustvari vnos v registru za standard ali del standarda, za katerega so bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, v 60 dneh od prvega od naslednjih dogodkov: [Sprememba 147]

(a)  objave standarda in povezanih informacij s strani kompetenčnega centra v skladu s členom 14(7);

(b)  objave združene licenčnine in povezanih informacij s strani kompetenčnega centra v skladu s členom 15(4) in 18(11).

2.  Kompetenčni center na spletnem mestu EUIPO objavi obvestilo, v katerem deležnike obvesti o vpisu v register in navede sklice na objave iz odstavka 1. Kompetenčni center o obvestilu iz tega odstavka posamično elektronsko obvesti znane imetnike za standard bistvenega patenta in ustrezno organizacijo za razvoj standardov.

Člen 20

Vpis za standard bistvenih patentov v register

1.  Kompetenčni center na zahtevo imetnika za standard bistvenega patenta v register vpiše vsak patent, ki velja v eni ali več državah članicah in spada na področje uporabe te uredbe ter je bistven za standard, za katerega je kompetenčni center objavil obvestilo v skladu s členom 19(2).

2.  Za vključitev za standard bistvenega patenta v register mora vsaj en patentni zahtevek ustrezati vsaj eni zahtevi ali priporočilu standarda, opredeljenega z imenom standarda, različico (in/ali izdajo) ter podklavzulo.

3.  Zahteva za vpis v register se vloži v šestih mesecih po objavi obvestila v skladu s členom 19(2). Če nacionalni ali evropski patentni urad podeli za standard bistveni patent šele po objavi obvestila v skladu s členom 19(2), se zahteva za vpis v register vloži v šestih mesecih po tem, ko je zadevni patentni urad podelil za standard bistveni patent.

4.  Zahtevek vključuje informacije iz člena 4(3) in člena 5(2), točke (a), (b), (d) in (e).

5.  Imetnik za standard bistvenega patenta posodobi informacije v registru, razen informacij, zagotovljenih v skladu s členom 4(3), točka (c), in podatkovni zbirki, da odražajo ustrezne spremembe v zvezi z njegovim za standard bistvenim patentom, vpisanim v register, in o tem obvesti kompetenčni center v šestih mesecih od nastanka spremembe. [Sprememba 148]

6.  Zahteva za vpis v register bo sprejeta šele, ko bo imetnik za standard bistvenega patenta plačal pristojbino za vpis. Komisija pristojbino za vpis v register določi v izvedbenem aktu, izdanem na podlagi člena 63(5). V primeru srednjih in velikih podjetij pristojbina za vpis v register vključuje pričakovane stroške in pristojbine za preverjanje bistvenosti za standard bistvenih patentov, izbranih v skladu s členom 29(1). [Sprememba 149]

Člen 21

Datum vpisa v register

1.  Datum vpisa v register je datum, ko kompetenčni center prejme zahtevo za vpis v register v skladu s členom 20(2), (4) in (5).

2.  Kompetenčni center za standard bistvene patente, vpisane v register, v registru objavi v sedmih delovnih dneh od datuma vpisa.

Člen 22

Preverjanje pogojev za vpis v register

1.  EUIPO vsako leto se na vzorcu preveri popolnost in pravilnostpregleda vzorec vpisov za standard bistvenih patentov v register, da preveri njihovo popolnost in pravilnost. [Sprememba 150]

2.  EUIPO sprejme metodologijo za izbiro vzorca vpisov za standard bistvenih patentov v register za preverjanje.

3.  Kadar vpis v register ne vsebuje informacij v skladu s členoma 4 in 5 ali vsebuje nepopolne ali netočne informacije, kompetenčni center od imetnika za standard bistvenega patenta zahteva, da predloži popolne in točne informacije v določenem roku, ki ni krajši od dvehtreh mesecev. [Sprememba 151]

4.  Če imetnik za standard bistvenega patenta ne predloži pravilnih in popolnih informacij, ga kompetenčni center obvesti, da ni predložil pravilnih in popolnih informacij in da se njegov vpis po enomesečnem obdobju odloga, med katerim lahko imetnik za standard bistvenega patenta še vedno predloži zahtevane informacije,se iz registra začasno izbriše, dokler se nepopolnost ali netočnost ne odpravi. [Sprememba 152]

5.  Imetnik za standard bistvenega patenta, katerega za standard bistveni patent je bil začasno izbrisan iz registra v skladu z odstavkom 4 in ki meni, da je ugotovitev kompetenčnega centra napačna, lahko pri pritožbenih odborih EUIPO zaprosi za odločitev o zadevi. Vloga se vloži v dveh mesecih od začasnega izbrisa. V dveh mesecih po vložitvi prijave pritožbeni odbori EUIPO zavrnejo vlogo ali zahtevajo, da kompetenčni center popravi svojo ugotovitev in o tem obvesti osebo, ki je vložila vlogo.

6.  Vsako dopolnjevanje ali popravljanje informacij o za standard bistvenem patentu v skladu s tem členom je brezplačno.

Člen 23

Popravek vpisa v registru ali informacij v podatkovni zbirki

1.  Imetnik za standard bistvenega patenta lahko zahteva popravek svojega vpisa za standard bistvenega patenta v registru ali informacij v zbirki podatkov z vložitvijo ustrezne zahteve pri kompetenčnem centru, razen kot je določeno v odstavku 2.

2.  Vsaka tretja oseba lahko od kompetenčnega centra zahteva, da popravi vpis za standard bistvenega patenta v registru ali informacije v podatkovni zbirki. Zahteva vsebuje naslednje informacije:

(a)  ime in kontaktne podatke osebe, ki je vložila vlogo;

(b)  registracijsko številko za standard bistvenega patenta, vpisanega v register;

(c)  razloge za vložitev zahteve;

(d)  dokazila iz neodvisnega vira, ki podpirajo zahtevo.

3.  Kompetenčni center o zahtevi v skladu z odstavkom 2 obvesti imetnika za standard bistvenega patenta in ga pozove, naj v roku, ki ni krajši od dvehtreh mesecev, popravi vpiszahteva popravek vpisa v registru ali informacije, predloženeinformacij, predloženih za podatkovno zbirko, kadar je to ustrezno. [Sprememba 153]

4.  Kompetenčni center obvesti imetnika za standard bistvenega patenta in ga pozove, naj popravi vpiszahteva popravek vpisa v registru ali informacije, predloženeinformacij, predloženih za podatkovno zbirko, kadar je ustrezno, v roku, ki ni krajši od dvehtreh mesecev, če pristojno sodišče države članice v skladu s členom 10(1) ali patentni urad ali katera koli tretja oseba kompetenčni center obvesti o: [Sprememba 154]

(a)  prenehanju veljavnosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register;

(b)  razveljavitvi za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, s strani pristojnega organa ali

(c)  pravnomočni sodbi, da za standard bistveni patent, vpisan v register, ni bistven za zadevni standard.

5.  Če imetnik za standard bistvenega patenta v danem roku ne popravi vpisa v registru ali informacij, predloženih za podatkovno zbirko, ga kompetenčni center obvesti, da ni predložil pravilnih in popolnih informacij in da se vpis po enomesečnem obdobju odloga, med katerim lahko imetnik za standard bistvenega patenta še vedno predloži zahtevane informacije, začasno izbriše iz registra, dokler se nepopolnost ali netočnost ne odpravi. [Sprememba 155]

6.  Imetnik za standard bistvenega patenta, katerega za standard bistveni patent je bil začasno izbrisan iz registra v skladu z odstavkom 5 in ki meni, da je ugotovitev kompetenčnega centra napačna, lahko pri pritožbenih odborih EUIPO zaprosi za odločitev o zadevi. Vloga se vloži v dveh mesecih od začasnega izbrisa. V dveh mesecih po vložitvi vloge pritožbeni odbori EUIPO zavrnejo vlogo ali zahtevajo, da kompetenčni center popravi svojo ugotovitev in o tem obvesti osebo, ki je vložila vlogo.

7.  Obravnava zahtev za popravek v skladu s tem členom s strani kompetenčnega centra se prekine od izbire za standard bistvenih patentov za preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29 do objave rezultatov preverjanja bistvenosti v registru in podatkovni zbirki v skladu s členom 33(1).

8.  Kompetenčni center lahko na lastno pobudo v registru in podatkovni zbirki popravi jezikovne napake ali napake pri prepisovanju ter očitne pomanjkljivosti ali tehnične napake, ki mu jih je mogoče pripisati. [Sprememba 156]

9.  Vsi popravki v skladu s tem členom so brezplačni.

Člen 24

Učinki neobstoja vpisa v registru ali začasnega izbrisa za standard bistvenih patentov iz registra

1.   Za standard bistveni patent, ki v register ni vpisan v roku iz člena 20(3), v zvezi z izvajanjem standarda, za katerega se zahteva vpis v register, ni mogoče uveljavljati pri pristojnem sodišču države članice, in sicer od roka iz člena 20(3) do njegovega vpisa v register. [Sprememba 157]

2.  Imetnik za standard bistvenega patenta, ki svojih za standard bistvenih patentov ni vpisal v register v roku iz člena 20(3), od roka iz člena 20(3) do vpisa v register ni upravičen do prejemanja licenčnin ali uveljavljanja odškodnine za kršitevvlaganja zahtevkov za kršitve teh za standard bistvenih patentov v zvezi z izvajanjem standarda, za katerega se zahteva vpis v register. [Sprememba 158]

3.  Odstavka 1 in 2 ne posegataOdstavek 1 ne posega v določbe, vključene v pogodbe, sklenjene in uporabljene pred začetkom veljavnosti te uredbe, ki določajo licenčnino za širok portfelj sedanjih ali prihodnjih patentov, ki določajo, da neveljavnost, nebistvenost ali neizvršljivost omejenega števila patentov ne vpliva na skupni znesek in izvršljivost licenčnine ali druge pogoje pogodbepatente, za katere se ali se je trdilo, da so bistveni za standard. [Sprememba 159]

4.  Odstavka1 in 2 se uporabljataOdstavek 1 tega člena se uporablja tudi v primeru začasnega izbrisa za standard bistvenega patenta iz registra v obdobju začasnega izbrisa v skladu s členom 22(4) ali 23(5), razen če odbori za pritožbe od kompetenčnega centra zahtevajo, da popravi svoje ugotovitve v skladu s členoma 22(5) in 23(6). [Sprememba 160]

5.  Pristojno sodišče države članice, ki je zaprošeno za odločitev o katerem koli vprašanju v zvezi z za standard bistvenem patentom, ki velja v eni ali več državah članicah, v okviru odločitve o dopustnosti tožbe preveri, ali je za standard bistveni patent vpisan v register.

Člen 25

Izbris za standard bistvenega patenta iz registra in podatkovne zbirke

1.  Imetnik za standard bistvenega patenta lahko zahteva izbris svojega za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, iz registra in podatkovne zbirke iz naslednjih razlogov:

(a)  prenehanje veljavnosti patenta;

(b)  razveljavitev patenta s strani pristojnega organa;

(c)  pravnomočna sodba pristojnega sodišča države članice, da patent, vpisan v register, ni bistven za zadevni standard;

(d)  zaradi negativnega rezultata preverjanja bistvenosti v skladu s členoma 31(5) in 33(1).

2.  Taka zahteva se lahko vloži kadar koli, razen v obdobju od izbire za standard bistvenih patentov za preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29 do objave rezultatov preverjanja bistvenosti v registru in podatkovni zbirki v skladu s členom 33(1).

3.  Kompetenčni center izbriše za standard bistvene patente iz registra in podatkovne zbirke.

Naslov IV

Ocenjevalci in pomirjevalci

Člen 26

Ocenjevalci in pomirjevalci

1.  Ocenjevalec izvaja preverjanja bistvenosti.

2.  Pomirjevalec opravlja naslednje naloge:

(a)  posreduje med strankami pri določanju združene licenčnine;

(b)  izda nezavezujoče mnenje o združeni licenčnini;

(c)  sodeluje pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

3.  Ocenjevalci in pomirjevalci spoštujejo kodeks ravnanja.

4.  Kompetenčni center s seznama ocenjevalcev imenuje [10] ocenjevalcev kot izvajalce medsebojnega strokovnega pregleda za obdobje [treh] let.

5.  Komisija do [UL: vstaviti je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2), določi praktične in operativne ureditve v zvezi z: [Sprememba 161]

(a)  zahtevami za ocenjevalce ali pomirjevalce, vključno s kodeksom ravnanja, ki vključuje vsaj merila iz člena 27(2a) te uredbe; [Sprememba 162]

(b)  postopki v skladu s členi 17, 18, 31 in 32 ter naslovom VI.

Člen 27

Postopek izbire

1.  Kompetenčni center izvede postopek izbire kandidatov na podlagi zahtev iz izvedbenega akta iz člena 26(5).

2.  Kompetenčni center pripravi seznam primernih kandidatov za ocenjevalce ali pomirjevalce. Na voljo so lahko različni seznami ocenjevalcev in pomirjevalcev glede na tehnično področje njihove specializacije ali strokovnega znanja. in zagotovi, da: [Sprememba 163]

(a)   ni morebitnih nasprotij interesov, tako da so izbrani ocenjevalci in pomirjevalci nepristranski; [Sprememba 164]

(b)   vsak ocenjevalec in pomirjevalec, imenovan na seznam, ima potrebne kvalifikacije, izkušnje in spretnosti za učinkovito opravljanje zahtevanih nalog. Zlasti morajo imeti potrebne kvalifikacije, bogate izkušnje na področju patentov in reševanja sporov, dokazano razumevanje poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali dobro tehnično znanje na ustreznem tehnološkem področju. [Sprememba 165]

3.  Če kompetenčni center ob prvih registracijah ali določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev še ni pripravil seznama kandidatov za ocenjevalce ali pomirjevalce, kompetenčni center začasno povabi priznane strokovnjake, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenega akta iz člena 26(5)Na voljo so različni seznami ocenjevalcev in pomirjevalcev glede na tehnično področje njihove specializacije ali strokovnega znanja. [Sprememba 166]

4.  Kompetenčni center redno pregleduje sezname, da se ohrani zadostno število usposobljenih kandidatov.

Naslov V

Preverjanja bistvenosti za standard bistvenih patentov

Člen 28

Splošna zahteva za preverjanja bistvenosti

1.  Kompetenčni center upravlja sistem preverjanj bistvenosti, ki zagotavlja, da se preverjanja izvajajo pregledno, objektivno in nepristransko ter da je zagotovljena zaupnost pridobljenih informacij. [Sprememba 167]

2.  Preverjanje bistvenosti izvede ocenjevalec, izbran v skladu s členom 27. Ocenjevalci izvedejo preverjanja bistvenosti za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, za standard, za katerega so vpisani.

3.  Preverjanja bistvenosti se ne izvajajo za več kot en za standard bistveni patent iz zadevne patentne družine.

4.  Dejstvo, da se preverjanje bistvenosti ni izvedlo ali da se trenutno izvaja, ne sme preprečiti pogajanja o licenciranju ali katerega koli sodnega ali upravnega postopka v zvezi z za standard bistvenimi patenti, vpisanimi v register.

5.  Ocenjevalec povzame rezultat preverjanja bistvenosti in razloge zanj v obrazloženem mnenju ali, v primeru medsebojnega strokovnega pregleda, v končnem obrazloženem mnenju, ki pa ni pravno zavezujoče.

6.  Rezultat izvedenega preverjanja bistvenosti in obrazloženo mnenje ocenjevalca ali končno obrazloženo mnenje izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda se lahko uporabijo kot dokaz pred deležniki, patentnimi združenji, javnimi organi, sodišči ali arbitri.

Člen 29

Izvajanje preverjanj bistvenosti

1.  Kompetenčni center vsako leto za preverjanja bistvenosti izbere vzorec za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, iz različnih patentnih družin vsakega imetnika za standard bistvenega patenta in v zvezi z vsakim posameznim standardom v registru. Za standard bistveni patenti mikro in malih podjetij, vpisani v register, so izključeni iz postopka letnega vzorčenja, razen če je to patentni trol ali odvisno podjetje, povezano podjetje oziroma je podjetje v lasti ali pod neposrednim ali posrednim nadzorom druge fizične ali pravne osebe, ki se sama ne šteje za MSP. Preverjanja se izvajajo na podlagi metodologije, ki zagotavlja vzpostavitev poštenega in statistično veljavnega izbora, ki lahko da dovolj natančne rezultate o stopnji bistvenosti pri vseh za standard bistvenih patentih imetnika za standard bistvenega patenta, vpisanih v register, v zvezi z vsakim posameznim standardom v registru. Komisija do [UL: vstaviti je treba je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] z izvedbenim aktom določi podrobno metodologijo. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2). [Sprememba 168]

2.  Kompetenčni center obvesti imetnike za standard bistvenih patentov o za standard bistvenih patentih, izbranih za preverjanja bistvenosti. Imetniki za standard bistvenih patentov lahko v roku, ki ga določi kompetenčni center, v istem obdobju predložijo diagram zahtevkov z največ petimi ujemanji med za standard bistvenim patentom in ustreznim standardom, vse dodatne tehnične informacije, ki lahko olajšajo preverjanje bistvenosti, in prevode patenta, ki jih zahteva kompetenčni center.

3.  Kompetenčni center objavi seznam za standard bistvenih patentov, izbranih za preverjanje bistvenosti.

4.  Če je bil za standard bistveni patent, izbran za preverjanje bistvenosti, že predmet predhodnega ali tekočega preverjanja bistvenosti v skladu s tem naslovom ali odločitve ali preverjanja bistvenosti iz člena 8, se dodatno preverjanje bistvenosti ne izvede, razen če se uporablja odstavek 4a tega člena. Rezultat predhodnega preverjanja bistvenosti ali odločitev se uporabi za določitev odstotka vzorčenih vzorcev na imetnika za standard bistvenega patenta in na določen standard, vpisan v register, ki so uspešno prestali preverjanje bistvenosti. [Sprememba 169]

4a.   Če ima ocenjevalec zadosten razlog za domnevo, da bi bilo lahko predhodno preverjanje bistvenosti, opravljeno v skladu s členom 8, točka (b), netočno, je ocenjevalec pooblaščen za pregled rezultatov tega preverjanja. Če ocenjevalec po pregledu ugotovi, da je bil rezultat predhodnega preverjanja bistvenosti netočen, ta ocenjevalec izvede novo preverjanje bistvenosti za ustrezni za standard bistveni patent. [Sprememba 170]

5.  Vsak imetnik za standard bistvenega patenta lahko letno prostovoljno predlaga do 100 za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, iz različnih patentnih družin, da se preveri njihova bistvenost v zvezi z vsakim posameznim standardom, za katerega je bil za standard bistveni patent vpisan v register.

6.  Vsak izvajalec lahko letno prostovoljno predlaga do 100 za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, iz različnih patentnih družin, da se preveri njihova bistvenost v zvezi z vsakim posameznim standardom, za katerega so bili opravljeni vpisi za standard bistvenih patentov v register.

7.  Kompetenčni center za standard bistvene patente za preverjanje bistvenosti ocenjevalcem dodeli na podlagi seznama ocenjevalcev, pripravljenega v skladu s členom 27, in ocenjevalcu omogoči dostop do celotne dokumentacije, ki jo predloži imetnik za standard bistvenega patenta.

8.  Kompetenčni center zagotovi, da se identiteta ocenjevalca med preverjanjem bistvenosti v skladu s členom 31 ali med medsebojnim strokovnim pregledom v skladu s členom 32 ne razkrije imetnikom za standard bistvenih patentov. Vsa komunikacija med imetnikom za standard bistvenega patenta in ocenjevalcem poteka prek kompetenčnega centra.

9.  V primeru neupoštevanja formalnih zahtev iz člena 28, drugih postopkovnih zahtev ali kodeksa ravnanja lahko kompetenčni center na zahtevo katerega koli deležnika, predloženo v enem mesecu od objave obrazloženega mnenja ali končnega obrazloženega mnenja, ali na lastno pobudo preveri pregled in se odloči, da:

(a)  ohrani ali

(b)  prekliče

rezultate preverjanja bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, ali medsebojnega strokovnega pregleda.

10.  Kadar kompetenčni center razveljavi rezultate v skladu z odstavkom 9, točka (b), imenuje novega ocenjevalca ali izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda za izvedbo novega pregleda preverjanja bistvenosti v skladu s členom 31 ali novega medsebojnega strokovnega pregleda v skladu s členom 32.

11.  Stranka, ki zahteva, da se preveri pregled preverjanja bistvenosti ali medsebojnega strokovnega pregleda in ponovno imenuje ocenjevalec ter meni, da je ugotovitev kompetenčnega centra napačna, lahko pri pritožbenih odborih EUIPO zaprosi za odločitev o zadevi. Vloga se vloži v dveh mesecih od ugotovitve kompetenčnega centra. Pritožbeni odbori EUIPO zavrnejo vlogo ali od kompetenčnega centra zahtevajo, da imenuje novega ocenjevalca, ter o tem obvestijo osebo, ki je vložila vlogo, in, kadar je ustrezno, imetnika za standard bistvenega patenta.

Člen 30

Pripombe deležnikov

1.  V 90 dneh po objavi seznama za standard bistvenih patentov, vpisanih v register in izbranih za vzorčenje, lahko vsak deležnik kompetenčnemu centru predloži pisne pripombe in dokaze glede bistvenosti izbranih za standard bistvenih patentov. [Sprememba 171]

2.  Pripombe iz odstavka 1 se sporočijo imetniku za standard bistvenih patentov, ki lahko v roku, ki ga določi kompetenčni center, predloži pripombe nanje.

3.  Kompetenčni center po izteku določenih rokov ocenjevalcu posreduje zadevne pripombe, dokaze in odgovore imetnika za standard bistvenega patenta. [Sprememba 172]

Člen 31

Preverjanje bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register

1.  Preverjanje bistvenosti se izvede v skladu s postopkom, ki zagotavlja dovolj časa, temeljitost in visoko kakovost.

2.  Ocenjevalec lahko zadevnega imetnika za standard bistvenega patenta pozove, naj v roku, ki ga določi ocenjevalec, predloži pripombe.

3.  Kadar ocenjevalec utemeljeno meni, da za standard bistveni patent morda ni bistven za standard, kompetenčni center obvesti imetnika za standard bistvenega patenta o vseh takih razlogih in določi rok, v katerem lahko imetnik za standard bistvenega patenta predloži svoje pripombe, ali predloži spremenjen diagram zahtevkov.

4.  Ocenjevalec ustrezno upošteva vse informacije, ki jih predloži imetnik za standard bistvenega patenta ali deležniki v skladu s postopkom iz člena 30. [Sprememba 173]

5.  Svoje obrazloženo mnenje predloži kompetenčnemu centru v šestih mesecih po imenovanju. Obrazloženo mnenje vsebuje ime imetnika za standard bistvenega patenta in ocenjevalca, za standard bistveni patent, ki je predmet preverjanja bistvenosti, zadevni standard, povzetek postopka preverjanja, rezultat preverjanja bistvenosti in razloge, na katerih temelji zadevni rezultat.

6.  Kompetenčni center o obrazloženem mnenju obvesti imetnika za standard bistvenega patenta.

Člen 32

Medsebojni strokovni pregled

1.  Kadar kompetenčni center obvesti imetnika za standard bistvenega patenta v skladu s členom 31(3), lahko imetnik za standard bistvenega patenta zahteva medsebojni strokovni pregled pred iztekom roka za predložitev pripomb v skladu s členom 31(3).

2.  Če imetnik za standard bistvenega patenta zahteva medsebojni strokovni pregled, kompetenčni center imenuje izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda.

3.  Izvajalec medsebojnega strokovnega pregleda ustrezno upošteva vse informacije, ki jih predloži imetnik za standard bistvenega patenta, ali pripombe ali dokaze, ki so jih predložili deležniki v skladu s postopkom iz člena 30, razloge prvotnega ocenjevalca, zakaj za standard bistveni patent morda ni bistven za standard, in vse spremenjene diagrame zahtevkov ali dodatne pripombe, ki jih predloži imetnik za standard bistvenega patenta. [Sprememba 174]

4.  Če se z medsebojnim strokovnim pregledom potrdijo predhodne ugotovitve ocenjevalca, da ocenjeni za standard bistveni patent morda ni bistven za standard, za katerega je bil vpisan v register, izvajalec medsebojnega strokovnega pregleda o tem obvesti kompetenčni center in navede razloge za to mnenje. Kompetenčni center o tem obvesti imetnika za standard bistvenega patenta in ga pozove, naj predloži pripombe.

5.  Izvajalec medsebojnega strokovnega pregleda ustrezno upošteva pripombe imetnika za standard bistvenega patenta ali pripombe ali dokaze, ki so jih predložili drugi deležniki v skladu s členom 30, in kompetenčnemu centru v treh mesecih od imenovanja izda končno obrazloženo mnenje. Končno obrazloženo mnenje vsebuje ime imetnika za standard bistvenega patenta, ocenjevalca in izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda, za standard bistveni patent, ki je predmet preverjanja bistvenosti, zadevni standard, povzetek postopka preverjanja in medsebojnega strokovnega pregleda, predhodno ugotovitev ocenjevalca, rezultat medsebojnega strokovnega pregleda in razloge, na katerih temelji zadevni rezultat. [Sprememba 175]

6.  Kompetenčni center o končnem obrazloženem mnenju obvesti imetnika za standard bistvenega patenta.

7.  Rezultati medsebojnega strokovnega pregleda se uporabijo za izboljšanje postopka preverjanja bistvenosti in zagotavljanje doslednosti.

Člen 33

Objava rezultatov preverjanj bistvenosti

1.  Kompetenčni center rezultat preverjanja bistvenosti ali medsebojnega strokovnega pregleda vnese v register, obrazloženo mnenje in končno obrazloženo mnenje pa v podatkovno zbirko. Rezultat preverjanja bistvenosti v skladu s to uredbo velja za vse za standard bistvene patente iz iste patentne družine.

2.  Kompetenčni center v registru objavi odstotek vzorčenih za standard bistvenih patentov na imetnika za standard bistvenega patenta in na posamezen standard, vpisan v register, ki so uspešno opravili preverjanje bistvenosti.

3.  Kadar je v objavi rezultata napaka, ki jo je mogoče pripisati kompetenčnemu centru, kompetenčni center to napako popravi na lastno pobudo ali na zahtevo registracijskega zavezanca imetnika za standard bistvenega patenta in popravek objavi.

Naslov VI

Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

Člen 34

Začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  Postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v zvezi s standardom in izvajanjem, za katerega je bil ustvarjen vpis v registru, lahko začne katera koli od naslednjih oseb:

(a)  imetnik za standard bistvenega patenta, preden se pri pristojnem sodišču države članice začne postopek za uveljavljanje zahtevka zaradi kršitve za standard bistvenega patenta;

(b)  izvajalec za standard bistvenega patenta pred kakršnim koli zahtevkom za določitev ali oceno poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev licence za standard bistvenega patenta pred pristojnim sodiščem države članice.

Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev se ne uporablja za obstoječe licenčne pogodbe v času njihove uporabe. [Sprememba 176]

2.  Stranka, ki zahteva določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, se imenuje „stranka, ki je vložila zahtevo“, vsaka stranka, ki se odzove na zahtevo, se imenuje „stranka, ki se odzove na zahtevo“, obe pa se za namene določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev imenujeta „stranki“.

3.  Postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev lahko začne stranka ali pa stranki k njemu pristopita za prostovoljno reševanje sporov v zvezi z zadevnimi pogoji.

4.  Obveznost, da se v skladu z odstavkom 1 pred sodnim postopkom začne postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne posega v možnost katere koli stranke, da pred določitvijo zadevnih pogojev od pristojnega sodišča države članice zahteva izdajo začasne sodne odredbe finančne narave zoper domnevnega kršitelja. Z začasno sodno odredbo se izključi zaseg premoženja domnevnega kršitelja ter zaseg ali izročitev izdelkov, za katere se sumi, da kršijo za standard bistveni patent. Kadar nacionalna zakonodaja določa, da se začasna sodna odredba finančne narave lahko zahteva le, če je zadeva v postopku v glavni stvari, lahko vsaka stranka v ta namen pri pristojnem sodišču države članice začne postopek za vsebinsko presojo. Vendar stranke pristojno sodišče države članice zaprosijo, da za čas trajanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev prekine postopek v glavni stvari. Pristojno sodišče države članice pri odločanju o izdaji začasne sodne odredbe upošteva, da poteka postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. [Sprememba 177]

5.  Po prekinitvi postopka za določitvedoločitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je strankam na voljo celotna paleta ukrepov, vključno z začasnimi, previdnostnimi in korektivnimi ukrepi. [Sprememba 178]

Člen 35

Poslovnik

Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev urejajo členi 34 do 58, kot se nadalje izvajajo v skladu s členom 26(5).

Člen 36

Vsebina zahteve za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  Postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev se začne s pisnim zahtevkom kompetenčnemu centru, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)  ime in kontaktne podatke stranke, ki je vložila zahtevo;

(b)  ime in naslov stranke, ki se odzove na zahtevo;

(c)  registracijske številke zadevnih za standard bistvenih patentov v registru;

(d)  komercialno ime standarda in ime ustrezne organizacije, ki razvija standard; [Sprememba 179]

(e)  po potrebi povzetek dosedanjih pogajanj o licenciranju;

(f)  sklice na katero koli drugo povezano določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, če je primerno. [Sprememba 180]

2.  Kadar zahtevo za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev vloži imetnik za standard bistvenega patenta, mora zahteva poleg informacij iz odstavka 1 zahteva vsebovati tudi naslednje informacije: [Sprememba 181]

(a)  diagrame zahtevkov, ki glede na standard prikazujejo patentne zahtevke v zvezi z izbranimi za standard bistvenimi patenti, vpisanimi v register;

(b)  dokazilo o preverjanjih bistvenosti, če je na voljo.

3.  Zahteva za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev lahko vključuje predlog za določitev zadevnih pogojev.

Člen 37

Trajanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  Če se stranki ne dogovorita drugače, obdobje od datuma predložitve zahteve za nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členom 38(5)38(3), točka (b), ali členom 38(3), točka (c), ali členom 38(4), točka (a), drugi stavek, ali členom 38(4), točka (c), kot je ustrezno, do datuma prekinitve postopka ni daljše od devetih mesecev. [Sprememba 182]

2.  Rok za zastaranje zahtevkov pred pristojnim sodiščem države članice se prekine za čas trajanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

Člen 38

Obveščanje o zahtevi za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in odziv

1.  Kompetenčni center v sedmih dneh o zahtevi obvesti stranko, ki se odzove na zahtevo, vključno z informacijami, predloženimi v skladu s členom 36, in o tem obvesti stranko, ki je vložila zahtevo. [Sprememba 183]

2.  Stranka, ki se odzove na zahtevo, obvesti kompetenčni center v 15 dneh od prejema obvestila o zahtevi za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev od kompetenčnega centra v skladu z odstavkom 1. V odzivu je navedeno, ali se stranka, ki se odzove na zahtevo, strinja z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in ali se zavezuje, da bo upoštevala njen izid, ter v primeru nesoglasja vključuje razloge za zavrnitev sodelovanja. [Sprememba 184]

3.  Če stranka, ki se odzove na zahtevo, ne odgovori v roku iz odstavka 2 ali obvesti kompetenčni center o svoji odločitvi, da ne bo sodelovala pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali da se ne bo zavezala k upoštevanju izida, se uporabi naslednje: [Sprememba 185]

(a)  kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki je vložila zahtevo, in jo pozove, naj v sedmih dneh sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in ali se zavezuje, da bo upoštevala izid določitve zadevnih pogojev; [Sprememba 186]

(b)  kadar stranka, ki je vložila zahtevo, zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in se zaveže k upoštevanju njegovega izida, se postopek za določitev zadevnih pogojev nadaljuje, vendar se člen 34(1) ne uporablja za sodni postopek za stranko, ki je vložila zahtevo, v zvezi z isto zadevo; [Sprememba 187]

(c)  kadar stranka, ki je vložila zahtevo, v roku iz pododstavka (a) ne zahteva nadaljevanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčni center prekine postopek za določitev zadevnih pogojev.

4.  Kadar se stranka, ki se odzove na zahtevo, strinja z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in se zaveže, da bo upoštevala njen izid v skladu z odstavkom 2, tudi če je taka zaveza pogojena z zavezo stranke, kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki je vložila zahtevo, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, velja naslednje:. [Sprememba 188]

(a)   kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki je vložila zahtevo, in jo pozove, naj v sedmih dneh kompetenčnemu centru sporoči, ali se tudi ona zavezuje, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Če stranka, ki je vložila zahtevo, sprejme zavezo, se postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev nadaljuje, izid pa je zavezujoč za obe stranki; [Sprememba 189]

(b)   kadar stranka, ki je vložila zahtevo, ne odgovori v roku iz pododstavka (a) ali obvesti kompetenčni center o svoji odločitvi, da se ne bo zavezala k upoštevanju izida določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki se odzove na zahtevo, in jo pozove, naj v sedmih dneh sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka za določitev zadevnih pogojev; [Sprememba 190]

(c)   kadar stranka, ki se odzove na zahtevo, zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, se postopek za določitev zadevnih pogojev nadaljuje, vendar se člen 34(1) ne uporablja za sodni postopek za stranko, ki se odzove na zahtevo, v zvezi z isto zadevo; [Sprememba 191]

(d)   kadar stranka, ki se odzove na zahtevo, v roku iz pododstavka (b) ne zahteva nadaljevanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčni center prekine postopek za določitev zadevnih pogojev. [Sprememba 192]

4a.   Vsaka stranka lahko kadar koli med postopkom za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev izjavi, da se zavezuje upoštevanju njegovega izida. Stranka, ki da izjavo, lahko svojo zavezo glede upoštevanja pogojuje s tem, da se upoštevanju izida zaveže tudi druga stranka. S tem se postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ne konča. [Sprememba 193]

5.   Kadar se ena od strank zaveže, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, druga stranka pa tega ne stori v veljavnih rokih, kompetenčni center sprejme obvestilo o zavezi glede določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in stranki obvesti v petih dneh po izteku roka za predložitev zaveze. Obvestilo o zavezi vsebuje imena strank, predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, povzetek postopka in informacije o zagotovljeni zavezi ali nezagotovljeni zavezi za vsako stranko. [Sprememba 194]

6.  Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev se nanaša na globalno licenco za standard bistvenih patentov, razen če stranki ne določita drugače, kadar se obe stranki strinjata z določitvijo zadevnih pogojev, ali če stranka, ki je zahtevala nadaljevanje postopka za določitev zadevnih pogojev, ne določi drugače. MSP in zagonska podjetja, ki so stranke v postopku za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko zahtevajo omejitev ozemeljskega obsega določitve zadevnih pogojev. [Sprememba 195]

Člen 39

Izbor skupine pomirjevalcev [Sprememba 196]

1.  Potem ko stranka, ki se odzove na zahtevo, v skladu s členom 38(2) odgovori na določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali v skladu s členom 38(5) zahteva nadaljevanje postopka,, stranka, ki je vložila zahtevo, in stranka, ki se odzove na zahtevo, vsaka imenuje po enega pomirjevalca s seznama pomirjevalcev iz člena 27(2) v skupino pomirjevalcev. Tretjega pomirjevalca imenuje kompetenčni center predlaga vsaj tri kandidate za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev s seznama pomirjevalcev iz člena 27(2). Stranki ali stranka izbereta enega od predlaganih kandidatov za pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. [Sprememba 197]

2.   Če se stranki ne dogovorita o pomirjevalcu, kompetenčni center izbere enega kandidata s seznama pomirjevalcev iz člena 27(2). [Sprememba 198]

Člen 40

Imenovanje pomirjevalcev [Sprememba 199]

1.  Izbrani kandidat sporočikandidati sporočijo kompetenčnemu centru, da sprejemasprejemajo nalogo pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ta pa o sporočilu o sprejemu obvesti stranki. [Sprememba 200]

2.  Dan po tem, ko sta stranki obveščeni o sprejetju, je imenovan pomirjevalecimenovana skupina pomirjevalcev, kompetenčni center pa muji predloži zadevo. [Sprememba 201]

Člen 41

Priprava postopka

Če pomirjevalec med postopkom za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ne more sodelovati, se umakne ali ga je treba zamenjati, ker ne izpolnjuje zahtev iz člena 26, se uporabi postopek iz člena 39. Rok iz člena 37 se podaljša za čas, potreben za imenovanje novega pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

Člen 42

Priprava postopka

1.  Ko je zadeva v skladu s členom 40(2) predložena pomirjevalcuskupini pomirjevalcev, ta v skladu s poslovnikom preveri, ali zahteva vsebuje informacije, ki se zahtevajo v členu 36. [Sprememba 202]

2.  Strankam ali stranki, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, skupina pomirjevalcev sporoči potek in časovni razpored postopka. [Sprememba 203]

Člen 43

Pisni postopek

PomirjevalecSkupina pomirjevalcev vsako stranko pozove, naj predloži pisna stališča, v katerih navede svoje argumente v zvezi z določitvijo veljavnih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno s podporno dokumentacijo in dokazi, ter določi ustrezne roke. [Sprememba 204]

Člen 44

Ugovor zoper določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  Stranka lahko najpozneje v prvih pisnih stališčihkadar koli predloži ugovor, v katerem navede, da pomirjevalecskupina pomirjevalcev ne more določiti poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz pravnih razlogov, kot je prejšnja zavezujoča določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali dogovor med strankama. Drugi stranki se omogoči, da predloži svoje pripombe. [Sprememba 205]

2.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev odloči o ugovoru in ga zavrne kot neutemeljenega, preden odloča o zadevi po vsebini, ali pa ga vključi v obravnavo utemeljenosti določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Če pomirjevalecskupina pomirjevalcev ugovor zavrne ali ga vključi v vsebinsko obravnavo določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, nadaljuje z obravnavo določitve zadevnih pogojev. [Sprememba 206]

3.  Če pomirjevalecskupina pomirjevalcev odloči, da je ugovor utemeljen, prekine postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in pripravi poročilo, v katerem navede razloge za svojo odločitev. [Sprememba 207]

Člen 45

Izvajanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev strankama neodvisno in nepristransko pomaga pri prizadevanjih za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. [Sprememba 208]

2.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev lahko povabi stranki ali stranko, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, da se z njimnjo sestane, ali pa z njo komunicira ustno ali pisno. [Sprememba 209]

3.  Stranki ali stranka, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, v dobri veri sodeluje s pomirjevalcemskupino pomirjevalcev in se zlasti udeležuje sestankov, izpolnjuje njegovenjene zahteve za predložitev vseh ustreznih dokumentov, informacij in pojasnil ter uporablja sredstva, ki jih ima na voljo, da pomirjevalcuskupini pomirjevalcev omogoči zaslišanje prič in strokovnjakov, ki jih pomirjevalec lahko pozove. [Sprememba 210]

4.  Stranka, ki se odzove na zahtevo, se lahko v postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev vključi kadar koli pred prekinitvijo postopka.

5.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev v kateri koli fazi postopka na zahtevo obeh strank ali stranke, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kot je ustrezno, prekine postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. [Sprememba 211]

Člen 46

Nesodelovanje stranke

1.  Če stranka:

(a)  ne ravna v skladu s členom 45(3) ali z zahtevo pomirjevalcaskupine pomirjevalcev, poslovnikom ali časovnim razporedom postopka iz člena 42(2), ali [Sprememba 212]

(b)   umakne svojo zavezo, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kot je določeno v členu 38, ali [Sprememba 213]

(c)  na kakršen koli drug način ne izpolni zahteve v zvezi z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev,

pomirjevalecskupina pomirjevalcev o tem obvesti obe stranki. [Sprememba 214]

2.  Po prejemu obvestila pomirjevalcaskupine pomirjevalcev lahko stranka, ki izpolnjuje zahteve, od pomirjevalcaskupine pomirjevalcev zahteva, da sprejme enega od naslednjih ukrepov: [Sprememba 215]

(a)  pripravi predlog za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členom 55 na podlagi informacij, ki so mu na voljo, pri čemer vsem predloženim dokazom pripiše ustrezno težo,

(b)  zaključi postopek.

3.  Če stranka, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne izpolni nobene zahteve pomirjevalcaskupine pomirjevalcev ali na kakršen koli drug način ne izpolni zahteve v zvezi z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, pomirjevalecskupina pomirjevalcev prekine postopek. [Sprememba 216]

Člen 47

Vzporedni postopki v tretji državi

1.  V tem členu vzporedni postopek pomeni postopek, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)  gre za kateri koli postopek pred sodiščem, sodnim, upravnim ali državnim organom tretje države, ki sprejema pravno zavezujoče in izvršljive odločitve o uveljavljanju patenta, sodni odredbi, kršitvi, zlorabi prevladujočega položaja na trgu ali določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(b)  postopek zadeva spor glede licenciranja v zvezi z istim standardom in izvajanjem ter patentom, ki ima vsebinsko enake zahteve kot za standard bistveni patent, ki je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(c)  v postopku kot stranka sodeluje ena ali več strank, ki so predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

2.  Kadar ena od strank pred začetkom postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali med njim začne vzporedni postopek, pomirjevalecskupina pomirjevalcev ali, če ta ni bil imenovanbila imenovana, kompetenčni center na zahtevo katere koli druge stranke prekine postopek za določitev zadevnih pogojev. [Sprememba 217]

Člen 48

Dokazi

1.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev lahko brez poseganja v varstvo zaupnosti v skladu s členom 54(3) kadar koli med postopkom za določitedoločitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na zahtevo stranke ali na lastno pobudo zahteva predložitev dokumentov ali drugih dokazov. [Sprememba 218]

2.  Skupina pomirjevalcev lahko pregleda lahko javno dostopne informacije, register kompetenčnega centra, zbirko podatkov ter zaupna in nezaupna poročila o drugih določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, določitvah združenih licenčnin in rezultatih preverjanj bistvenosti, pa tudi druge nezaupne dokumente in informacije, ki jih je pripravil kompetenčni center ali so mu bile predložene. [Sprememba 219]

Člen 49

Priče in izvedenci

PomirjevalecSkupina pomirjevalcev lahko zasliši priče in izvedence, ki jih zahteva katera koli stranka, če so dokazi potrebni za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in če je dovolj časa za preučitev takih dokazov. [Sprememba 220]

Člen 50

Predlog za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev ali stranka lahko kadar koli med postopkom za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na lastno pobudo ali na poziv pomirjevalcaskupine pomirjevalcev predloži predloge za določitev zadevnih pogojev. [Sprememba 221]

2.  Če je stranka, ki je vložila zahtevo, v svojih pisnih stališčih predložila pisni predlog za poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje, mora imeti stranka, ki se odzove na zahtevo, možnost, da poda pripombe nanje in/ali v svojem odgovoru predloži pisni nasprotni predlog.

3.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev pri predložitvi predlogov za poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje upošteva vpliv določitve zadevnih pogojev na vrednostno verigo ter na spodbude k inovacijam imetnika za standard bistvenega patenta in deležnikov v zadevni vrednostni verigi. V ta namen se lahko pomirjevalecskupina pomirjevalcev opira na strokovno mnenje iz člena 18 ali, če takega mnenja ni, zahteva dodatne informacije in zasliši strokovnjake ali deležnike. [Sprememba 222]

Člen 51

Priporočilo pomirjevalcaskupine pomirjevalcev glede določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev [Sprememba 223]

PomirjevalecSkupina pomirjevalcev stranki obvesti o pisnem priporočilu za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev najpozneje pet mesecev pred iztekom roka iz člena 37. [Sprememba 224]

Člen 52

Utemeljeni predlogi za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jih predložita stranki

Potem ko pomirjevalecskupina pomirjevalcev stranki obvesti o pisnem priporočilu glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vsaka stranka predloži podroben in utemeljen predlog za določitev zadevnih pogojev. Če je stranka že predložila predlog za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, se po potrebi predložijo revidirane različice, pri čemer se upošteva priporočilo pomirjevalcaskupine pomirjevalcev. [Sprememba 225]

Člen 53

Ustni postopek

Če je po mnenju pomirjevalcaskupine pomirjevalcev to potrebno ali če stranka to zahteva, se v 20 dneh po predložitvi utemeljenih predlogov za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev izvede ustna obravnava. [Sprememba 226]

Člen 54

Razkritje informacij

1.  Kadar pomirjevalecskupina pomirjevalcev od stranke prejme informacije za namene določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, jih razkrije drugi stranki, tako da ima ta možnost predložiti morebitna pojasnila. [Sprememba 227]

2.  Stranka lahko od pomirjevalcaskupine pomirjevalcev zahteva, da določene informacije v predloženem dokumentu ostanejo zaupne. [Sprememba 228]

3.  Kadar stranka zahteva, da informacije v dokumentu, ki ga je predložila, ostanejo zaupne, pomirjevalecskupina pomirjevalcev teh informacij ne razkrije drugi stranki. Stranka, ki se sklicuje na zaupnost, predloži tudi nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij. Ta nezaupna različica se razkrije drugi stranki. [Sprememba 229]

Člen 55

Utemeljen predlog pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev najpozneje 45 dni pred iztekom roka iz člena 37 strankama ali, če je to ustrezno, stranki, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, predloži obrazložen predlog za določitev zadevnih pogojev. [Sprememba 230]

2.  Vsaka stranka lahko predloži pripombe k predlogu in predlaga spremembe predloga pomirjevalcav roku, ki ga določi skupina pomirjevalcev, ki lahko preoblikuje svoj predlog tako, da upošteva pripombe, ki sta jih predložili stranki, in o tem nemudoma obvesti stranki oziroma stranko, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. [Sprememba 231]

Člen 56

Prekinitev postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in obvestilo o prekinitvi

1.  Poleg prekinitve postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz razlogov, navedenih v členih 38(4), 44(3) in 45(5), členu 46(2), točka (b), ter členih 46(3) in 47(2), se postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev prekine na enega od naslednjih načinov:

(a)  stranki podpišeta dogovor o poravnavi;

(b)  stranki podpišeta pisno izjavo, s katero sprejmeta utemeljen predlog pomirjevalcaskupine pomirjevalcev za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz člena 55; [Sprememba 232]

(c)  stranka podpiše pisno izjavo, da ne sprejema utemeljenega predloga pomirjevalcaskupine pomirjevalcev za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz člena 55; [Sprememba 233]

(d)  stranka ne predloži odgovora na utemeljen predlog pomirjevalcaskupine pomirjevalcev za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz člena 55. [Sprememba 234]

2.  Kompetenčni center v primeru prekinitve postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev sprejme obvestilo o prekinitvi postopka za določitev zadevnih pogojev in o tem obvesti stranki v petih dneh po prekinitvi. Obvestilo o prekinitvi vsebuje imena strank in pomirjevalca, predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, povzetek postopka in razloge za njegovo prekinitev.

3.  Obvestilo o prekinitvi, o kateri je obveščen imetnik za standard bistvenega patenta, se šteje za dokument v smislu člena 6(3), točka (c), Uredbe (EU) št. 608/2013 v zvezi z vsako zahtevo za carinski ukrep zoper blago, za katero se sumi, da krši njegov za standard bistveni patent.

4.  Pristojno sodišče države članice, ki je zaprošeno za odločanje o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, tudi v primerih zlorabe prevladujočega položaja med zasebnimi strankami, ali o zahtevku zaradi kršitve za standard bistvenega patenta v zvezi z za standard bistvenim patentom, ki velja v eni ali več državah članicah in je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne začne z obravnavo vsebine navedenega zahtevka, razen če mu je bilo vročeno obvestilo o prekinitvi postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali, v primerih iz člena 38(3), točka (b), in člena 38(4), točka (c), obvestilo o zavezi v skladu s členom 38(5). [Sprememba 235]

5.  V primerih, predvidenih v členu 38(3), točka (b), in členu 38(4), točka (c), se v postopku pred pristojnim sodiščem države članice smiselno uporablja člen 34(5).

Člen 57

Poročilo

1.  PomirjevalecSkupina pomirjevalcev strankam predloži pisno poročilo po prekinitvi postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v primerih iz člena 56(1), točka (c), in člena 56(1), točka (d). [Sprememba 236]

2.  Poročilo vsebuje naslednje:

(a)  imena strank;

(b)  zaupno oceno določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(c)  zaupni povzetek glavnih spornih vprašanj;

(d)  nezaupno metodologijo in oceno določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jo izvede pomirjevalecskupina pomirjevalcev. [Sprememba 237]

3.  Zaupno poročilo je na voljo samo strankam in kompetenčnemu centru. Kompetenčni center nezaupno poročilo objavi v podatkovni zbirki.

4.  Vsaka stranka v postopku določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev lahko predloži poročilo v katerem koli postopku pred pristojnim sodiščem države članice proti drugi stranki v postopku za določitev zadevnih pogojev, ne glede na kakršno koli postopkovno oviro.

Člen 58

Zaupnost

1.  Razen metodologije in ocene določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jo izvede pomirjevalecskupina pomirjevalcev, iz člena 57(2), točka (d), kompetenčni center ohrani zaupnost določitve zadevnih pogojev, vseh predlogov za določitev zadevnih pogojev, predloženih med postopkom, in vseh dokumentarnih ali drugih dokazov, razkritih med določitvijo zadevnih pogojev, ki niso javno dostopni, razen če stranke ne določijo drugače. [Sprememba 238]

2.  Kompetenčni center lahko ne glede na odstavek 1 informacije o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev vključi v katere koli zbirne statistične podatke, ki jih objavi v zvezi s svojimi dejavnostmi, če te informacije ne omogočajo identifikacije strank ali posebnih okoliščin spora.

Naslov VII

Postopkovna pravila

Člen 59

Komunikacija s kompetenčnim centrom in njegova obvestila

1.  Komunikacija s kompetenčnim centrom in pošiljanje njegovih obvestil načeloma potekata po elektronski poti.

2.  Izvršni direktor EUIPO določi, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi tehničnimi pogoji se komunikacija in obvestila iz odstavka 1 predložijo elektronsko.

Člen 60

Roki

1.  Roki se določijo v celih letih, mesecih, tednih ali dneh. Teči začnejo na dan, ki sledi dnevu, ko se je zadevni dogodek zgodil.

1a.   Obdobje, določeno v dnevih, se konča na zadnji dan, obdobje, določeno v tednih, se konča ob koncu dneva v zadnjem tednu, obdobje, določeno v mesecih, se konča ob izteku dneva, ki ustreza začetnemu dnevu obdobja, in če takega dneva v zadnjem mesecu ni bilo, potem se na zadnji dan tega meseca, obdobje, določeno v letih, se konča ob izteku dneva, ki ustreza začetnemu dnevu določenega obdobja, in če takega dne ni bilo, je datum konca zadnji dan tega meseca. [Sprememba 239]

2.  Izvršni direktor EUIPO pred začetkom vsakega koledarskega leta določi dneve, ko EUIPO ne bo sprejemal dokumentov ali ko se navadna pošta ne dostavlja na območje EUIPO.

3.  Izvršni direktor EUIPO določi trajanje obdobja prekinitve v primeru splošne prekinitve dostave pošte v državi članici, v kateri se EUIPO nahaja, ali v primeru dejanske prekinitve povezave EUIPO z dogovorjenimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

4.  V primerih izjemnih dogodkov, zaradi katerih je komunikacija med strankami v postopku in kompetenčnim centrom zelo otežena, lahko izvršni direktor EUIPO podaljša vse roke, ki bi se sicer iztekli na datum začetka takega dogodka ali po njem, kot določi izvršni direktor v zvezi z naslednjimi subjekti

(a)  strankami v postopku, ki imajo stalno prebivališče ali registrirani sedež v zadevni regiji;

(b)  zastopniki ali pomočniki, ki jih imenujejo stranke, s sedežem v zadevni regiji.

5.  Izvršni direktor EUIPO pri določanju trajanja podaljšanja iz drugega pododstavka upošteva končni datum izjemnega dogodka. Če dogodek iz drugega pododstavka prizadene sedež EUIPO, izvršni direktor EUIPO ob določitvi takega datuma navede, da velja za vse stranke v postopku.

Naslov VIII

Mikro, mala in srednja podjetja

Člen 61

Usposabljanje, svetovanje in podpora Center za pomoč MSP in zagonskim podjetjem pri licenciranju za standard bistvenih patentov [Sprememba 240]

1.  Kompetenčni center mikro, malim in srednjimvzpostavi in upravlja center za pomoč MSP in zagonskim podjetjem nudi brezplačno usposabljanje in podporo pri vprašanjih, povezanih zpri licenciranju za standard bistvenimi patenti.bistvenih patentov, ki MSP in zagonskim podjetjem brezplačno pomaga pri naslednjih nalogah: [Sprememba 241]

(a)   opredelitev za standard bistvenih patentov, ki bi bili lahko pomembni za njihov izdelek ali storitev, morebitnih dajalcev licence in patentnih združenj, če je izvajalec za standard bistvenega patenta MSP ali zagonsko podjetje; [Sprememba 242]

(b)   opredelitev morebitnih imetnikov licenc in s pomočjo Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine svetovanje o tem, kako najbolje uveljavljati pravice iz za standard bistvenega patenta na evropski in svetovni ravni, če je imetnik za standard bistvenega patenta MSP ali zagonsko podjetje; [Sprememba 243]

(c)   nudenje brezplačnega usposabljanja in podpore pri vprašanjih, povezanih z za standard bistvenim patentom; [Sprememba 244]

Kompetenčni center ni odgovoren za kakršno koli pomoč za MSP in zagonska podjetja v skladu s tem odstavkom. Kompetenčni center lahko pri opravljanju nalog iz tega odstavka tesno sodeluje z nacionalnimi patentnimi uradi in vladnimi programi, ki podpirajo MSP. [Sprememba 245]

1a.   Kompetenčni center redno proaktivno pridobiva informacije od MSP in zagonskih podjetij o tem, katero usposabljanje in podpora bi bila najbolj koristna. [Sprememba 246]

2.  Kompetenčni center lahko naroči študije za pomoč mikro, malim in srednjim podjetjemMSP pri zadevah, povezanih z za standard bistvenih patentov, če meni, da je to potrebno. Takšne študije lahko vključujejo analizo, ki temelji na informacijah, ki jih posredujejo imetniki in izvajalci za standard bistvenih patentov o sklenjenih licencah, plačanih ali pobranih licenčninah in prodanih izdelkih za aplikacije interneta stvari, kompetenčni center pa lahko MSP zagotovi ocene stroškov licenciranja za take aplikacije. [Sprememba 247]

3.  Stroške storitev iz odstavkov 1 in 2 krije EUIPO, ki tudi zagotovi, da so storitve ustrezno financirane in imajo zadostna sredstva. [Sprememba 248]

3a.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za patentne trole ali za MSP, ki so odvisna podjetja ali povezana podjetja oziroma podjetja v lasti ali pod neposrednim ali posrednim nadzorom druge fizične ali pravne osebe, ki sama ni MSP. [Sprememba 249]

Člen 62

Pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji za mikro, mala in srednja podjetja

1.  Imetniki za standard bistvenega patenta pri pogajanjih o licenci za standard bistvenega patenta z mikro, malimi in srednjimi podjetji preučijo možnost, da jim ponudijo poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje, ki so ugodnejši od poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jih za isti standard in izvedbe ponujajo podjetjem, ki niso mikro, mala in srednja podjetja.

2.  ČeKadar imetnik za standard bistvenega patenta mikro, malim in srednjim podjetjem ponudi ugodnejše poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje ali sklene licenco za standard bistvenega patenta, ki vključuje ugodnejše pogoje od tistih, ki se ponudijo podjetjem, ki niso MSP, v skladu z odstavkom 1, se taki pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji ne upoštevajo pri določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, razen če se zadevni pogoji določijo izključno v zvezi s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji za drugo mikro, malo ali srednje podjetje. [Sprememba 250]

3.  Imetniki za standard bistvenih patentov preučijo tudi možnost popusta, razporeditve plačil v obroke brez obresti ali brezplačnega licenciranja za majhen obseg prodaje, ne glede na velikost izvajalca, ki prevzame licenco. Taki popusti ali brezplačno licenciranje so pošteni, razumni in nediskriminatorni ter so na voljo v elektronski podatkovni zbirki, kot je določeno v členu 5(2), točka (b). [Sprememba 251]

3a.   V primeru izogibanja obveznostim ali zlorabe se lahko vse ugodnosti, dodeljene MSP na podlagi te uredbe, zadržijo ali odvzamejo. [Sprememba 252]

Naslov IX

Pristojbine in dajatve

Člen 63

Pristojbine in dajatve

1.  Kompetenčni center lahko zaračuna upravne pristojbine za storitve, ki jih opravlja v skladu s to uredbo.

2.  Pristojbine se lahko zaračunajo vsaj za:

(a)  pomirjevalce, ki olajšajo sklepanje sporazumov o določitvi združenih licenčnin v skladu s členom 17;

(b)  strokovno mnenje o združeni licenčnini v skladu s členom 18;

(c)  preverjanje bistvenosti, ki ga izvede ocenjevalec v skladu s členom 31, in za medsebojni strokovni pregled v skladu s členom 32;

(d)  pomirjevalce za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu z naslovom VI.

3.  Kadar kompetenčni center zaračuna pristojbine v skladu z odstavkom 2, se pristojbine plačajo na naslednji način:

(a)  pristojbine iz odstavka 2, točka (a), plačajo imetniki za standard bistvenih patentov, ki so sodelovali v postopku, in sicer na podlagi njihovega ocenjenega odstotka za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov za standard;

(b)  pristojbine iz odstavka 2, točka (b), v enakih deležih plačajo stranke, ki so sodelovale v postopku priprave strokovnega mnenja o združeni licenčnini, razen če se ne dogovorijo drugače ali če skupina ne predlaga drugačne porazdelitve na podlagi velikosti strank, določene na podlagi njihovega prometa;

(c)  pristojbine iz odstavka 2, točka (c), plačata imetnik za standard bistvenega patenta, ki je zahteval preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29(5) ali medsebojni strokovni pregled v skladu s členom 32(1), in izvajalec, ki je zahteval preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29(6);

(d)  pristojbine iz odstavka 2, točka (b), v enakih deležih plačajo stranke, razen če se ne dogovorijo drugače ali če pomirjevalec ne predlaga drugačne porazdelitve glede na stopnjo sodelovanja strank pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

4.  Višina pristojbin je razumna in ustreza stroškomomejena na stroške storitev. Pri njeni določitvi se upošteva položaj mikro, malih in srednjih podjetij. [Sprememba 253]

5.  Komisija do [UL: vstaviti je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbeni akt, v katerem določi zneske pristojbin iz člena 63 ter ureditev glede načinov plačila v zvezi s pravili iz odstavka 3 in odstavka 4 tega člena. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Člen 64

Plačilo pristojbin

1.  Pristojbine se plačajo EUIPO. Vsa plačila se izvršijo v eurih. Izvršni direktor EUIPO lahko določi, kateri posebni načini plačila se lahko uporabljajo.

2.  Če zahtevani zneski niso v celoti plačani v desetih dneh po datumu zahteve, lahko kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki ni izpolnila obveznosti, in ji omogoči, da v [5] dneh izvede zahtevano plačilo. V primeru določitve združene licenčnine ali poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev predloži kopijo zahtevka drugi stranki.

3.  Datum, ki se šteje kot datum izvršitve plačila EUIPO, je datum, ko je znesek plačila ali prenosa dejansko knjižen na bančni račun EUIPO.

4.  Če kateri koli del zahtevanega plačila ostane neplačan po roku iz odstavka 2, lahko kompetenčni center do plačila začasno onemogoči dostop do podatkovne zbirke stranki, ki ni izpolnila obveznosti.

Člen 65

Finančne določbe

1.  Stroški, ki jih imajo EUIPO ali ocenjevalci ali pomirjevalci, ki jih EUIPO izbere v skladu s členoma 26 in 27, pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo, se krijejo iz upravnih pristojbin, ki jih EUIPO plačajo uporabniki storitev kompetenčnega centra.

2.  Kar zadeva stroške, ki jih ima EUIPO zaradi izvajanja dejavnosti, ki so mu zaupane s to uredbo, in niso kriti s pristojbinami iz te uredbe, EUIPO te dejavnosti financira iz lastnih proračunskih sredstev.

Člen 65a

Utemeljena zahteva za Komisijo

Imetnik za standard bistvenega patenta ali izvajalec za standard bistvenega patenta lahko Komisiji predloži utemeljeno zahtevo, da ugotovi, ali:

(a)   pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v enem mesecu od objave standarda s strani organizacije za razvoj standardov ne povzročajo večjih težav ali neučinkovitosti, ki bi vplivale na delovanje notranjega trga v zvezi z ugotovljenim izvajanjem nekaterih standardov ali njihovih delov;

(b)   je delovanje notranjega trga močno izkrivljeno zaradi večjih težav ali neučinkovitosti pri licenciranju za standard bistvenih patentov za določene obstoječe izvajanje standardov ali njihovih delov v 12 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe. [Sprememba 254]

Člen 65b

Delegirani akti v zvezi z novimi standardi

1.   Na Komisijo se v štirih mesecih od prejema zahteve iz člena 65a prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 in po ustreznem postopku posvetovanja z vsemi ustreznimi deležniki ter za pripravo seznama izvedb, standardov ali njihovih delov, kadar pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzročajo večjih težav ali neučinkovitosti, ki bi vplivale na delovanje notranjega trga.

2.   Komisija ta seznam iz odstavka 1 pregleda enkrat letno, da ugotovi, ali ga je treba posodobiti.

3.   Postopek iz tega člena ne vpliva na roke iz členov 17 in 18. [Sprememba 255]

Člen 65c

Delegirani akti v zvezi z obstoječimi standardi

1.   Komisija opravi ustrezna posvetovanja, med drugim z ustreznimi deležniki.

2.   Po preučitvi vseh dokazov in strokovnih mnenj se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 67 za določitev seznama, v katerem določi, katere obstoječe izvajanje standardov ali njihovih delov je mogoče priglasiti v skladu s členom 66(1) ali (2). Komisija z navedenim delegiranim aktom določi tudi, kateri postopki ter zahteve glede obveščanja in objave iz te uredbe se uporabljajo za te obstoječe standarde, njihove dele ali ustrezne izvedbe. Delegirani akt se sprejme do ... [UL: vstaviti je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Komisija enkrat letno preveri, ali je treba seznam posodobiti. [Sprememba 256]

Naslov X

Končne določbe

Člen 66

Začetek postopka vpisa obstoječega standarda v register

1.  Imetniki za standard bistvenih patentov, ki so bistveni za standard, objavljen pred začetkom veljavnosti te uredbe (v nadaljnjem besedilu: obstoječi standardi), za katerega so bile ali niso bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko do [UL: vstaviti je treba datum 28 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] v skladu s členi 14, 15 in 17 obvestijo kompetenčni center o vseh obstoječih standardih ali njihovih delih, ki bodo določeni v delegiranem aktu v skladu z odstavkom 4s členom 65(c). Postopki ter zahteve glede obveščanja in objave iz te uredbe se uporabljajo smiselno. [Sprememba 257]

2.  Izvajalci standarda, objavljenega pred začetkom veljavnosti te uredbe, za katerega so bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko do [UL: vstaviti je treba datum 28 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] v skladu s členom 14(4) obvestijo kompetenčni center o vseh obstoječih standardih ali njihovih delih, ki bodo določeni v delegiranem aktu v skladu z odstavkom 4. Postopki ter zahteve glede obveščanja in objave iz te uredbe se uporabljajo smiselno.

3.  Imetnik za standard bistvenega patenta ali izvajalec lahko do [UL: vstaviti je treba datum 30 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] zahteva strokovno mnenje v skladu s členom 18 v zvezi z za standard bistvenimi patenti, bistvenimi za obstoječi standard ali njegove dele, ki bodo določeni v delegiranem aktu v skladu z odstavkom 4. Zahteve in postopki iz člena 18 se uporabljajo smiselno.

4.   Kadar je delovanje notranjega trga resno izkrivljeno zaradi neučinkovitosti pri licenciranju za standard bistvenih patentov, Komisija po ustreznem postopku posvetovanja z delegiranim aktom v skladu s členom 67 določi, kateri od obstoječih standardov, njihovih delov ali ustreznih primerov uporabe se lahko priglasijo v skladu z odstavkom 1 ali 2 ali za katere se lahko zahteva strokovno mnenje v skladu z odstavkom 3. V delegiranem aktu se določi tudi, kateri postopki ter zahteve glede obveščanja in objave iz te uredbe se uporabljajo za zadevne obstoječe standarde. Delegirani akt se sprejme v [UL: vstaviti je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 258]

5.  Ta člen se uporablja brez poseganja v katere koli akte, ki so bili sklenjeni, in pravice, ki so bile pridobljene do [UL: vstaviti je treba datum 28 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Člen 67

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta iz členov 1(4), 4(5), 65b in 65c in 66(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe. [Sprememba 259]

3.  Prenos pooblastila iz členov 1(4), 4(5), 65b in 65c in 66(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 260]

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 1(4), 4(5), 65b in 65c in 66(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 261]

Člen 68

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 69

Smernice Komisije

Komisija lahko v skladu s to uredbo izda smernice o zadevah, ki spadajo na njeno področje uporabe, razen o zadevah, povezanih z razlago členov 101 in 102 PDEU.

Člen 70

Ocena

1.  Komisija do … [UL: vstaviti je treba datum 5 let po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta oceni uspešnost in učinkovitost vpisa za standard bistvenih patentov v register in sistema preverjanja bistvenosti.izvajanje te uredbe. V oceni se oceni uporaba te uredbe, zlasti: [Sprememba 262]

(a)   vpliv, uspešnost in učinkovitost kompetenčnega centra in njegovih delovnih metod; [Sprememba 263]

(b)   uspešnost in učinkovitost vpisa za standard bistvenih patentov v register in sistema preverjanja bistvenosti in [Sprememba 264]

(c)   učinek, ki ga imajo sistem preverjanja bistvenosti, določitev združenih licenčnin in sistem za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev zlasti na konkurenčnost imetnikov za standard bistvenih patentov Unije na svetovni ravni in na inovacije v Uniji. [Sprememba 265]

2.   Komisija do [UL: vstaviti je treba datum 8 let po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let oceni izvajanje te uredbe. V oceni se oceni uporabo te uredbe, zlasti vpliv, uspešnost in učinkovitost kompetenčnega centra in njegovih delovnih metod. [Sprememba 266]

3.  Komisija se pri pripravi poročil o oceni iz odstavkov 1 in 2odstavka 1 posvetuje z EUIPO in deležniki. [Sprememba 267]

4.  Komisija poročila o oceni iz odstavkov 1 in 2odstavka 1 skupaj s svojimi sklepi, pripravljenimi na podlagi teh poročil, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in upravnemu odboru EUIPO. Poročilu o oceni iz odstavka 1 se, če je primerno, priloži zakonodajni predlog. [Sprememba 268]

Člen 71

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1001

Uredba (EU) 2017/1001 se spremeni:

1.  člen 151(1) se spremeni:

(a)  vstavi se naslednja točka:"

„(ba) upravljanje, spodbujanje in podpiranje nalog, ki so mu dodeljene in jih izvaja kompetenčni center v skladu z Uredbo (EU) … Evropskega parlamenta in Sveta+*;

* Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o za standard bistvenih patentih (UL ...).;“

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Urad lahko nudi storitve alternativnega reševanja sporov, vključno z mediacijo, poravnavo, arbitražo, določitvijo licenčnin ter določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.;“

2.  v členu 157(4) se doda naslednja točka:"

„(p) izvajanje pooblastil, ki so mu podeljena na podlagi Uredbe (EU) …++.;“

3.  člen 170 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Center za alternativno reševanje sporov;“

(b)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Za namene člena 151(3) lahko Urad ustanovi center za alternativno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: center).

2.  Storitve centra za reševanje sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine lahko uporablja vsaka fizična ali pravna oseba.;“

(c)  odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:"

„15. Urad lahko sodeluje z drugimi priznanimi nacionalnimi ali mednarodnimi organi, ki zagotavljajo storitve alternativnega reševanja sporov.;“

(d)  doda se naslednji odstavek:"

„16. Člena 18 in 19 ter členi 34 do 58 Uredbe ...++ se za center uporabljajo v vseh postopkih v zvezi z za standard bistvenimi patenti.“.

[+ UL: v besedilu je treba navesti številko te uredbe, v opombi pa številko, datum in sklic na UL te uredbe.]

[++ UL: v besedilu je treba navesti številko te uredbe].“

Člen 72

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od … [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

(1) UL C , , str. . (2) UL C , , str. . (3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU z dne 25. novembra 2020 (COM(2020) 760 final). (4) UL L 124, 20.5.2003, str. 36. (5) Sklepi Sveta o politiki intelektualne lastnine, ki jih je Svet (ekonomske in finančne zadeve) odobril na seji 18. junija 2021. (6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (2021/2007(INI)). (7) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12). (8) Sporočilo Komisije – Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 11, 14.1.2011, str. 1, trenutno se pregleduje). (9) Sodba Sodišča z dne 16. julija 2015, Huawei Technologies Co. Ltd/ZTE Corp. in ZTE Deutschland GmbH, C-170/13, EU:C:2015:477. (10) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45). (11) Sodba Sodišča z dne 13. decembra 1979, Hauer/Land Rheinland-Pfalz, C-44/79, ECLI:EU:C:1979:290, točka 32; sodba Sodišča z dne 11. julija 1989, Hermann Schräder HS Kraftfutter GmbH & Co. KG/Hauptzollamt Gronau, C-256/87, EU:C:1999:332, točka 15, in sodba Sodišča z dne 13. julija 1989, Hubert Wachauf/Bundesamt für Ernährung und Forstwirtschaft, C-5/88, ECLI:EU:C:1989:321, točki 17 in 18. (12) Spravni postopek je v skladu s pogoji za obvezno uporabo alternativnih postopkov reševanja sporov, ki so pogoj za dopustnost tožbe pred sodiščem, kot je navedeno v sodbah Sodišča; sodba z dne 18. marca 2010, Alassini in drugi, združene zadeve C‑317/08 do C‑320/08, in sodba z dne 14. junija 2017, C‑75/16, Menini in Rampanelli/Banco Popolare Società Cooperativa, ob upoštevanju posebnosti licenciranja za standard bistvenih patentov. (13) Sodbe Sodišča z dne 18. marca 2010, Rosalba Alassini/Telecom Italia SpA (C-317/08), Filomena Califano/Wind SpA (C-318/08), Lucia Anna Giorgia Iacono/Telecom Italia SpA (C-319/08) in Multiservice Srl/Telecom Italia SpA (C-320/08), združene zadeve C-317/08, C-318/08, C-319/08 in C-320/08, EU:C:2010:146, in sodba Sodišča z dne 14. junija 2017, Livio Menini in Maria Antonia Rampanelli/Banco Popolare – Società Cooperativa, C‑75/16, EU:C:2017:457. (14) Sporočilo Komisije – Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 11, 14.1.2011, str. 1, trenutno se pregleduje). (15) Sporočilo o določitvi pristopa EU za standardne patente (COM(2017) 712 final), 29. november 2017. (16) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (17) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (18) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1). (19) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). (20) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).