Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in protokola št. 5 k pogodbama o statutu Evropske investicijske banke (EIB),

–  ob upoštevanju členov 41 do 43 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju izjave za medije z dne 7. oktobra 2016, v kateri je EIB pozdravila, da je EU ratificirala Pariški sporazum,

–  ob upoštevanju poročila EIB o ocenjevanju dejavnosti za leto 2022 in delovnega programa za obdobje 2023–2025, objavljenih 3. marca 2023,

–  ob upoštevanju postopkov pritožbenega mehanizma skupine EIB, objavljenih 13. novembra 2018,

–  ob upoštevanju publikacije EIB z naslovom EIB energy lending policy (Posojilna politika EIB na področju energije), objavljene 8. maja 2023,

–  ob upoštevanju časovnega načrta za podnebno banko skupine EIB za obdobje 2021–2025, ki ga je svet direktorjev EIB sprejel 11. novembra 2020, in nove podnebne strategije EIB z dne 15. novembra 2020,

–  ob upoštevanju operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2023–2025, objavljenega 2. februarja 2023,

–  ob upoštevanju poročila EIB o naložbah 2022/2023 z naslovom Resilience and Renewal in Europe (Odpornost in obnova v Evropi), objavljenega 28. februarja 2023,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnosti skupine EIB za leto 2022 z naslovom Secure Europe (Varna Evropa), objavljenega 2. februarja 2023,

–  ob upoštevanju pregleda EIB o podnebnih ukrepih in okoljski trajnostnosti za leto 2023, objavljenega 2. februarja 2023,

–  ob upoštevanju okvirnih smernic EIB za okolje, objavljenih 14. novembra 2022,

–  ob upoštevanju poročila skupine EIB o korporativnem upravljanju za leto 2022, objavljenega 8. septembra 2023,

–  ob upoštevanju publikacije EIB z dne 29. novembra 2023 z naslovom EIB Global Strategic Roadmap: EU Finance for a Sustainable Future (Strateški načrt EIB Global: finančna sredstva EU za trajnostno prihodnost),

–  ob upoštevanju pristopa EIB Global k pravičnemu prehodu in pravični odpornosti, objavljenega 27. novembra 2023,

–  ob upoštevanju poročila skupine EIB o razkritju obvladovanja tveganja za leto 2022, objavljenega 9. avgusta 2023,

–  ob upoštevanju raziskave EIB o podnebju 2022–2023,

–  ob upoštevanju okvira skupine EIB za okoljsko in socialno trajnostnost z naslovom The EIB Group Environmental and Social Policy (Okoljska in socialna politika skupine EIB), sprejetega 2. februarja 2022,

–  ob upoštevanju publikacije EIB z dne 10. februarja 2023 z naslovom EIB Global – partnership, people, impact (EIB Global – partnerstvo, ljudje, vpliv),

–  ob upoštevanju pristopa EIB k človekovim pravicam, objavljenega 6. februarja 2023,

–  ob upoštevanju poročila EIB z naslovom EIB Group activities in EU cohesion regions 2022 (Dejavnosti skupine EIB v kohezijskih regijah EU v letu 2022), objavljenega 29. junija 2023,

–  ob upoštevanju strategije skupine EIB o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk ter njenega akcijskega načrta za enakost spolov,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za uslužbence skupine EIB, objavljenega 3. februarja 2023,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za revizijski odbor skupine EIB, objavljenega 30. novembra 2021,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za upravni odbor skupine EIB, objavljenega 14. oktobra 2021,

–  ob upoštevanju publikacije EIB z dne 27. novembra 2023 z naslovom EIB Group PATH Framework – Version 1.2 November 2023 – Supporting counterparties on their pathways to align with the Paris Agreement (Okvir PATH skupine EIB – različica 1.2, november 2023 – Podpora nasprotnim strankam za uskladitev s Pariškim sporazumom),

–  ob upoštevanju solidarnostnega svežnja EIB za Ukrajino, ki ga je odbor EIB odobril 4. marca 2022,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2021 z naslovom Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021)0400),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. februarja 2023 z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023)0062),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1229 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod(2),

–  ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma med Komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko, ki je začel veljati novembra 2021,

–  ob upoštevanju pisma evropske varuhinje človekovih pravic predsedniku EIB z dne 22. julija 2016 o vprašanjih nasprotij interesov in odgovora predsednika EIB z dne 31. januarja 2017,

–  ob upoštevanju priporočil, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic podala 20. novembra 2023 v zadevi 2252/2022/OAM,

–  ob upoštevanju priporočil, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic podala 21. aprila 2022 v zadevi 1251/2020/PB,

–  ob upoštevanju priporočil, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic podala 27. julija 2022 v zadevi 1016/2021/KR,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0031/2024),

A.  ker skupino EIB sestavljata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF) ter je največja večstranska finančna institucija na svetu in eden največjih ponudnikov podnebnega financiranja, ki deluje na mednarodnih kapitalskih trgih in strankam ponuja konkurenčne in ugodne pogoje ter tako podpira politike in projekte EU, tako v Uniji kot zunaj nje;

B.  ker mora EIB v skladu s členom 309 PDEU prispevati k doseganju ciljev EU;

C.  ker so za uresničitev podnebnih ciljev v EU vsako leto potrebne naložbe v znesku 1 bilijon EUR; ker lahko EIB pomaga premostiti vrzel s pritegnitvijo zasebnega kapitala;

D.  ker naj bi v obdobju 2021–2027 jamstvo InvestEU v višini 26,2 milijarde EUR z rezervacijami iz večletnega finančnega okvira in instrumenta NextGenerationEU mobiliziralo več kot 372 milijard EUR dodatnih zasebnih in javnih naložb v Evropi, zlasti za trajnostno infrastrukturo, raziskave, inovacije, digitalizacijo, mala in srednja podjetja, socialne naložbe ter znanja in spretnosti;

Pregled politik in operacij

1.  ponovno poudarja pomembno vlogo, ki jo ima EIB kot javna banka EU in edina mednarodna finančna institucija, ki je v celoti v lasti držav članic, ki jo v celoti vodijo politike EU in za katere veljajo pravni standardi EU, da bi podprla socialno in gospodarsko okrevanje ter usmerila naložbe, potrebne za doseganje ciljev Unije;

2.  ceni dejstvo, da se je EIB vedno pripravljena prilagoditi in preoblikovati v skladu s spreminjajočimi se zahtevami politik EU, obenem pa spoštuje svoje dolgoročne cilje;

3.  ponovno poziva k povečanju kapitala, kar bi EIB omogočilo, da bi zagotovila več finančne podpore, vračljive na daljši rok, in inovativne instrumente; ugotavlja, da je to potrebno za pravično vključujočo trajnostno rast, ki podpira ključne naložbe v realno gospodarstvo, ki sicer ne bi bile izvedene in ki bi lahko čim bolj povečale koristi inovacij na ključnih področjih politike EU, kot sta digitalizacija in zeleni prehod; ugotavlja, da bi morale te naložbe prispevati k ublažitvi omejitev konkurenčnosti, kot so visoke cene energije, vrzeli v veščinah ter nezadostne naložbe v inovacije in nove tehnologije, ter prispevati k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in ciljev OZN za trajnostni razvoj; pričakuje, da bo EIB poskrbela, da bo njeno financiranje prispevalo k odpravljanju nedelovanja trga in preprečilo učinke izrivanja ter prineslo merljiv učinek, ne da bi se pri tem ogrozila splošna privlačnost njene finančne ponudbe;

4.  poudarja, da mora EIB zadržati bonitetno oceno AAA in ohraniti popolno zaupanje kapitalskih trgov v njene dejavnosti;

5.  ugotavlja, da ima financiranje EIB vse pomembnejšo vlogo v okviru znatnih socialnih in gospodarskih posledic krize zaradi COVID-19, ki ji je sledila invazija na Ukrajino, zlasti inflacije, visokih obrestnih mer in preobremenjenih javnih financ; ugotavlja tudi, da ima financiranje EIB večjo vlogo v okviru zahtevnih gospodarskih obetov in večje svetovne konkurence, kar vpliva tudi na tekoče projekte;

6.  meni, da bi lahko EIB storila več za okrepitev sektorske uravnoteženosti in prilagoditev regionalni raznolikosti EU, da bi povečala privlačnost svojih sredstev; poziva EIB, naj se spoprime s sistemskimi pomanjkljivostmi, ki nekaterim regijam ali državam onemogočajo, da bi v celoti izkoristile vse možnosti njenih finančnih dejavnosti, pri tem pa spoštovale naravo finančnih operacij EIB, ki temelji na povpraševanju; poziva Komisijo, naj oceni, ali je geografska porazdelitev financiranja v okviru InvestEU uravnotežena, zlasti kar zadeva manjše države članice;

7.  poziva EIB, naj podpre projekte, ki prispevajo k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in ciljev OZN za trajnostni razvoj ter krepijo socialno vključenost in zmanjšanje neenakosti v skladu z okoljskimi in socialnimi standardi; poziva jo, naj okrepi svojo vlogo pri ocenjevanju in odpravljanju naložbenih vrzeli v socialni infrastrukturi in socialnem varstvu, kot so cenovno dostopna in energijsko učinkovita socialna stanovanja, javno zdravstvo, komunalne storitve, javni prevoz, trajnostni promet, kultura in izobraževanje, hkrati pa zagotovi dodatnost in dopolnjevanje z drugimi javnimi sredstvi in komercialnimi posojilodajalci; poziva EIB, naj v okviru krize življenjskih stroškov in izzivov za gospodinjstva v Evropski uniji, ki izhajajo iz splošnih gospodarskih obetov, poveča uteževanje socialnih prejemkov pri ocenjevanju projektov, da bi zagotovila dolgoročne cenovno dostopne rešitve; poziva jo, naj poveča prevzemanje tveganj za projekte, ki zagotavljajo osnovne storitve z dolgoročnimi jasnimi in merljivimi koristmi; poziva jo tudi, naj finančno prednost nameni projektom, ki vključujejo ranljive ali marginalizirane ljudi, zlasti mlade, in projektom, ki jih vodijo državljani, kadar je to mogoče;

Podnebna banka EU: podnebni ukrepi in cilji okoljske trajnosti

8.  je seznanjen z ugotovitvami iz poročila EIB o naložbah 2022/2023 z naslovom Odpornost in obnova v Evropi, v katerem so analizirane naložbe v podnebne ukrepe v EU in naložbene vrzeli v različnih sektorjih; je seznanjen tudi z novim operativnim načrtom skupine EIB za obdobje 2023–2025, ki potrjuje usklajenost EIB s političnimi prednostnimi nalogami EU in njeno zavezo, da bo okrepila svoje ambicije za zeleni in digitalni prehod; poziva Komisijo, naj razvije metodo za ocenjevanje vrzeli v zelenem financiranju v EU in oceni morebitno vlogo EIB pri premostitvi te vrzeli v financiranju;

9.  želi spomniti, da je EIB največja izdajateljica večvalutnih zelenih obveznic na svetu; opozarja, da bi povečanje deleža obveznic, denominiranih v evrih, še okrepilo mednarodno vlogo te valute;

10.  želi spomniti, da mora biti zeleni prehod vključujoč in pravičen ter da morajo biti zelene naložbe izvedljive, in pričakuje, da bo EIB izkoristila svoja posojila, finančne instrumente, tehnično pomoč in svetovalne storitve za podporo državljanom in podjetjem, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz njihovih prizadevanj za doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050; poziva EIB, naj prednostno podpre projekte, ki zagotavljajo cenovno ugoden dostop do energije iz obnovljivih virov, stanovanj in javnih storitev, pobude, ki jih vodi skupnost, in manjše projekte s posebnim poudarkom na boju proti energijski revščini;

11.  pozdravlja dejstvo, da je EIB že izpolnila svoj cilj, da vsaj polovico svojih sredstev nameni podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti, in da je na dobri poti, da bo do leta 2030 podprla 1 bilijon EUR zelenih naložb; pričakuje, da se bo EIB s pregledom časovnega načrta za podnebno banko leta 2024 v celoti uravnala s potjo 1,5 stopinje in ciljem podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, ob zagotovitvi pravičnega prehoda za vse; meni, da bi morala biti referenčna vrednost najambicioznejša praksa javnega bančništva; ponovno poziva, da je treba za vsak projekt opraviti tudi zanesljivo oceno ogljično manj intenzivnih možnosti in emisij obsega 3;

12.  pozdravlja pariški okvir za usklajevanje za nasprotne stranke (PATH) in pričakuje, da se bo v celoti izvajal, kar zadeva čim večje zmanjšanje emisij in krepitev podnebne odpornosti; je seznanjen z odzivom EIB na izredne razmere na področju energije v EU s prilagoditvijo okvira PATH; pričakuje, da bodo izjeme, odobrene v okviru PATH v podporo načrtu REPowerEU, izjemne, začasne in v celoti utemeljene, da bi lahko pospešili zeleni prehod in odpravili odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv, tudi iz Rusije; v zvezi s tem pozdravlja povečanje podpore EIB za načrt REPowerEU za 45 milijard EUR v posojilih in lastniškem financiranju za projekte na področju obnovljivih virov energije, energijske učinkovitosti, omrežij in shranjevanja energije, polnilne infrastrukture za električna vozila ter prelomnih tehnologij v naslednjih letih;

13.  želi spomniti, da so vse poslovne stranke pogodbeno zavezane, da oblikujejo in objavijo verodostojno strategijo za uskladitev s Pariškim sporazumom („načrti za razogljičenje“), ki naj bi vsebovala srednjeročne, aktualne in kvantitativne cilje in možnosti za zmanjševanje emisij v daljšem časovnem okviru, da bi najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost; pričakuje, da bo EIB pred podpisom novih finančnih obveznosti sistematično ocenila verodostojnost teh načrtov, pri tem pa uporabila merila razogljičenja, združljiva s ciljem zaustavitve segrevanja pri 1,5 stopinje; poziva EIB, naj sodeluje samo s finančnimi posredniki, ki imajo verodostojen načrt razogljičenja s kratkoročnimi cilji, združljivimi z načrtom za zaustavitev segrevanja pri 1,5 stopinje, ki naj bi se začel uporabljati čim prej, najpozneje pa do leta 2025; poudarja, da te nove zahteve ne smejo ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja;

14.  poudarja ključno vlogo EIB pri zagotavljanju pravičnega prehoda; poziva jo, naj zniža minimalni znesek posojil za posamezne projekte ali posojilne sheme, ki prispevajo k pravičnemu prehodu; spodbuja jo, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi finančnimi institucijami, da bi zagotovila ciljno usmerjeno financiranje; poziva jo tudi, naj v zvezi s tem prispeva k doseganju ciljev EU na področju enakosti žensk in moških; pozdravlja sodelovanje EIB v mehanizmu EU za pravični prehod, da bi omilili socialno-ekonomski učinek prehoda na neto ničelno gospodarstvo in ustvarili nove priložnosti za trajnostni razvoj v upravičenih regijah;

15.  poziva EIB, naj ustrezno prilagodi svoje dejavnosti za zmanjševanje tveganja, da bi se zasebna finančna sredstva preusmerila k projektom z visoko stopnjo dodatnosti, ki prispevajo k pravičnemu prehodu, a tako, da ne bi bila ogrožena komercialna vzdržnost njenega portfelja; poziva EIB, naj se uči iz izkušenj z izvajanjem produktov, kot so podnebni in infrastrukturni skladi, vključno z ustreznostjo posrednega lastniškega kapitala in potrebo po izboljšanju razmerja med tveganjem in donosnostjo pri manjših projektih zelene infrastrukture;

16.  pozdravlja povečanje naložb v vodik; vztraja, da je vloga vodika prispevati k prehodu na podnebno nevtralnost z zmanjšanjem emisij v industrijskih sektorjih, v katerih bi jih bilo sicer težko zmanjšati; pričakuje, da se bo z dodatnostjo preprečilo preusmerjanje iz obstoječih obnovljivih virov električne energije, kot izhaja iz ustreznega delegiranega akta(3); je zaskrbljen zaradi morebitnega vpliva projektov z vodikom na dobavo vode v nekaterih regijah, pa tudi na biotsko raznovrstnost; poziva EIB, naj okrepi svoje svetovalno strokovno znanje v zvezi z vodikovim ekosistemom in trgom EU;

17.  poudarja, da okoljska in socialna politika EIB krepi zavezanost spodbujanju in izvajanju ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti in svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, zlasti zahteve, da financirani projekti ne škodujejo bistveno biotski raznovrstnosti in ekosistemom; pozdravlja spremembo iz „brez neto izgube“ v „brez izgube“ biotske raznovrstnosti; si prizadeva za izvajanje okoljske in socialne politike EIB v celoti, zlasti pri projektih na področju energije iz obnovljivih virov; poziva, naj EIB v celoti uskladi svojo okoljsko in socialno politiko s svetovnim okvirom za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

18.  pozdravlja prva skupna načela za financiranje, ki pozitivno vpliva na naravo, ki jih je EIB skupaj z drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami objavila na konferenci COP28; pričakuje, da bo EIB še naprej dejavneje sodelovala pri naložbah, ki pozitivno vplivajo na naravo in spodbujajo biotsko raznovrstnost, ter v sektorjih z največjimi dodatnimi koristmi za biotsko raznovrstnost, kot so upravljanje voda, sanitarna ureditev, gozdarstvo in oceani, pri tem pa poskrbela za najvišjo stopnjo celovitosti in zagotovil, zlasti v zvezi s pravicami skupnosti, ter upoštevala izkušnje, pridobljene v okviru finančnega mehanizma za naravni kapital; pričakuje, da bo EIB povečala financiranje rešitev za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko;

19.  pričakuje okrepljena prizadevanja za vključitev narave v analize in operacije, ki ocenjujejo finančno tveganje izgube biotske raznovrstnosti na ravni nasprotnih strank; pričakuje, da bodo elementi, ki pozitivno vplivajo na naravo, sistematično vključeni v obsežne infrastrukturne projekte, zlasti za naložbe v mesta; svari pred projekti, ki prispevajo k podnebnim ciljem, ki vodijo k uničevanju biotske raznovrstnosti;

20.  je seznanjen, da potekajo pogajanja o zamenjavi dolga za okoljevarstvene ukrepe; je zaskrbljen zaradi razvojne in okoljevarstvene ustreznosti teh zamenjav, pa tudi zaradi njihovih visokih transakcijskih stroškov, zlasti ker izkušnje iz prejšnjih primerov pokazale, da so ti pomisleki upravičeni; poudarja potrebo po visoki ravni preglednosti in odgovornosti države;

21.  pričakuje, da bo EIB še naprej uveljavljala stroge standarde in veljavno zakonodajo glede dobrobiti živali, tudi za vzrejne dejavnosti in krmo v ribogojstvu, in sicer na podlagi najvišjih standardov, ki so jih določile EU in večstranske finančne institucije;

22.  poudarja, da je zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami ključna tako za zeleni kot tudi digitalni prehod, obrambni sektor ter industrijsko bazo EU na splošno; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo ima EIB v evropskem zavezništvu za surovine, in na cilj Unije, da postane bolj avtonomna pri oskrbi s kritičnimi surovinami; poudarja, da je v zvezi s kritičnimi surovinami pomemben pristop krožnega gospodarstva, ki bo temeljil na recikliranju in ponovni uporabi, da bi zmanjšali odvisnost EU od tretjih držav in okrepili njeno strateško avtonomijo; zato poziva EIB, naj več vlaga v sektor kritičnih surovin, da bi povečala odpornost na področju surovin, s posebnim poudarkom na recikliranju sekundarnih surovin, in spodbuja rešitve krožnega gospodarstva, da bi pripomogla k diverzifikaciji oskrbe;

Podpora inovacijam, malim in srednjim podjetjem, industriji in digitalizaciji

23.  želi spomniti, da so mala in srednja podjetja temelj evropskega gospodarstva; opozarja, da 23 milijonov malih in srednjih podjetij v EU predstavlja 99 % vseh podjetij, zagotavlja približno tri četrtine vseh delovnih mest in ustvarja več kot 50 % dodane vrednosti, ki jo proizvedejo podjetja v EU; poudarja, da je podpora malim in srednjim podjetjem ključen cilj skupine EIB; poudarja, da energetska kriza in posledice ruske vojne v Ukrajini prinašajo dodatne izzive za mala in srednja podjetja, prav tako pa jih prinašajo povečevanje cen surovin in naraščajoče obresti;

24.  želi spomniti, da je skupina EIB leta 2022 financirala naložbe v skupni vrednosti 16,35 milijarde EUR za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; ugotavlja, da so po oceni skupine EIB operacije te skupine za dolžniško podporo malim in srednjim podjetjem med letoma 2010 in 2020 dosegle skoraj 20 milijard EUR neto podpisanih poslov letno; poziva skupino EIB, naj razmisli o tem, kako bi lahko še olajšala podporo malim in srednjim podjetjem, zlasti za manjše projekte financiranja;

25.  poudarja vlogo EIF pri izboljšanju dostopa do financiranja za manjša podjetja EU, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonska podjetja ter s tem njegovo podporo podjetništvu, rasti, inovacijam, raziskavam in razvoju ter zaposlovanju v Uniji; poudarja, da je stabilna oskrba z energijo po konkurenčnih cenah eden od temeljev uspešne industrijske politike, zlasti uspešnih malih in srednjih podjetij; poziva skupino EIB, naj zagotovi dodaten kapital za rast, da bodo lahko ta podjetja razširila svoje dejavnosti; poziva skupino EIB, naj poveča podporo za rast evropskih zagonskih podjetij, tudi s prevzemanjem večjih tveganj pri izplačevanju tveganega kapitala, da se bodo evropska zagonska podjetja lahko razvijala v EU, in ne zunaj nje;

26.  poudarja, da se mora EIF močno osredotočiti na projekte, ki ustvarjajo in ohranjajo visokokakovostna delovna mesta, vključno s projekti, namenjenimi reševanju vse večje brezposelnosti mladih, kot je tako imenovani model dvojnega vajeništva, ki se je v nekaterih državah članicah izkazal za učinkovitega in uspešnega, da bi ustvarili varna in visokokakovostna delovna mesta;

27.  se zaveda, da se mala in srednja podjetja pogosto soočajo z omejenimi upravnimi viri in se soočajo z višjimi stroški izposojanja kot velike družbe zaradi manj ugodnih bančnih posojilnih pogojev, in meni, da jim je treba nujno ponuditi orodja financiranja, ki so preprosta in lahko dostopna; zato odločno spodbuja skupino EIB, naj svoje programe oblikuje tako, da se poenostavijo upravni postopki, hkrati pa zagotovita potrebna tehnična pomoč in ustrezno financiranje svetovalnih storitev, s čimer se bo povečala njihova dostopnost za mala in srednja podjetja;

28.  ponovno poziva skupino EIB, naj si bolj prizadeva za rešitve, ki slonijo na podatkih, s posebnim poudarkom na konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, in naj svoje naložbe na tem področju osredotoči na premostitev digitalnega razkoraka znotraj EU ter med EU in drugimi tehnološko naprednejšimi regijami sveta; poziva skupino EIB, naj poveča naložbe v digitalizacijo, razvoj najsodobnejših tehnologij, kot je umetna inteligenca, ter v izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev, ki so bistveni za močno industrijsko bazo;

Ukrajina

29.  pozdravlja pobudo EU za Ukrajino, ki jo je EIB začela marca 2023 za financiranje obnove in okrevanja v Ukrajini in je zasnovana kot začasna shema, ki bo omogočila nadaljnje sodelovanje EIB v državi, medtem ko bo vzpostavljena pričakovana srednjeročna podpora EU; v zvezi s tem opozarja na pomen proračuna EU kot poroka za dejavnosti EIB, kadar to vključuje zagotavljanje posojil zunaj EU za izvajanje programov EU; poziva k povečanju jamstev, ki se EIB zagotavljajo iz proračuna EU, da bo lahko EIB še naprej izvajala ključne operacije javnega in zasebnega sektorja v Ukrajini ter razširila svoje dejavnosti na svetovnem jugu; pozdravlja dejstvo, da so prednostne naloge za družbeno, gospodarsko in okoljsko okrevanje in obnovo v skladu z načeli boljše obnove vodilo pri vseh ukrepih EIB v Ukrajini in da bodo ti v celoti usklajeni s prihodnjim načrtom za Ukrajino; pozdravlja komponento tehnične pomoči za optimalno pripravo in izvajanje projektov, pa tudi ukrepe za gradnjo zmogljivosti; pričakuje, da bo prihodnja tretja hitra ocena potreb po škodi, ki jo bo izvedla Svetovna banka v usklajevanju s Komisijo, EIB in ukrajinsko vlado, opredelila znatno večje potrebe; pozdravlja prizadevanja EIB za preprečevanje, odvračanje in preiskovanje goljufij in korupcije v zvezi z njenimi projekti v Ukrajini;

30.  poudarja, da je ruska vojaška agresija prizadela tudi regije v EU in povzročila znatne gospodarske posledice, zlasti v državah na vzhodni meji EU in njenega sosedstva, pa tudi hudo humanitarno krizo; poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju naložb v prihodnje upoštevati spremembe v dobavnih verigah ter trgovinskih in gospodarskih odnosih, ki jih je povzročila vojna; poziva EIB, naj upošteva geopolitične razmere in naložbe, potrebne v najbolj obremenjenih državah, vključno z infrastrukturo in upravljanjem meja;

31.  želi spomniti, da je ruska vojaška agresija proti Ukrajini prelomnica, saj je bistveno spremenila evropsko varnostno okolje in zahteva povečanje pripravljenosti na obrambo in s tem zadostne naložbe; poudarja, da je treba čim bolj učinkovito uporabiti vse instrumente, ki jih ima na voljo EIB; poziva EIB, naj okrepi podporo strateški evropski varnostni pobudi in evropski obrambni industriji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, zlasti da bi prispevala k nadaljnji podpori Ukrajini; poziva EIB, naj spremeni svoj seznam upravičenosti, da strelivo in vojaška oprema, ki presegata dvojno rabo, ne bosta več izključena iz financiranja EIB;

EIB Global

32.  pričakuje, da bodo dejavnosti EIB Global še naprej usklajene s strateškimi interesi EU in cilji zunanje politike; pozdravlja sodelovanje EIB v pobudi Global Gateway, ki bo podpirala predvsem naložbe v infrastrukturo ter mala in srednja podjetja, s čimer bo prispevala k cilju EU, da poveča svojo strateško avtonomijo; pričakuje, da bo EIB Global zagotovil, da bodo naložbe jasno dodatne, ustvarjale dolgoročne pozitivne učinke in koristile skupnostim prejemnicam, in sicer z varovanjem naravne in kulturne dediščine, krepitvijo odpornosti proti podnebnim spremembam, ustvarjanjem lokalnih delovnih mest, zviševanjem življenjskega standarda in zmanjševanjem revščine; meni, da je treba deležnike iz držav prejemnic, kot so javni organi, civilna družba in socialni partnerji, vključiti v odločanje o projektih strategije Global Gateway in njihovo izvajanje; poleg tega opozarja, da je uspeh EIB Global odvisen od ustrezne ravni osebja na terenu, vključno z lokalnimi delavci;

33.  ugotavlja, da je EIB Global od ustanovitve nove razvojne veje rekordno uporabljal namenski naložbeni sklop, ki ga zagotavlja Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, in je v letu 2022 zagotovil več kot 10 milijard EUR, zlasti v podporo Ukrajini in strategiji Global Gateway; je seznanjen s strateškim časovnim načrtom EIB Global in pričakovanjem, da bo omogočil vsaj tretjino od 300 milijard EUR naložb, ki naj bi se opravile do konca leta 2027; pozdravlja cilj, da se do leta 2025 več kot 50 % letnih posojil nameni naložbam v podnebne ukrepe in okoljsko trajnost; pričakuje, da bo financiranje prispevalo k vključujočemu in pravičnemu prehodu na svetovni ravni; poleg tega pričakuje, da bo EIB Global smiselno prispeval k cilju EU, da bo 85 % vseh novih zunanjih ukrepov do leta 2025 podpiralo enakost spolov; pozdravlja napredek pri vzpostavitvi sklada Global Gateway v okviru jamstva Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus, ki naj bi financiral naložbe zasebnega sektorja z velikim učinkom ter zagotavljal lastniško in dolžniško financiranje za infrastrukturo z velikim učinkom, čisto energijo in projekte človekovega razvoja po vsem svetu; izraža zaskrbljenost, ker ni vključujočih in smiselnih posvetovanj z deležniki, na katere vplivajo njegove dejavnosti; poziva k večji podpori za projekte z omejeno bankabilnostjo in visokim javnim donosom ter znižanju minimalnega zneska posojil za posamezne projekte, zlasti v manj razvitih državah;

34.  znova poziva EIB Global, naj operacije kombiniranega financiranja omeji na področja, na katerih lahko prinesejo dodano vrednost lokalnemu gospodarstvu, ne da bi se pri tem izrinil zasebni kapital, in zagotovi, da se ta vrsta financiranja ne bo uporabljala za osnovne javne storitve, zlasti zdravstvo, izobraževanje in socialno varstvo; opozarja, da bi morali naložbe EIB na tem področju usmerjati cilji razvojne politike EU, zlasti cilj izboljšanja splošnega in cenovno ugodnega dostopa do zdravstvenega varstva, da bi zagotovili boljše rezultate na področju zdravja za vse, in zlasti za ženske;

35.  je zaskrbljen zaradi hitro naraščajočih stopenj dolga in višjih stroškov zadolževanja v gospodarstvih v vzponu in v razvoju, saj je po ocenah 60 % držav z nizkimi dohodki že v težavah z javnim dolgom ali pa jim grozi velika nevarnost težav z dolgom(4); poudarja pomembno vlogo EIB in drugih večstranskih institucij pri zagotavljanju financiranja pod ugodnimi pogoji za zmanjšanje nevzdržnih dolgov;

36.  meni, da bi moral biti EIB Global odgovoren za skladnost z načeli iz pariške izjave o učinkovitosti pomoči in agende za ukrepanje iz Akre (lastna odgovornost, usklajevanje, harmonizacija, upravljanje rezultatov in vzajemna odgovornost); je v zvezi s tem zlasti zaskrbljen zaradi nasprotja interesov med izvoznokreditnimi agencijami in razvojnim financiranjem EIB Global ter zaradi vpliva zadevnih naložb EIB Global na razvojno dodatnost;

37.  je seznanjen z obvestilo s povzetkom pristopa EIB k človekovim pravicam; opozarja jo, da je treba človekove pravice vključiti v svoje postopke potrebne skrbnosti, izvajati ocene učinka na človekove pravice, utrditi svojo splošno zavezanost človekovim pravicam in delovati popolnoma v skladu s členom 2 PDEU; znova poziva k jasnim in zavezujočim pravilom, ki bodo dopolnila obvestilo s povzetkom pristopa EIB Global k človekovim pravicam, zlasti v zvezi z ocenjevanjem in umikom; je še posebej zaskrbljen, ker EIB od leta 2015 od nosilcev projektov ne zahteva, da izvedejo samostojne ocene učinka na človekove pravice; zato poziva EIB, naj pripravi strategijo za človekove pravice ter ocene in evalvacije svojih programov na področju človekovih pravic, vključno z dejanskimi razmerami na terenu v državah prejemnicah, da bi zagotovili posvetovanje z lokalnimi skupnostmi in sistematično spoštovanje pravice do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju; poleg tega poziva EIB, naj razvije posebne politike o zagovornikih človekovih pravic in protokole za odzivanje na tveganja povračilnih ukrepov; poudarja, da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za vključitev domorodnih ljudstev, žensk, invalidov in drugih ranljivih skupin v posvetovanja;

38.  ponovno poziva EIB, naj zagotovi, da bodo njene operacije koristile ženskam in dekletom ter spodbujanju ekonomskega opolnomočenja in zaposlovanja žensk; meni, da bi lahko EIB dodatno povečala mikrofinančna posojila podjetjem, ki jih vodijo ženske, ki se še vedno soočajo z diskriminacijo pri dostopu do financiranja;

39.  poziva EIB, naj sodeluje z drugimi dvostranskimi in večstranskimi institucijami pri razvoju in uporabi skupnih metodologij za analizo vpliva na razvoj, da bi zagotovili dolgoročne pozitivne učinke in dodano vrednost;

Preglednost in upravljanje

40.  želi spomniti, da so sredstva EIB javni denar in bi morala zato njihova uporaba vedno biti predmet javnega nadzora in odgovornosti; se zaveda, da je EIB v indeksu preglednosti neposrednih tujih naložb za leto 2023 prejela oceno „primerno“; poziva EIB, naj proaktivno in pravočasno objavi podrobnejše informacije o projektih, vključno z utemeljitvijo in okvirom projektov, ter pojasni, kako so usklajeni s cilji politike EU in jih spodbujajo, ter pričakuje, da bo EIB omejila nerazkritje na veljavne izjeme iz Uredbe (ES) št. 1049/2001(5) in Uredbe (ES) št. 1367/2006(6); poziva EIB, naj izvaja priporočila evropske varuhinje človekovih pravic z dne 20. novembra 2023 iz zadeve 2252/2022/OAM in z dne 21. aprila 2022 iz zadeve 1251/2020/PB, da bi omogočila smiselno oceno okoljskih in socialnih vidikov projektov, ki jih namerava financirati;

41.  poziva k večji odgovornosti EIB do institucij EU, zlasti do Parlamenta, saj je preglednost eden od temeljnih gradnikov demokracije; zato jo poziva, naj poveča poročanje Parlamentu o svojih odločitvah, doseženem napredku in učinku svojih posojilnih dejavnosti, zlasti z rednimi strukturiranimi dialogi med Parlamentom in EIB; ponovno poziva k medinstitucionalnemu sporazumu med Parlamentom in EIB, da bi izboljšali dostop do dokumentov in podatkov EIB ter okrepili demokratično odgovornost, vključno z možnostjo, da se EIB predložijo vprašanja za pisni odgovor, kot to že velja za Evropsko centralno banko;

42.  ponovno poziva EIB, naj okrepi svojo politiko proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, tudi tako, da se vzdrži financiranja upravičencev ali finančnih posrednikov, ki imajo dokazano negativne rezultate; poziva EIB, naj izvaja preventivne ukrepe in redne davčne ocene za boj proti nekooperativnim davčnim jurisdikcijam, pa tudi proti davčnim in fiskalnim goljufijam ter nezakonitemu in agresivnemu izogibanju davkom;

43.  spodbuja podpredsednike EIB, naj ne bodo vključeni v predloge projektov iz matičnih držav; poziva EIB, naj v celoti izvede vsa priporočila varuhinje človekovih pravic z dne 27. julija 2022 iz zadeve 1016/2021/KR in z dne 31. oktobra 2023 iz zadeve 611/2022/KR v zvezi z dejavnostmi nekdanjih članov upravnega odbora; poziva člane upravnega odbora EIB, naj objavijo načrtovane sestanke z zunanjimi deležniki, in ponavlja svojo zahtevo po sistematičnem objavljanju vsebine sej upravnih organov EIB, da bi dodatno povečali preglednost;

44.  ugotavlja, da je EIB dosegla napredek pri bolj uravnoteženi zastopanosti spolov pri delovni sili, čeprav so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih položajih in na ključnih področjih dejavnosti; obžaluje, da EIB v svoji strategiji EIB za raznolikost in vključevanje za obdobje 2018–2021 ni dosegla svojih ciljev glede enakosti spolov za ženske na različnih ravneh; zato poziva banko, naj si bolj prizadeva za večjo raznolikost spolov, da bi dosegla enako in bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh položajih, zlasti na višjih in vodstvenih položajih, hkrati pa ohranila geografsko uravnoteženost; poziva EIB, naj dodatno okrepi spodbujanje vseh oblik raznolikosti in vključevanja v svoji organizaciji ter naj določi ambiciozne cilje;

o
o   o

45.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski investicijski banki.

(1) UL L 231, 30.6.2021, str. 1. (2) UL L 274, 30.7.2021, str. 1. (3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1184 z dne 10. februarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo metodologije Unije, s katero se določijo podrobna pravila za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu. UL L 157, 20.6.2023, str. 11. (4) Poročilo Svetovne banke, Global Economic Prospects, januar 2024, https://www.worldbank.org/en/publication/global-economic-prospects. (5) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. UL L 145, 31.5.2001, str. 43. (6) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti. UL L 264, 25.9.2006, str. 13