Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2024 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o pooblastilu Francoski republiki, da izpogaja, podpiše in sklene mednarodni sporazum o zahtevah glede varnosti in interoperabilnosti v zvezi s stalno povezavo pod Rokavskim prelivom (COM(2023)0328 – C9-0205/2023 – 2023/0192(COD))

P9_TA(2024)0062 A9-0018/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0328),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0205/2023),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2023, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 52, 59 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9‑0018/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 7. februarja 2024 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o pooblastilu Francoski republiki, da izpogaja, podpiše in sklene mednarodni sporazum o zahtevah glede varnosti in interoperabilnosti v zvezi s stalno povezavo pod Rokavskim prelivom

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2024/867.)

(1) UL C, C/2023/879, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/879/oj.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2024 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o spodbujanju trajnostnih naložb med Evropsko unijo in Republiko Angolo (10942/2023 – C9-0459/2023 – 2023/0181(NLE))

P9_TA(2024)0063 A9-0005/2024

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10942/2023),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o spodbujanju trajnostnih naložb med Evropsko unijo in Republiko Angolo (10941/2023),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0459/2023),

–  ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0005/2024),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Angole.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov (COM(2021)0721 – C9-0439/2021 – 2021/0376(COD))

P9_TA(2024)0064 A9-0020/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0721),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0439/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. novembra 2023, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0020/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 7. februarja 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2024/927.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (COM(2022)0546 – C9-0362/2022 – 2022/0341(COD))

P9_TA(2024)0065 A9-0230/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0546),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0362/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 1. februarja 2023(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2023(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. novembra 2023, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9‑0230/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 7. februarja 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/886.)

(1) UL C 106, 22.3.2023, str. 2. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 98/24/ES in Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z mejnimi vrednostmi svinca in njegovih anorganskih spojin ter diizocianatov (COM(2023)0071 – C9-0022/2023 – 2023/0033(COD))

P9_TA(2024)0066 A9-0263/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0071),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in točke (b) člena 153(2) v povezavi s točko (a) odstavka 1 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0022/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. marca 2023(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. decembra 2023, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0263/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 7. februarja 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 98/24/ES v zvezi z mejnimi vrednostmi svinca in njegovih anorganskih spojin ter diizocianatov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2024/869.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 7. februarja 2024, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 (COM(2023)0411 – C9-0238/2023 – 2023/0226(COD))(1)

P9_TA(2024)0067 A9-0014/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 292 Predlog uredbe Naslov Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 (Besedilo velja za EGP) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 in Direktive 98/44/ES (Besedilo velja za EGP) Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Od leta 2001, ko je bila sprejeta Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje, je velik napredek biotehnologije povzročil razvoj novih genomskih tehnik (NGT), predvsem tehnik urejanja genoma, ki omogočajo spremembe genoma na točno določenih mestih. (1)  Od leta 2001, ko je bila sprejeta Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje, je velik napredek biotehnologije povzročil razvoj novih genomskih tehnik (NGT), predvsem tehnik urejanja genoma, ki omogočajo spremembe genoma na točno določenih mestih. Tudi zaradi velikega napredka na področju genskega inženiringa se že široko uporablja selekcija z uporabo označevalcev, ki omogoča identifikacijo in mobilizacijo primernih genov, prisotnih v biotski raznovrstnosti. _________________ _________________ 32 Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1). 32 Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1). Sprememba 167 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)   Možnost patentiranja novih genomskih tehnik in rezultatov njihove uporabe utegne okrepiti prevlado multinacionalnih semenarskih podjetij nad dostopom kmetov do semen. V okoliščinah, ko imajo velika podjetja že monopol nad semeni in čedalje bolj nadzorujejo naravne vire, bi tak položaj kmetom odvzel vso svobodo ukrepanja, saj bi bili odvisni od zasebnih podjetij. Zato je treba nujno prepovedati patente za te izdelke. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  NGT predstavljajo raznoliko skupino genomskih tehnik ter se lahko uporabljajo na različne načine za doseganje različnih rezultatov in pridobivanje različnih izdelkov. Njihov rezultat so lahko organizmi s spremembami, ki so enakovredni tistim, ki jih je mogoče pridobiti s konvencionalnimi metodami žlahtnjenja, ali organizmi z bolj zapletenimi spremembami. V okviru NGT tarčna mutageneza in cisgeneza (vključno z intragenezo) uvajata genetske spremembe brez inseriranja genetskega materiala iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati (transgeneza). Zanašata se le na genski bazen žlahtniteljev, tj. na vse genetske informacije, ki so na voljo za konvencionalno žlahtnjenje, vključno z informacijami iz daljno sorodnih rastlinskih vrst, ki jih je mogoče medsebojno križati z naprednimi tehnikami žlahtnjenja. Tehnike tarčne mutageneze povzročijo spremembe sekvence DNK na točno določenih mestih v genomu organizma. S tehnikami cisgeneze se v genom organizma inserira genetski material, ki je že prisoten v genskem bazenu žlahtniteljev. Intrageneza je podvrsta cisgeneze, pri kateri se v genom inserira prerazporejena kopija genetskega materiala, sestavljena iz dveh ali več sekvenc DNK, ki so že prisotne v genskem bazenu žlahtniteljev. (2)  NGT predstavljajo raznoliko skupino genomskih tehnik ter se lahko uporabljajo na različne načine za doseganje različnih rezultatov in pridobivanje različnih izdelkov. Njihov rezultat so lahko organizmi s spremembami, ki so enakovredni tistim, ki jih je mogoče pridobiti s konvencionalnimi metodami žlahtnjenja, ali organizmi z bolj zapletenimi spremembami. V okviru NGT tarčna mutageneza in cisgeneza (vključno z intragenezo) uvajata genetske spremembe brez inseriranja genetskega materiala iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati (transgeneza). Zanašata se le na genski bazen žlahtniteljev, tj. na vse genetske informacije, ki so na voljo za konvencionalno žlahtnjenje, vključno z informacijami iz daljno sorodnih rastlinskih vrst, ki jih je mogoče medsebojno križati z naprednimi tehnikami žlahtnjenja. Tehnike tarčne mutageneze povzročijo spremembe sekvence DNK na tarčnih mestih v genomu organizma. S tehnikami cisgeneze se v genom organizma inserira genetski material, ki je že prisoten v genskem bazenu žlahtniteljev. Intrageneza je podvrsta cisgeneze, pri kateri se v genom inserira prerazporejena kopija genetskega materiala, sestavljena iz dveh ali več sekvenc DNK, ki so že prisotne v genskem bazenu žlahtniteljev. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Javne in zasebne raziskave, ki uporabljajo NGT, potekajo na več različnih poljščinah in lastnostih v primerjavi s tistimi, pridobljenimi s transgenimi tehnikami, odobrenimi v Uniji ali po svetu33. To vključuje rastline z izboljšano odpornostjo na rastlinske bolezni in škodljive organizme, rastline z izboljšano odpornostjo na učinke podnebnih sprememb in okoljske obremenitve, izboljšano učinkovitostjo porabe hranil in vode, ter rastline z večjimi donosi in odpornostjo ter izboljšanimi kakovostnimi značilnostmi. Te vrste novih rastlin bi lahko skupaj z dokaj enostavno in hitro uporabo teh novih tehnik koristile kmetom, potrošnikom in okolju. Tako lahko NGT prispevajo k ciljem glede inovacij in trajnostnosti evropskega zelenega dogovora34 in strategije „od vil do vilic“35, strategije za biotsko raznovrstnost36 in strategije za prilagajanje podnebnim spremembam37, k svetovni prehranski varnosti38, strategiji za biogospodarstvo39 in strateški avtonomiji Unije40. (3)  Javne in zasebne raziskave, ki uporabljajo NGT, potekajo na več različnih poljščinah in lastnostih v primerjavi s tistimi, pridobljenimi s transgenimi tehnikami, odobrenimi v Uniji ali po svetu33. To vključuje rastline z izboljšano odpornostjo na rastlinske bolezni in škodljive organizme, rastline, odporne na herbicide, rastline z izboljšano odpornostjo na učinke podnebnih sprememb in okoljske obremenitve, izboljšano učinkovitostjo porabe hranil in vode, ter rastline z večjimi donosi in odpornostjo ter izboljšanimi kakovostnimi značilnostmi. Te vrste novih rastlin bi lahko skupaj z dokaj enostavno in hitro uporabo teh novih tehnik koristile kmetom, potrošnikom in okolju. Tako lahko NGT prispevajo k ciljem glede inovacij in trajnostnosti evropskega zelenega dogovora34 in strategije „od vil do vilic“35, strategije za biotsko raznovrstnost36 in strategije za prilagajanje podnebnim spremembam37, k svetovni prehranski varnosti38, strategiji za biogospodarstvo39 in strateški avtonomiji Unije40. _________________ _________________ 33 Spoznanja in rešitve, ki izhajajo iz raziskovalnih in inovacijskih projektov o strategijah žlahtnjenja rastlin, ki jih financira EU, lahko prispevajo k reševanju izzivov odkrivanja, zagotavljanju sledljivosti in pristnosti ter spodbujanju inovacij na področju novih genomskih tehnik. V okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, ki mu je sledil, je bilo financiranih več kot 1 000 projektov, v katere je bilo vloženih več kot 3 milijarde EUR. V okviru programa Obzorje Evropa poteka tudi podpora novim skupnim raziskovalnim projektom na področju strategij žlahtnjenja rastlin (SWD(2021)0092). 33 Spoznanja in rešitve, ki izhajajo iz raziskovalnih in inovacijskih projektov o strategijah žlahtnjenja rastlin, ki jih financira EU, lahko prispevajo k reševanju izzivov odkrivanja, zagotavljanju sledljivosti in pristnosti ter spodbujanju inovacij na področju novih genomskih tehnik. V okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, ki mu je sledil, je bilo financiranih več kot 1 000 projektov, v katere je bilo vloženih več kot 3 milijarde EUR. V okviru programa Obzorje Evropa poteka tudi podpora novim skupnim raziskovalnim projektom na področju strategij žlahtnjenja rastlin (SWD(2021)0092). 34 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640). 34 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640). 35 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)00381). 35 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)00381). 36 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380). 36 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380). 37 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082). 37 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082). 38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov COM(2022)0133); Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Gene editing and agrifood systems (Urejanje genov in agroživilski sistemi), Rim, 2022, ISBN 978-92-5-137417-7. 38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov (COM(2022)0133); Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Gene editing and agrifood systems (Urejanje genov in agroživilski sistemi), Rim, 2022, ISBN 978-92-5-137417-7. 39 Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, A sustainable bioeconomy for Europe – Strengthening the connection between economy, society and the environment: updated bioeconomy strategy (Trajnostno biogospodarstvo za Evropo – Krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem: posodobljena strategija za biogospodarstvo), Urad za publikacije, 2018, https://data.europa.eu/doi/10.2777/792130. 39 Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, A sustainable bioeconomy for Europe – Strengthening the connection between economy, society and the environment: updated bioeconomy strategy (Trajnostno biogospodarstvo za Evropo – Krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem: posodobljena strategija za biogospodarstvo), Urad za publikacije, 2018, https://data.europa.eu/doi/10.2777/792130. 40 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066). 40 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066). Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Na podlagi sedanjega znanstvenega in tehničnega znanja, zlasti o varnostnih vidikih, bi bilo treba to uredbo omejiti na GSO, ki so rastline, tj. organizmi iz taksonomskih skupin Archaeplastida ali Phaeophyceae, razen mikroorganizmov, gliv in živali, za katere je razpoložljivo znanje bolj omejeno. Iz istega razloga bi morala ta uredba zajemati le rastline, pridobljene z nekaterimi NGT: tarčno mutagenezo in cisgenezo (vključno z intragenezo) (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline), ne pa z drugimi novimi genomskimi tehnikami. Take z NGT pridobljene rastline ne vsebujejo genetskega materiala iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati. Za GSO, izdelane z drugimi novimi genomskimi tehnikami, ki v organizem vnašajo genetski material iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati (transgeneza), bi se morala še naprej uporabljati le zakonodaja Unije o GSO, saj bi lahko nastale rastline pomenile posebna tveganja, povezana s transgenom. Poleg tega nič ne kaže, da bi bilo treba prilagoditi sedanje zahteve zakonodaje Unije o GSO za GSO, pridobljene s transgenezo. (9)  Na podlagi sedanjega znanstvenega in tehničnega znanja, zlasti o varnostnih vidikih, bi bilo treba to uredbo omejiti na GSO, ki so rastline, tj. organizmi iz taksonomskih skupin Archaeplastida ali Phaeophyceae. Zaradi prihodnjih zakonodajnih pobud na tem področju bi bilo treba pregledati razpoložljivo znanje o drugih organizmih, kot so mikroorganizmi, glive in živali. Iz istega razloga bi morala ta uredba zajemati le rastline, pridobljene z nekaterimi NGT: tarčno mutagenezo in cisgenezo (vključno z intragenezo) (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline), ne pa z drugimi novimi genomskimi tehnikami. Take z NGT pridobljene rastline ne vsebujejo genetskega materiala iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati. Za GSO, izdelane z drugimi novimi genomskimi tehnikami, ki v organizem vnašajo genetski material iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati (transgeneza), bi se morala še naprej uporabljati le zakonodaja Unije o GSO, saj bi lahko nastale rastline pomenile posebna tveganja, povezana s transgenom. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Pravni okvir za rastline, pridobljene z NGT, bi moral imeti enake cilje kot zakonodaja Unije o GSO, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja in dobro delovanje notranjega trga za zadevne rastline in izdelke ter hkrati obravnavajo posebnosti z NGT pridobljenih rastlin. Ta pravni okvir bi moral omogočiti razvoj in dajanje v promet rastlin, hrane in krme, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline, so iz njih sestavljene ali izdelane, ter drugih izdelkov, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline ali so iz njih sestavljeni (v nadaljnjem besedilu: NGT izdelki), da bi prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora na področju inovacij in trajnostnosti ter strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost in strategije za prilagajanje podnebnim spremembam ter povečal konkurenčnost agroživilskega sektorja Unije na ravni Unije in svetovni ravni. (10)  Ob popolnem upoštevanju previdnostnega načela bi moral imeti pravni okvir za rastline, pridobljene z NGT, enake cilje kot zakonodaja Unije o GSO, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja in dobro delovanje notranjega trga za zadevne rastline in izdelke ter hkrati obravnavajo posebnosti z NGT pridobljenih rastlin. Ta pravni okvir bi moral omogočiti razvoj in dajanje v promet rastlin, hrane in krme, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline, so iz njih sestavljene ali izdelane, ter drugih izdelkov, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline ali so iz njih sestavljeni (v nadaljnjem besedilu: NGT izdelki), da bi prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora na področju inovacij in trajnostnosti ter strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost in strategije za prilagajanje podnebnim spremembam ter povečal konkurenčnost agroživilskega sektorja Unije na ravni Unije in svetovni ravni. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Ta uredba je lex specialis v zvezi z zakonodajo Unije o GSO. Uvaja posebne določbe za z NGT pridobljene rastline in NGT izdelke. Kadar pa v tej uredbi ni posebnih pravil, bi se morale za rastline, pridobljene z NGT, in iz njih pridobljene izdelke (vključno s hrano in krmo) še naprej uporabljati zahteve zakonodaje Unije o GSO in pravila o GSO iz sektorske zakonodaje, kot je Uredba (EU) 2017/625 o uradnem nadzoru ali zakonodaja o nekaterih izdelkih, kot sta rastlinski in gozdni razmnoževalni material. (11)  Ta uredba je lex specialis v zvezi z zakonodajo Unije o GSO. Uvaja posebne določbe za z NGT pridobljene rastline in NGT izdelke. Kadar pa v tej uredbi ni posebnih pravil, bi se morale za rastline, pridobljene z NGT, in iz njih pridobljene izdelke še naprej uporabljati zahteve zakonodaje Unije o GSO in pravila o GSO iz sektorske zakonodaje, kot je Uredba (EU) 2017/625 o uradnem nadzoru ali zakonodaja o nekaterih izdelkih, kot sta rastlinski in gozdni razmnoževalni material. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)   Z NGT pridobljene rastline, ki imajo možnost preživetja, razmnoževanja ali širjenja v okolju, na poljih ali zunaj njih, bi bilo treba oceniti s čim bolj podrobnim pregledom njihovega vpliva na naravo in okolje. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Z NGT pridobljene rastline, ki so lahko tudi naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, in njihovo potomstvo, pridobljeno s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline kategorije 1), bi bilo treba obravnavati kot rastline, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, saj so enakovredne in so njihova tveganja primerljiva, s čimer se v celoti odstopa od zakonodaje Unije o GSO in zahtev sektorske zakonodaje v zvezi z GSO. V tej uredbi bi bilo treba za zagotovitev pravne varnosti določiti merila za ugotavljanje, ali je z NGT pridobljena rastlina enakovredna rastlinam, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, in določiti postopek, po katerem pristojni organi preverijo izpolnjevanje teh meril in sprejmejo odločitev o tem, preden se z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelki sprostijo ali dajo v promet. Ta merila bi morala biti objektivna in znanstveno utemeljena. Zajemati bi morala vrsto in obseg genetskih sprememb, ki jih je mogoče opaziti v naravi ali pri organizmih, pridobljenih s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, ter vključevati mejne vrednosti za velikost in število genetskih sprememb genoma rastlin, pridobljenih z NGT. Ker se znanstveno in tehnično znanje na tem področju hitro razvija, bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti, da ta merila posodobi glede na znanstveni in tehnični napredek v zvezi z vrsto in obsegom genetskih sprememb, ki se lahko pojavijo v naravi ali s konvencionalnim žlahtnjenjem. (14)  Z NGT pridobljene rastline, ki so lahko tudi naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, in njihovo potomstvo (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline kategorije 1), bi bilo treba obravnavati kot rastline, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, saj so enakovredne in so njihova tveganja primerljiva, s čimer se v celoti odstopa od zakonodaje Unije o GSO in zahtev sektorske zakonodaje v zvezi z GSO. V tej uredbi bi bilo treba za zagotovitev pravne varnosti določiti merila za ugotavljanje, ali je z NGT pridobljena rastlina enakovredna rastlinam, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, in določiti postopek, po katerem pristojni organi preverijo izpolnjevanje teh meril in sprejmejo odločitev o tem, preden se z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelki sprostijo ali dajo v promet. Ta merila bi morala biti objektivna in znanstveno utemeljena. Zajemati bi morala vrsto in obseg genetskih sprememb, ki jih je mogoče opaziti v naravi ali pri organizmih, pridobljenih s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, ter vključevati mejne vrednosti za velikost in število genetskih sprememb genoma rastlin, pridobljenih z NGT. Ker se znanstveno in tehnično znanje na tem področju hitro razvija, bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti, da ta merila posodobi glede na znanstveni in tehnični napredek v zvezi z vrsto in obsegom genetskih sprememb, ki se lahko pojavijo v naravi ali s konvencionalnim žlahtnjenjem. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)   Zaradi velike kompleksnosti rastlinskih genomov bi morala merila, na podlagi katerih se šteje, da je z NGT pridobljena rastlina enakovredna naravno prisotnim rastlinam ali rastlinam, pridobljenim s konvencionalnim žlahtnjenjem, odražati raznolikost velikosti genomov rastlin in njihovih značilnosti. Poliploidne rastline vsebujejo več kot dva homologna kromosoma. V tej kategoriji poliploidnih rastlin imajo tetraploidne, heksaploidne in oktoploidne rastline 4, 6 oziroma 8 sklopov kromosomov. Poliploidne rastline imajo v primerjavi z monoploidnimi rastlinami običajno večje število genetskih sprememb. Zato bi morala vsaka omejitev skupnega števila posameznih sprememb na rastlino odražati število kromosomov v rastlini. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Ker merila za presojo, da je z NGT pridobljena rastlina enakovredna rastlinam, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, niso povezana z vrsto dejavnosti, ki zahteva namerno sproščanje z NGT pridobljene rastline, bi morala izjava o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1, dana pred njenim namernim sproščanjem za kateri koli drug namen kot dajanje v promet na ozemlju Unije, veljati tudi za dajanje v promet povezanih NGT izdelkov. Glede na veliko negotovost, ki obstaja v fazi poskusa na prostem glede izdelka, ki pride na trg, in verjetne udeležbe manjših nosilcev dejavnosti v takih sproščanjih, bi morali postopek preverjanja statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 pred poskusi na prostem izvesti pristojni nacionalni organi, saj bi to za nosilce dejavnosti pomenilo manjše upravno breme, odločitev na ravni Unije pa bi bilo treba sprejeti le, če bi drugi pristojni nacionalni organi na poročilo o preverjanju podali pripombe. Kadar se zahteva za preverjanje predloži pred dajanjem NGT izdelkov v promet, bi bilo treba postopek izvesti na ravni Unije, da se zagotovita učinkovitost postopka preverjanja in skladnost izjav o statusu z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1. (18)  Ker merila za presojo, da je z NGT pridobljena rastlina enakovredna rastlinam, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, niso povezana z vrsto dejavnosti, ki zahteva namerno sproščanje z NGT pridobljene rastline, bi morala izjava o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1, dana pred njenim namernim sproščanjem za kateri koli drug namen kot dajanje v promet na ozemlju Unije, veljati tudi za dajanje v promet povezanih NGT izdelkov. Glede na veliko negotovost, ki obstaja v fazi poskusa na prostem glede izdelka, ki pride na trg, in verjetne udeležbe manjših nosilcev dejavnosti v takih sproščanjih, bi morali postopek preverjanja statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 pred poskusi na prostem izvesti pristojni nacionalni organi, saj bi to za nosilce dejavnosti pomenilo manjše upravno breme, odločitev na ravni Unije pa bi bilo treba sprejeti le, če bi drugi pristojni nacionalni organi na poročilo o preverjanju podali pripombe. Kadar se zahteva za preverjanje predloži pred dajanjem NGT izdelkov v promet in če druge države članice predložijo utemeljene ugovore, bi bilo treba postopek izvesti v posvetovanju s Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu Agencija), da se zagotovita učinkovitost postopka preverjanja in skladnost izjav o statusu z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) (18a)   Da bi se zagotovilo učinkovito žlahtnjenje novih sort, ki bodo kmetijskemu sektorju pomagale povečati prehransko varnost ter trajnostnost, prilagajanje in odpornost na posledice podnebnih sprememb, je treba upoštevati posebnosti poliploidnih rastlin, to je rastlin, ki vsebujejo več kot dva genoma. V primeru poliploidnih rastlin bi moralo biti največje število genetskih sprememb, ki bi jih bilo dovoljeno izvesti za uvrstitev med z NGT pridobljene rastline kategorije 1, sorazmerno s številom genomov, ki jih vsebujejo. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Za pristojne organe držav članic, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) bi morali veljati strogi roki za zagotovitev, da se izjave o statusu z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 predložijo v razumnem roku. (19)  Za pristojne organe držav članic, Komisijo in Agencijo bi morali veljati ustrezni roki za zagotovitev, da se izjave o statusu z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 predložijo v razumnem roku. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  V odločitvah o razglasitvi statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 bi bilo treba zadevni z NGT pridobljeni rastlini dodeliti identifikacijsko številko, da se zagotovita preglednost in sledljivost takih rastlin, ko so navedene v podatkovni zbirki, ter označi rastlinski razmnoževalni material, pridobljen iz njih. (21)  V odločitvah o razglasitvi statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 bi bilo treba zadevni z NGT pridobljeni rastlini dodeliti identifikacijsko številko, da se zagotovita preglednost in sledljivost takih rastlin, ko so navedene v podatkovni zbirki. Navedene informacije bi morale vključevati informacije o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/200747 prepoveduje uporabo GSO ter izdelkov iz GSO in z GSO v ekološki pridelavi. Za namene navedene uredbe opredeljuje GSO s sklicevanjem na Direktivo 2001/18/ES, pri čemer iz prepovedi izključuje GSO, ki so bili pridobljeni s tehnikami genetskega spreminjanja iz Priloge 1.B k Direktivi 2001/18/ES. Posledično bodo z NGT pridobljene rastline kategorije 2 prepovedane v ekološki pridelavi. Vendar je treba pojasniti status z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 za namene ekološke pridelave. Uporaba novih genomskih tehnik trenutno ni združljiva s konceptom ekološke pridelave iz Uredbe (ES) 2018/848 in dojemanjem ekoloških proizvodov s strani potrošnikov. Zato bi morala biti tudi uporaba z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 prepovedana v ekološki pridelavi. (23)  Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/200747 prepoveduje uporabo GSO ter izdelkov iz GSO in z GSO v ekološki pridelavi. Za namene navedene uredbe opredeljuje GSO s sklicevanjem na Direktivo 2001/18/ES, pri čemer iz prepovedi izključuje GSO, ki so bili pridobljeni s tehnikami genetskega spreminjanja iz Priloge 1.B k Direktivi 2001/18/ES. Posledično bodo z NGT pridobljene rastline kategorije 2 prepovedane v ekološki pridelavi. Vendar je treba pojasniti status z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 za namene ekološke pridelave. Najprej je treba bolje preučiti združljivost uporabe novih genomskih tehnik z načeli ekološke pridelave. Dokler se to ne preuči, bi morala biti uporaba z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 prepovedana v ekološki pridelavi. _________________ _________________ 47 Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1). 47 Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1). Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Zagotoviti bi bilo treba preglednost uporabe z NGT pridobljenih rastlinskih sort kategorije 1, da se zagotovi, da lahko proizvodne verige, ki želijo ostati proste NGT, to storijo in s tem ohranijo zaupanje potrošnikov. Z NGT pridobljene rastline, ki so pridobile izjavo o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1, bi morale biti navedene v javno dostopni podatkovni zbirki. Za zagotovitev sledljivosti, preglednosti in možnosti izbire za nosilce dejavnosti bi moral biti rastlinski razmnoževalni material z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 med raziskavami in žlahtnjenjem rastlin, pri prodaji semena kmetom ali kakršnem koli drugem dajanju rastlinskega razmnoževalnega materiala na voljo tretjim osebam označen kot NGT kategorije 1. (24)  Zagotoviti bi bilo treba preglednost uporabe z NGT pridobljenih rastlinskih sort kategorije 1, da se zagotovi, da lahko proizvodne verige, ki želijo ostati proste NGT, to storijo in s tem ohranijo zaupanje potrošnikov. Z NGT pridobljene rastline, ki so pridobile izjavo o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1, bi morale biti navedene v javno dostopni podatkovni zbirki, skupaj z informacijami o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti. Za zagotovitev sledljivosti, preglednosti in možnosti izbire za nosilce dejavnosti bi moral biti rastlinski razmnoževalni material z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 med raziskavami in žlahtnjenjem rastlin, pri prodaji semena kmetom ali kakršnem koli drugem dajanju rastlinskega razmnoževalnega materiala na voljo tretjim osebam označen kot NGT kategorije 1. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Direktiva 2001/18/ES zahteva načrt spremljanja učinkov GSO na okolje po namernem sproščanju ali dajanju v promet, vendar omogoča prožnost pri zasnovi načrta ob upoštevanju ocene tveganja za okolje, značilnosti GSO, njegove pričakovane uporabe in prejemnega okolja. Genetske spremembe v z NGT pridobljenih rastlinah kategorije 2 lahko segajo od sprememb, za katere je potrebna le omejena ocena tveganja, do kompleksnih sprememb, za katere je potrebna temeljitejša analiza potencialnih tveganj. Zato bi bilo treba zahteve za spremljanje učinkov na okolje po dajanju v promet za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 prilagoditi glede na oceno tveganja za okolje in izkušnje s poskusi na prostem, značilnosti zadevne rastline, pridobljene z NGT, ter značilnosti in obseg njene pričakovane uporabe, zlasti glede na kakršno koli zgodovino varne uporabe rastline in značilnosti prejemnega okolja. Zato načrt spremljanja učinkov na okolje ne bi smel biti zahtevan, če je malo verjetno, da bi z NGT pridobljena rastlina kategorije 2 predstavljala tveganja, ki jih je treba spremljati, kot so posredni, zapozneli ali nepredvideni učinki na zdravje ljudi ali okolje. (29)  Direktiva 2001/18/ES zahteva načrt spremljanja učinkov GSO na okolje po namernem sproščanju ali dajanju v promet, vendar omogoča prožnost pri zasnovi načrta ob upoštevanju ocene tveganja za okolje, značilnosti GSO, njegove pričakovane uporabe in prejemnega okolja. Genetske spremembe v z NGT pridobljenih rastlinah kategorije 2 lahko segajo od sprememb, za katere je potrebna le omejena ocena tveganja, do kompleksnih sprememb, za katere je potrebna temeljitejša analiza potencialnih tveganj. Zato bi bilo treba zahteve za spremljanje učinkov na okolje po dajanju v promet za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 prilagoditi glede na oceno tveganja za okolje in izkušnje s poskusi na prostem, značilnosti zadevne rastline, pridobljene z NGT, ter značilnosti in obseg njene pričakovane uporabe, zlasti glede na kakršno koli zgodovino varne uporabe rastline in značilnosti prejemnega okolja. V skladu s previdnostnim načelom bi bilo treba ob prvi izdaji soglasja vedno zahtevati načrt spremljanja učinkov na okolje. Zahtevo za spremljanje bi moralo biti mogoče opustiti le ob obnovitvi odobritve, če se dokaže, da z NGT pridobljena rastlina kategorije 2 ne predstavlja tveganj, ki bi jih bilo treba spremljati, kot so posredni, zapozneli ali nepredvideni učinki na zdravje ljudi ali okolje. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 (36)  Na herbicide tolerantne rastline se namerno žlahtnijo za odpornost proti herbicidom, da bi se gojile v kombinaciji z uporabo navedenih herbicidov. Če tako gojenje ne poteka pod ustreznimi pogoji, lahko privede do pojava plevela, odpornega proti navedenim herbicidom, ali potrebe po povečanju količin uporabljenih herbicidov ne glede na tehniko žlahtnjenja. Zato rastline, pridobljene z NGT, z lastnostmi, kot je toleranca na herbicide, ne bi smele biti upravičene do spodbud v tem okviru. Vendar ta uredba ne bi smela sprejeti drugih posebnih ukrepov za rastline, pridobljene z NGT, ki so tolerantne na herbicide, saj so taki ukrepi sprejeti horizontalno v [predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji]. (36)  Na herbicide tolerantne rastline se namerno žlahtnijo za odpornost proti herbicidom, da bi se gojile v kombinaciji z uporabo navedenih herbicidov. Če tako gojenje ne poteka pod ustreznimi pogoji, lahko privede do pojava plevela, odpornega proti navedenim herbicidom, ali potrebe po povečanju količin uporabljenih herbicidov ne glede na tehniko žlahtnjenja. Zato rastline, pridobljene z NGT, z lastnostmi, kot je toleranca na herbicide, ne bi smele spadati na področje uporabe z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1. Sprememba 239 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 (37)   Da bi z NGT pridobljene rastline lahko prispevale k ciljem glede trajnostnosti zelenega dogovora ter strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost, bi bilo treba olajšati gojenje z NGT pridobljenih rastlin v Uniji. Za to je potrebna predvidljivost za žlahtnitelje in kmete glede možnosti gojenja teh rastlin v Uniji. Zato bi možnost, da države članice sprejmejo ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, določena v členu 26b Direktive 2001/18/ES, ogrozila te cilje. črtano Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 (39)  Za dosego cilja glede zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga bi morali biti rastline, pridobljene z NGT, in povezani izdelki upravičeni do prostega pretoka blaga, če izpolnjujejo zahteve druge zakonodaje Unije. (39)  Za dosego cilja glede zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga in prostega pretoka rastlin in izdelkov, pridobljenih z NGT, po Uniji bi moralo namerno sproščanje z NGT pridobljenih rastlin in dajanje v promet izdelkov, pridobljenih z NGT, temeljiti na usklajenih zahtevah in postopkih iz te uredbe, s čimer bi se zagotovilo sprejetje odločitve, ki bi se enotno uporabljala v vseh državah članicah. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 (40)  Ker so NGT nove tehnike, bo treba pozorno spremljati razvoj in prisotnost z NGT pridobljenih rastlin in izdelkov na trgu ter oceniti vse spremljajoče vplive na zdravje ljudi in živali, okolje ter okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostnost. Informacije bi bilo treba redno zbirati, Komisija pa bi morala v petih letih po sprejetju prve odločitve, ki dovoljuje namerno sproščanje ali trženje z NGT pridobljenih rastlin in NGT izdelkov v Uniji, opraviti oceno te uredbe, da bi izmerila napredek glede razpoložljivosti rastlin, pridobljenih z NGT, s takšnimi značilnostmi ali lastnostmi na trgu EU. (40)  Glede na to, da se stalno razvijajo nove genomske tehnike, bi morala Komisija v petih letih po sprejetju prve odločitve, ki dovoljuje namerno sproščanje ali trženje z NGT pridobljenih rastlin in NGT izdelkov v Uniji, izvesti oceno. S to oceno bi bilo treba izmeriti napredek glede razpoložljivosti rastlin, pridobljenih z NGT, in NGT izdelkov s takšnimi značilnostmi ali lastnostmi na trgu EU, da bi se ta uredba še izboljšala. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 (43)  Vrste razvitih rastlin, pridobljenih z NGT, ter vpliv določenih lastnosti na okoljsko, družbeno in gospodarsko trajnostnost se nenehno razvijajo. Zato bi bilo treba na podlagi razpoložljivih dokazov o takšnem razvoju in vplivih Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti, da prilagodi seznam lastnosti, ki jih je treba spodbujati ali odvračati od njih, da se dosežejo cilji zelenega dogovora ter strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost ter strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. (43)  Vrste razvitih rastlin, pridobljenih z NGT, ter vpliv določenih lastnosti na okoljsko, družbeno in gospodarsko trajnostnost se nenehno razvijajo. Zato bi bilo treba na podlagi razpoložljivih dokazov o takšnem razvoju in vplivih ter ob popolnem upoštevanju previdnostnega načela Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti, da prilagodi seznam lastnosti, ki jih je treba spodbujati ali odvračati od njih, da se dosežejo cilji zelenega dogovora ter strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost ter strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 45 a (novo) (45a)   Evropski parlament je pozval Unijo in njene države članice, naj ne podeljujejo patentov za biološki material in naj ohranijo svobodo delovanja in izvzetje za žlahtnitelje za posamezne sorte. Zagotoviti bi bilo treba, da imajo žlahtnitelji popoln dostop do genskega materiala z NGT pridobljenih rastlin, ki po svojem bistvu niso transgene rastline. Dostop do genskega materiala je mogoče najbolje zagotoviti, če je pravica imetnikov patentov izčrpana v rokah žlahtnitelja (izvzetje za žlahtnitelja). Ker v sedanjih določbah v patentnem pravu ni predvideno popolno izvzetje za žlahtnitelje, bi bilo treba zagotoviti, da patenti ne bodo omejevali uporabe z NGT pridobljenih rastlin s strani žlahtniteljev in kmetov. Zato za z NGT pridobljene rastline ne bi smela veljati patentna zakonodaja, temveč bi moral varstvo intelektualne lastnine urejati le sistem žlahtniteljskih pravic v Skupnosti (CPVR), kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94, ki dovoljuje uporabo izvzetja za žlahtnitelje. Z NGT pridobljene rastline, njihovo pridobljeno seme, njihov rastlinski material, povezan genski material, kot so geni in genska zaporedja, ter rastlinske lastnosti bi bilo treba izključiti iz možnosti patentiranja. Izključitev iz patentiranja bi se morala uporabljati dosledno v celotni zakonodaji. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da je rastlinski material izključen iz možnosti patentiranja od datuma začetka veljavnosti te uredbe, da bi se izognili podelitvi patentov ali vložitvi patentnih prijav v času med datumom začetka veljavnosti te uredbe in začetkom izvajanja njenih določb. Za patente, ki so že bili podeljeni, ali patentne prijave, ki se nanašajo na rastlinski material, ki so še v obravnavi, bi bilo treba učinke patentov dodatno omejiti. Poleg tega bi morala Komisija v prihodnji študiji oceniti, kako bi bilo treba nadalje obravnavati širši problem neposrednega ali posrednega podeljevanja patentov za rastlinski material, kljub predhodnim prizadevanjem za odpravo vrzeli. Ocena bi morala obravnavati zlasti vlogo in vpliv patentov na dostop žlahtniteljev in kmetov do rastlinskega razmnoževalnega materiala, raznolikost semen in dostopne cene, pa tudi na inovacije in zlasti na priložnosti za MSP. Poročilu Komisije bi morali biti priloženi ustrezni zakonodajni predlogi, da se zagotovi nadaljnje potrebno prilagajanje okvira pravic intelektualne lastnine. Sprememba 241 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 a (novo) (47a)   V sklopu evropskega zelenega dogovora ter strategije EU „od vil do vilic“ in strategije EU za biotsko raznovrstnost je ekološko kmetovanje postavljeno v središče prehoda na trajnostne prehranske sisteme, cilj pa je, da bi se delež ekološke pridelave na evropskih kmetijskih zemljiščih do leta 2030 povečal na 25 %. S tem so jasno priznane okoljske koristi ekološkega kmetovanja, da bodo kmetje manj odvisni od vložkov, pa tudi za odporno preskrbo s hrano in prehransko neodvisnost. Ta uredba ne sme negativno vplivati na prehod evropskih prehranskih sistemov, po katerem naj bi delež ekološkega kmetovanja do leta 2030 znašal 25 %. Sprememba 243 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 b (novo) (47b)   Vzpostaviti bi bilo treba zahteve za sledljivost živil in krme, pridobljenih z NGT, za lažje točno označevanje takih proizvodov v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi in s tem zagotoviti, da so nosilcem dejavnosti in potrošnikom na voljo natančne informacije, ki jim učinkovito omogočajo svobodno izbiro, ter da se omogoči nadzor in preverjanje podatkov na etiketah. Zahteve za živila in krmo, pridobljeno z NGT, bi morale biti podobne, da se prepreči prekinitev informacij v primerih spremenjene končne uporabe. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 Ta uredba določa posebna pravila za namerno sproščanje rastlin, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline), v okolje za druge namene kot dajanje v promet ter za dajanje v promet hrane in krme, ki vsebujeta take rastline, sta iz njih sestavljeni ali izdelani, ter izdelkov, ki niso hrana ali krma in ki vsebujejo take rastline ali so iz njih sestavljeni. Ta uredba v skladu s previdnostnim načelom določa posebna pravila za namerno sproščanje rastlin, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline), v okolje za druge namene kot dajanje v promet ter za dajanje v promet hrane in krme, ki vsebujeta take rastline, sta iz njih sestavljeni ali izdelani, ter izdelkov, ki niso hrana ali krma in ki vsebujejo take rastline ali so iz njih sestavljeni, kar zagotavlja visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja. Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 (2)  „rastlina, pridobljena z NGT“ pomeni genetsko spremenjeno rastlino, pridobljeno s tarčno mutagenezo ali cisgenezo ali njuno kombinacijo, pod pogojem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljev in ki je bil lahko začasno inseriran med razvojem rastline, pridobljene z NGT; (2)  „rastlina, pridobljena z NGT“ pomeni genetsko spremenjeno rastlino, pridobljeno s tarčno mutagenezo ali cisgenezo ali njuno kombinacijo, pod pogojem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena za namene konvencionalnega žlahtnjenja in ki je bil lahko začasno inseriran med razvojem rastline, pridobljene z NGT; Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 (4)  „tarčna mutageneza“ pomeni tehnike mutageneze, ki povzročijo spremembe sekvence DNK na točno določenih mestih v genomu organizma; (4)  „tarčna mutageneza“ pomeni tehnike mutageneze, ki povzročijo spremembe sekvence DNK na tarčnih mestih v genomu organizma; Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 6 (6)  „genski bazen žlahtniteljev“ pomeni vse razpoložljive genetske informacije v eni vrsti in drugih taksonomskih vrstah, s katerimi se lahko medsebojno križajo, vključno z uporabo naprednih tehnik, kot so reševanje zarodkov, inducirana poliploidija in premostitveni križanci; (6)  „genski bazen za namene konvencionalnega žlahtnjenja“ pomeni vse razpoložljive genetske informacije v eni vrsti in drugih taksonomskih vrstah, s katerimi se lahko medsebojno križajo, vključno z uporabo naprednih tehnik, kot so reševanje zarodkov, inducirana poliploidija in premostitveni križanci; Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 15 a (novo) (15a)   „pristop eno zdravje“ pomeni celosten, enoten pristop, katerega cilj je trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali, rastlin in ekosistemov, in priznava, da so zdravje ljudi, domačih in prostoživečih živali in rastlin ter širšega okolja, vključno z ekosistemi, tesno povezani in soodvisni; Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 15 b (novo) (15b)   „himerni protein“ pomeni proteine, ustvarjene s povezovanjem dveh ali več genov ali delov genov, ki so bili prvotno kodirani za ločene proteine. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b (b)  gre za potomstvo rastlin iz točke (a); ali (b)  gre za potomstvo rastlin iz točke (a) pod pogojem, da so merila enakovrednosti iz Priloge I še vedno izpolnjena; ali Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 (2)  gre za z NGT pridobljeno rastlino kategorije 2, ki je bila odobrena v skladu s poglavjem III. (2)  gre za z NGT pridobljeno rastlino kategorije 2, za katero je bilo pridobljeno soglasje ali ki je bila odobrena v skladu s poglavjem III. Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) 1a.   Cilj ali učinek izvajanja, izvrševanja in uporabe te uredbe ni preprečevanje ali oviranje uvoza z NGT pridobljenih rastlin in izdelkov iz tretjih držav, ki izpolnjujejo enake standarde, kot so določeni v tej uredbi. Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Člen 4a Izključitev iz patentiranja Z NGT pridobljenih rastlin, rastlinskega materiala, njihovih delov, genetskih informacij in značilnosti procesa, ki jih vsebujejo, ni mogoče patentirati. Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 2.  Za namene Uredbe (EU) 2018/848 se pravila iz njenega člena 5(f), točka (iii), in člena 11 uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 1 in iz takih rastlin izdelane izdelke ali izdelane s takimi rastlinami. 2.  Za namene Uredbe (EU) 2018/848 se pravila iz njenega člena 5(f), točka (iii), in člena 11 uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 1 in iz takih rastlin izdelane izdelke ali izdelane s takimi rastlinami. Evropska komisija [7 let po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi poročilo o spremembah dojemanja s strani potrošnikov in pridelovalcev, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi spremeni merila enakovrednosti rastlin, pridobljenih z NGT, s konvencionalnimi rastlinami iz Priloge I, da bi jih prilagodila znanstvenemu in tehnološkemu napredku glede vrst in obsega sprememb, ki so lahko naravno prisotne ali do njih pride s konvencionalnim žlahtnjenjem. 3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi spremeni merila enakovrednosti rastlin, pridobljenih z NGT, s konvencionalnimi rastlinami iz Priloge I, pri čemer pri postopku preverjanja upošteva s tem povezana potencialna tveganja in posledice za funkcionalnost, da bi ta merila prilagodila najnovejšemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku glede vrst in obsega sprememb, ki so lahko naravno prisotne ali do njih pride s konvencionalnim žlahtnjenjem. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 a (novo) 3a.   Naključna ali tehnično neizogibna prisotnost z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1, razmnoževalnega materiala ali njihovih delov v ekološki pridelavi ali v neekoloških proizvodih, odobrenih v ekološki pridelavi v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (EU) 2018/848, ne pomeni neskladnosti z navedeno uredbo. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 1.  Za pridobitev izjave o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1 iz člena 4(1), točka (a), pred namernim sproščanjem z NGT pridobljene rastline za kakršen koli drug namen kot dajanje v promet oseba, ki namerava izvesti namerno sproščanje, pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 4(4) Direktive 2001/18/ES, države članice, na ozemlju katere bo potekalo sproščanje v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (b), predloži zahtevo za preverjanje, ali so izpolnjena merila iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: zahteva za preverjanje). 1.  Za pridobitev izjave o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1 iz člena 4(1), točka (a), pred namernim sproščanjem z NGT pridobljene rastline za kakršen koli drug namen kot dajanje v promet oseba, ki namerava izvesti namerno sproščanje, predloži zahtevo za preverjanje, ali so izpolnjena merila iz Priloge I, vsaj ena od lastnosti iz Priloge III, dela 1, in merila za izključitev iz Priloge III, dela 2 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za preverjanje). Tako zahtevo za preverjanje predloži pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 4(4) Direktive 2001/18/ES, države članice, na ozemlju katere bo potekalo sproščanje v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 6(11a), točka (b). Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – točka c (c)  opis lastnosti in značilnosti, ki so bile vnesene ali spremenjene; (c)  opis lastnosti in značilnosti, ki so bile vnesene ali spremenjene, vključno z informacijami o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti, in vključno z razkritjem sekvence genetske spremembe; Sprememba 253 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – točka c a (novo) (ca)   vse veljavne ali prijavljene patente, ki zajemajo vso z NGT pridobljeno rastlino kategorije 1 ali njen del; Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – točka d – točka i (i)  gre za z NGT pridobljeno rastlino, vključno s tem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljev, če je bil tak genetski material začasno inseriran med razvojem rastline, v skladu z zahtevami po informacijah iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 27, točka (a); (i)  gre za z NGT pridobljeno rastlino, vključno s tem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena za namene konvencionalnega žlahtnjenja, če je bil tak genetski material začasno inseriran med razvojem rastline, v skladu z zahtevami po informacijah iz delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 6(11a), točka (a); Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – točka d – točka ii (ii)  z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I; (ii)  z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I, vsaj eno od lastnosti iz Priloge III, dela 1, in merila za izključitev iz Priloge III, dela 2; Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – točka d a (novo) (da)   poimenovanje sorte Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 6 6.  Če se zahteva za preverjanje ne šteje za nedopustno v skladu z odstavkom 5, pristojni organ preveri, ali z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I, in pripravi poročilo o preverjanju v 30 delovnih dneh od datuma prejema zahteve za preverjanje. Pristojni organ da poročilo o preverjanju brez nepotrebnega odlašanja na voljo drugim državam članicam in Komisiji. 6.  Če se zahteva za preverjanje ne šteje za nedopustno v skladu z odstavkom 5, pristojni organ preveri, ali z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I, in pripravi poročilo o preverjanju v 30 delovnih dneh od datuma prejema zahteve za preverjanje. Pristojni organ se lahko med pripravo poročila o preverjanju po potrebi posvetuje z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA). Pristojni organ da poročilo o preverjanju brez nepotrebnega odlašanja na voljo drugim državam članicam in Komisiji. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7 7.  Druge države članice in Komisija lahko predložijo pripombe na poročilo o preverjanju v 20 dneh od datuma prejema tega poročila. 7.  Druge države članice in Komisija lahko v 20 dneh od datuma prejema tega poročila predložijo utemeljene ugovore na poročilo o preverjanju glede izpolnjevanja meril iz Priloge I. Utemeljeni ugovori se nanašajo izključno na merila iz Priloge I in Priloge III in vključujejo znanstveno utemeljitev. Sprememba 311 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 8 8.  Če država članica ali Komisija ne predloži pripomb, pristojni organ, ki je pripravil poročilo o preverjanju, v 10 delovnih dneh po izteku roka iz odstavka 7 sprejme odločitev, s katero razglasi, ali z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1. Odločitev brez nepotrebnega odlašanja posreduje vlagatelju, drugim državam članicam in Komisiji. 8.  Če država članica ali Komisija ne predloži znanstveno utemeljenih ugovorov, nacionalni pristojni organ, ki je pripravil poročilo o preverjanju, v roku iz odstavka 7 sprejme odločitev, s katero razglasi, ali z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1. Nacionalni pristojni organ odločitev v 10 delovnih dneh posreduje vlagatelju, drugim državam članicam in Komisiji. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 9 9.  Če druga država članica ali Komisija predloži pripombe v roku iz odstavka 7, pristojni organ, ki je pripravil poročilo o preverjanju, pripombe brez nepotrebnega odlašanja posreduje Komisiji. 9.  Če druga država članica ali Komisija predloži utemeljen ugovor v roku iz odstavka 7, pristojni organ, ki je pripravil poročilo o preverjanju, utemeljene ugovore brez nepotrebnega odlašanja javno objavi. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 10 10.  Komisija po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v 45 delovnih dneh od datuma prejema pripomb, ki jih upošteva, pripravi osnutek sklepa, s katerim razglasi, ali z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1. Sklep se sprejme v skladu s postopkom iz člena 28(2). 10.  Komisija po posvetovanju z Agencijo v 45 delovnih dneh od datuma prejema utemeljenih ugovorov, ki jih upošteva, pripravi osnutek sklepa, s katerim razglasi, ali z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1. Sklep se sprejme v skladu s postopkom iz člena 28(2). Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba)   poimenovanje sorte; Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka c (c)  opis lastnosti in značilnosti, ki so bile vnesene ali spremenjene; (c)  opis lastnosti in značilnosti, ki so bile vnesene ali spremenjene, vključno z informacijami o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti ter o razkritju sekvence genetske spremembe; Sprememba 260 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka d a (novo) (da)   načrt spremljanja učinkov na okolje; Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 7 7.  Komisija objavi povzetek sklepa v Uradnem listu Evropske unije. 7.  Komisija objavi dokončni sklep v Uradnem listu Evropske unije ter na posebni in javno dostopni spletni strani objavi svoj osnutek sklepa in utemeljene ugovore iz člena 6. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b (b)  oznako z NGT pridobljene rastline kategorije 1; (b)  oznako in specifikacijo z NGT pridobljene rastline kategorije 1; Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (novo) (ba)   poimenovanje sorte; Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka e a (novo) (ea)   če je na voljo, mnenje ali izjavo EFSA iz členov 6(10) in 7(5); in Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 2.  Podatkovna zbirka je javno dostopna. 2.  Podatkovna zbirka je javno dostopna prek spleta. Sprememba 264 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 Rastlinski razmnoževalni material, tudi za namene žlahtnjenja in znanstvene namene, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline kategorije 1 ali je sestavljen iz njih in je na voljo tretjim osebam za plačilo ali brezplačno, ima oznako z besedami „NGT kat. 1“, ki jim sledi identifikacijska številka z NGT pridobljenih rastlin, iz katerih je bil pridobljen. Z NGT pridobljene rastline kategorije 1, izdelki, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline kategorije 1 ali so iz njih sestavljeni, in rastlinski razmnoževalni material, tudi za namene žlahtnjenja in znanstvene namene, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline kategorije 1 ali je sestavljen iz njih in je na voljo tretjim osebam za plačilo ali brezplačno, ima oznako z besedami „nove genomske tehnike“. V primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala ji sledi identifikacijska številka z NGT pridobljenih rastlin, iz katerih je bil pridobljen. Sprememba 265 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 a (novo) Ustrezna sledljivost na podlagi dokumentov za NGT se zagotovi s posredovanjem in shranjevanjem informacij, da izdelki vsebujejo ali so sestavljeni iz z NGT pridobljenih rastlin in izdelkov, in enotne kode za te NGT v vsaki fazi njihovega dajanja v promet. Sprememba 266 Predlog uredbe Člen 11 a (novo) Člen 11a Preklic odločitve Če rezultati spremljanja pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali okolje, ali če novi znanstveni podatki podpirajo to hipotezo, lahko pristojni organ prekliče svojo odločitev iz člena 6(8) ali izjavo iz člena 7(5). Odločbo o preklicu je treba s priporočeno pošto poslati upravičencu odločbe, ki ima na voljo 15 dni za predložitev pripomb. V tem primeru je trženje z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelka prepovedano od dneva po prejemu priporočenega pisma. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 16 Člen 16 črtano Označevanje v skladu s členom 23 Poleg tega, kar je zahtevano v členu 19(3) Direktive 2001/18/ES, se v pisni odobritvi navede označevanje v skladu s členom 23 te uredbe. Sprememba 268 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 a (novo) 2a.   Če rezultati spremljanja pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali okolje, ali če novi znanstveni podatki podpirajo to hipotezo, lahko pristojni organ prekliče svojo odločitev. Odločbo o preklicu je treba s priporočeno pošto poslati upravičencu odločbe, ki ima na voljo 15 dni za predložitev pripomb. V tem primeru je trženje z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelka prepovedano od dneva po prejemu priporočenega pisma. Sprememba 228 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 4 4.  Referenčni laboratorij Unije preskusi in validira metodo za odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev, ki jo predlaga vlagatelj v skladu s členom 19(2), ali oceni, ali informacije, ki jih je predložil vlagatelj, upravičujejo uporabo prilagojenih načinov za izpolnjevanje zahtev glede metode odkrivanja iz navedenega odstavka. 4.  Referenčni laboratorij Unije preskusi in validira metodo za odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev, ki jo predlaga vlagatelj v skladu s členom 19(2). Če vlagatelj upraviči uporabo prilagojenih načinov za izpolnjevanje zahtev glede metode odkrivanja, referenčni laboratorij Unije izvede lastne raziskave in analize, da potrdi navedeno neizvedljivost. V tem primeru se odločitev referenčnega laboratorija Unije utemelji in objavi. Sprememba 270 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 a (novo) Če rezultati spremljanja pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali okolje, ali če novi znanstveni podatki podpirajo to hipotezo, lahko pristojni organ prekliče svojo odločitev. Odločbo o preklicu je treba s priporočeno pošto poslati upravičencu odločbe, ki ima na voljo 15 dni za predložitev pripomb. V tem primeru je trženje z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelka prepovedano od dneva po prejemu priporočenega pisma. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 1.  Spodbude iz tega člena se uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in NGT izdelke kategorije 2, če je vsaj ena od predvidenih lastnosti rastline, pridobljene z NGT, ki se prenašajo z genetsko spremembo, vsebovana v Prilogi III, del 1, in nima lastnosti iz dela 2 navedene priloge. 1.  Spodbude iz tega člena se uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in NGT izdelke kategorije 2, če je vsaj ena od predvidenih lastnosti rastline, pridobljene z NGT, ki se prenašajo z genetsko spremembo, vsebovana v členu 51(1) Uredbe (EU/…)*, in nima lastnosti iz dela 2 navedene priloge. __________________ * Predlog Komisije za uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu (COM(2023)0414), (2023/0227(COD)). Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 5(3) in člena 22(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. 2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 5(3), člena 6(11a) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 3 3.  Prenose pooblastil iz člena 5(3) in člena 22(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 3.  Prenose pooblastil iz člena 5(3), člena 6(11a) in člena 22(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 6 6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(3) in člena 22(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. 6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(3), člena 6(11a) in člena 22(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka a (a)   informacijami, potrebnimi za dokazovanje, da gre za rastlino, pridobljeno z NGT; črtano Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka b (b)   pripravo in predložitvijo zahtev za preverjanje iz členov 6 in 7; črtano Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 2.  Poročilo obravnava tudi vsa etična vprašanja, ki so se pojavila pri uporabi te uredbe. 2.  Poročilo opredeli in obravnava tudi vsa vprašanja v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in okoljem, zdravjem ljudi in živali, spremembami kmetijskih praks ter socialno-ekonomska vprašanja, ki bi se lahko pojavila pri uporabi te uredbe. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 3 3.  Komisija za namene poročanja iz odstavka 1 po posvetovanju s pristojnimi organi držav članic v skladu z Direktivo 2001/18/ES in Uredbo (ES) št. 1829/2003 najpozneje do [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi podroben program za spremljanje vpliva te uredbe na podlagi kazalnikov. Program določa ukrepe, ki jih sprejmejo Komisija in države članice za zbiranje in analizo podatkov ter drugih dokazov. 3.  Komisija za namene poročanja iz odstavka 1 po posvetovanju s pristojnimi organi držav članic v skladu z Direktivo 2001/18/ES in Uredbo (ES) št. 1829/2003 najpozneje do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi podroben program za spremljanje vpliva te uredbe na podlagi kazalnikov, vključno z namernimi in nenamernimi učinki ter sistematičnimi učinki na okolje, biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Program določa ukrepe, ki jih sprejmejo Komisija in države članice za zbiranje in analizo podatkov ter drugih dokazov. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 5 a (novo) 5a.   Komisija do leta 2025 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o vlogi in vplivu patentov na dostop žlahtniteljev in kmetov do raznolikega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter na inovacije in zlasti na priložnosti za MSP. V poročilu se oceni, ali so poleg določb iz člena 4a in člena 33a te uredbe potrebne dodatne pravne določbe. Kadar je to primerno za zagotovitev dostopa žlahtniteljev in kmetov do rastlinskega razmnoževalnega materiala, raznolikosti semen in dostopnih cen, se poročilu priloži zakonodajni predlog za obravnavanje nadaljnjih potrebnih prilagoditev okvira pravic intelektualne lastnine. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 5 b (novo) 5b.   Komisija do leta 2024 predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, v katerem oceni posebnosti in potrebe drugih sektorjev, ki niso zajeti v tej zakonodaji, kot so mikroorganizmi, vključno s predlogom za nadaljnje ukrepe politike. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 5 c (novo) 5c.   Komisija vsaka štiri leta oceni merila enakovrednosti iz Priloge I in jih po potrebi posodobi z delegiranim aktom iz člena 5(3). Spremembe 69, 291cp1, 230/rev1 in 291cp3 Predlog uredbe Člen 33 a (novo) Direktiva 98/44/ES Člen 4, člen 8 in člen 9 Člen 33a Spremembe Direktive 98/44/ES1a 1.   Člen 4 Direktive (EU) 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov se spremeni: (a)   v odstavku 1 se dodata naslednji točki: „(c) z NGT pridobljenih rastlin, rastlinskega materiala, njihovih delov, genetskih informacij in značilnosti procesa, ki jih vsebujejo, kot je določeno v Uredbi (EU) .../... [UL: prosimo, vstavite številko te uredbe]; (d)   rastlin, rastlinskega materiala, njihovih delov, genetskih informacij in značilnosti procesa, ki jih vsebujejo, ki jih je mogoče pridobiti s tehnikami, izključenimi s področja uporabe Direktive 2001/18/ES, kot je navedeno v Prilogi IB k navedeni direktivi.“; (b)   doda se odstavek 4: „4. Odstavka 2 in 3 ne posegata v izključitev iz patentiranja iz odstavka 1.“; 2.   v členu 8 se doda naslednji odstavek: „3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se varstvo, ki ga zagotavlja patent za biološki material s posebnimi značilnostmi zaradi izuma, ne nanaša na biološki material z istimi značilnostmi, pridobljen neodvisno od patentiranega biološkega materiala in s procesom, ki je v bistvu biološki, niti na biološki material, pridobljen iz takega materiala z razmnoževanjem.“; 3.   v členu 9 se dodajo naslednji odstavki: „2. Z odstopanjem od odstavka 1 rastlinskega izdelka, ki vsebuje genetske informacije, pridobljene s tehničnim postopkom, ki ga je mogoče patentirati, ali iz tovrstnih informacij sestoji, ni mogoče patentirati, če je neločljiv del rastlinskih izdelkov, ki vsebujejo informacije, pridobljene s postopkom, ki je v bistvu biološki, ali iz tovrstnih informacij sestojijo. 3.   Z odstopanjem od odstavka 1 varstvo, ki ga patent podeljuje za izdelek, ki vsebuje genetske informacije ali sestoji iz njih, ne zajema rastlinskega materiala, v katerega je ta izdelek vključen in v katerem so genetske informacije vsebovane in opravljajo svojo funkcijo, a je neločljiv del rastlinskega materiala, ki je pridobljen ali ga je mogoče pridobiti s postopkom, ki je v bistvu biološki. 4.   Varstvo, ki ga patent podeljuje za tehnični postopek, s katerim je mogoče proizvesti izdelek, ki vsebuje genetske informacije ali iz njih sestoji, ne zajema rastlinskega materiala, v katerega je ta izdelek vključen in v katerem so genetske informacije vsebovane in opravljajo svojo funkcijo, a je neločljiv del rastlinskega materiala, ki je pridobljen ali ga je mogoče pridobiti s postopkom, ki je v bistvu biološki.“. _______________________________ 1a Direktiva 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (UL L 213, 30.7.1998, str. 13). Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2 – pododstavek 1 Uporablja se od [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Uporablja se od ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Člena 4a in 33a uporabljata od datuma začetka veljavnosti. Sprememba 71 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 Z NGT pridobljena rastlina se šteje za enakovredno konvencionalnim rastlinam, če se od rastline prejemnice/starševske rastline razlikuje za največ 20 genetskih sprememb vrst iz točk 1 do 5 v kateri koli sekvenci DNK, ki je sekvenčno podobna tarčnemu mestu, kar je mogoče predvideti z bioinformacijskimi orodji: Z NGT pridobljena rastlina se šteje za enakovredno konvencionalnim rastlinam, če izpolnjuje naslednje pogoje iz točk 1 in 1a: Sprememba 72 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 (1)  substitucija ali insercija največ 20 nukleotidov; (1)  Število naslednjih genetskih sprememb, ki se lahko kombinirajo med seboj, ne presega 3 na katero koli zaporedje, ki kodira beljakovine ob upoštevanju, da so mutacije v intronih in regulatornih odsekih izključene iz te omejitve: (a)   substitucija ali insercija največ 20 nukleotidov; (b)   delecija poljubnega števila nukleotidov; Sprememba 73 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 a (novo) (1a)   Naslednje genetske spremembe, ki se lahko kombinirajo med seboj, ne ustvarjajo himerne beljakovine, ki ni prisotna v vrstah iz genskega bazena za namene žlahtnenja ali da genetska sprememba ne prekine endogenega gena: (a)   insercija nepretrganih sekvenc DNK iz genskega bazena za namene žlahtnjenja; (b)   substitucija endogenih odsekov DNK z nepretrganimi odseki DNK iz genskega bazena za namene žlahtnjenja; (c)   inverzija ali translokacija nepretrganih endogenih odsekov DNK iz genskega bazena za namene žlahtnenja; Sprememba 74 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 (2)   delecija poljubnega števila nukleotidov; črtano Sprememba 75 Predlog uredbe Priloga I – točka 3 (3)   pod pogojem, da genetska sprememba ne prekine endogenega gena: črtano (a)  tarčna insercija sosednje sekvence DNK, ki obstaja v genskem bazenu žlahtniteljev; (b)  tarčna substitucija endogene sekvence DNK s sosednjo sekvenco DNK, ki obstaja v genskem bazenu žlahtniteljev; Sprememba 76 Predlog uredbe Priloga I – točka 4 (4)   tarčna inverzija sekvence s poljubnim številom nukleotidov; črtano Sprememba 77 Predlog uredbe Priloga I – točka 5 (5)   katera koli druga tarčna sprememba katere koli velikosti, pod pogojem, da se dobljene sekvence DNK že pojavljajo (po možnosti s spremembami, sprejetimi v točkah (1) in/ali (2)) v vrsti iz genskega bazena žlahtniteljev. črtano Sprememba 78 Predlog uredbe Priloga II – del I – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)   značilnosti rastline prejemnice kot je alergenost, potencial za genski pretok, plevelnost, ekološko funkcijo; Sprememba 79 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – točka 6 a (novo) (6a)   Učinki na ekološko pridelavo Sprememba 80 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – točka 8 a (novo) (8a)   Učinki na varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti Sprememba 81 Predlog uredbe Priloga III – naslov 1 Lastnosti iz člena 22 Lastnosti iz člena 6 in člena 22 Sprememba 82 Predlog uredbe Priloga III – del 1 – odstavek 1 – točka 1 (1)  donos, vključno s stabilnostjo donosa in donosom v pogojih z majhnim vnosom; (1)  donos, vključno s stabilnostjo donosa in donosom v pogojih z majhnim vnosom, če te lastnosti prispevajo tudi k točkam (2), (3) ali (4) te Priloge; Sprememba 83 Predlog uredbe Priloga III – del 1 – odstavek 1 – točka 7 (7)  manjša potreba po zunanjih vnosih, kot so fitofarmacevtska sredstva in gnojila. (7)  manjša potreba po zunanjih vnosih, kot so fitofarmacevtska sredstva in gnojila, če to ni v nasprotju s Prilogo III, del 2.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0014/2024).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2024 o nedavni odločitvi Norveške za globokomorsko rudarjenje na Arktiki (2024/2520(RSP))

P9_TA(2024)0068 B9-0095/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa norveškega parlamenta z dne 9. januarja 2024 o rudarskih dejavnostih v norveškem epikontinentalnem pasu – odprtje območja in strategija upravljanja virov,

–  ob upoštevanju strateške presoje vplivov rudnin na morskem dnu v norveškem epikontinentalnem pasu na okolje z dne 27. oktobra 2022, ki jo je opravilo norveško ministrstvo za energijo,

–  ob upoštevanju poročila norveške vlade z dne 20. junija 2023 o dejavnostih pridobivanja rudnin v norveškem epikontinentalnem pasu – odprtje območja in strategija upravljanja virov,

–  ob upoštevanju izjave norveške agencije za okolje z dne 27. januarja 2023 o obravnavi dejavnosti pridobivanja rudnin v norveškem epikontinentalnem pasu in presoji njihovih vplivov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380), svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o tej strategiji(1) in sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2020 o tej strategiji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. maja 2021 o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU: Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (COM(2021)0240),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2022 z naslovom Na poti do trajnostnega modrega gospodarstva v EU: vloga ribištva in akvakulture(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o Arktiki: priložnosti, pomisleki in varnostni izzivi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 o mednarodnem upravljanju oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov v okviru ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2022 o zavzemanju za oceane za izboljšanje njihovega upravljanja in biotske raznovrstnosti(5),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. junija 2022 z naslovom Usmeritev za trajnostni modri planet: skupno sporočilo o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov (JOIN(2022)0028),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: prispevek EU k odgovornemu upravljanju oceanov (JOIN(2016)0049),

–  ob upoštevanju verbalne note Komisije št. 21/13 iz oktobra 2023, poslane ministrstvu Kraljevine Norveške za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je začela veljati 29. decembra 1993, Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost in Sklepa 15/24 15. konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti glede ohranjanja in trajnostne rabe morske in obalne biotske raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), zlasti 145. člena Konvencije o varstvu morskega okolja,

–  ob upoštevanju sporazuma na podlagi konvencije UNCLOS o ohranjanju in trajnostni rabi morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (Sporazum o BBNJ),

–  ob upoštevanju mandata Mednarodne agencije za morsko dno, ki je bila ustanovljena v skladu s konvencijo UNCLOS, in sporazuma iz leta 1994 o izvajanju dela XI konvencije UNCLOS,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR), ki zajema arktične vode,

–  ob upoštevanju Svalbardske pogodbe iz leta 1920, podpisane 9. februarja 1920 v Parizu,

–  ob upoštevanju Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje(6), podpisane 25. februarja 1991 v Espooju (Konvencija iz Espooja), in njenega Protokola o strateški presoji vplivov na okolje(7),

–  ob upoštevanju skupine na visoki ravni za trajnostno oceansko gospodarstvo, katere ustanovna članica je tudi Norveška,

–  ob upoštevanju Resolucije št. 122 Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) z naslovom Varstvo globokomorskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti z moratorijem na globokomorsko rudarjenje,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z naslovom Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku 25. septembra 2015, in zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 14 iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, s katerim se spodbujata ohranjanje in trajnostna uporaba oceanov, morij in morskih virov,

–  ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je maja 2019 pripravila Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah,

–  ob upoštevanju sporazuma, ki je bil sprejet na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (COP21) v Parizu 12. decembra 2015 (Pariški sporazum) in je začel veljati 4. novembra 2016, vključno s poznejšimi sklepi konference pogodbenic,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe z dne 24. septembra 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je norveški parlament, storting, 9. januarja 2024 odobril odločitev, da se na Arktiki dovoli raziskovanje območja v velikosti 281 200 km2 za morebitno globokomorsko rudarjenje; ker je postopek odprt in so nadaljnje odločitve o načrtih pridobivanja ali dovoljenjih za rudarjenje odvisne od naslednjih demokratičnih odločitev norveške vlade v skladu z norveškim zakonom o rudninah na morskem dnu; ker mora v skladu s to odločitvijo prve načrte za pridobivanje odobriti storting;

B.  ker norveška agencija za okolje meni, da so v presoji vplivov na okolje precejšnje vrzeli v znanju o naravi, tehnologiji in možnih vplivih na okolje ter da zato ni zadostna podlaga za pridobivanje rudnin;

C.  ker imata Norveška in EU poglobljene in dolgoletne odnose kot sosedi in partnerici ter skupne politične cilje in temeljne vrednote ter ker sta del enotnega trga v okviru Evropskega gospodarskega prostora;

D.  ker je velik del predlaganega raziskovalnega območja v norveškem razširjenem epikontinentalnem pasu ter ker se velik del območja nad razširjenim epikontinentalnim pasom šteje za odprto morje in območje mednarodnega ribolova; ker za ta epikontinentalni pas veljajo določbe Svalbardske pogodbe iz leta 1920; ker to območje spada v zaščitno ribolovno cono Svalbard, ki državam pogodbenicam, vključno z 22 državami članicami EU in 23 drugimi državami, omogoča enake možnosti za ribolov;

E.  ker je EU oktobra 2023 Norveški poslala verbalno noto, v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi znatnih negativnih učinkov napovedanega globokomorskega rudarjenja na staleže rib, ribištvo in dostop do ribolovnih območij, med drugim v epikontinentalnem pasu otočja Svalbard;

F.  ker je Norveška podpisnica Konvencije iz Espooja in Protokola o strateški presoji vplivov na okolje, kar pomeni, da ima pravno obveznost, da prepreči znatne čezmejne vplive; ker ima Norveška v skladu s Konvencijo OSPAR tudi pravno obveznost, da varuje morsko okolje;

G.  ker je bilo v zvezi z arktičnimi ekosistemi ugotovljeno, da so osrednjega okoljskega pomena za biotsko raznovrstnost, staleže rib in uravnavanje podnebja; ker so ti posebno ranljivi ekosistemi že soočeni s pritiskom podnebnih sprememb, zaradi katerih so oceani bolj kisli in toplejši, kar bo verjetno vplivalo na selitvene vzorce pomembnih staležev rib; ker pridobivanje rudnin na arktičnem morskem dnu pomeni tveganje za sproščanje metana, shranjenega v podledeniških ekosistemih in arktičnih trajno zamrznjenih tleh; ker so arktični ekosistemi zelo občutljivi za onesnaževanje in druge človekove vplive; ker je zaradi težkih naravnih razmer in velikih razdalj do pristanišč zelo težko izvesti potrebne postopke popravila ali čiščenja;

H.  ker je globoko morje najstarejši biom na planetu in območje, ki ga človeštvo najmanj pozna; ker naj bi bila v globokem morju največja biotska raznovrstnost na svetu ter ker globoko morje opravlja ključne ekološke storitve, vključno z dolgoročno sekvestracijo ogljika, in je občutljivo za motnje, ki jih povzroči človek; ker ocean absorbira približno 90 % odvečne toplote in 25 % svetovnih emisij CO2; ker so bili izraženi resni pomisleki glede vplivov globokomorskega rudarjenja na izgubo biotske raznovrstnosti in na delovanje ekosistema, posledice pa bodo čutile številne prihodnje generacije; ker bi bilo treba oceane na mednarodni ravni priznati kot skupno svetovno dobrino in jih zaščititi, saj so edinstveni in medsebojno povezani ter zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve; ker sta od teh storitev odvisna preživetje in blaginja sedanjih in prihodnjih generacij;

I.  ker je bil Sporazum o BBNJ sklenjen junija 2023; ker sta bili EU in Norveška med njegovimi prvimi podpisnicami; ker je bil Sporazum o BBNJ prednostna naloga EU, ki je prek koalicije ambicioznih za BBNJ vodila pogajanja na svetovni ravni, pri čemer je bila ta koalicija vzpostavljena na vrhu En ocean februarja 2022 v Brestu, pridružila pa se ji je tudi Norveška; ker je treba v skladu s Sporazumom o BBNJ izvesti ocene učinka gospodarskih dejavnosti na biotsko raznovrstnost na odprtem morju;

J.  ker sedanja znanstvena spoznanja ne omogočajo natančne ocene vpliva globokomorskega rudarjenja na okolje in ker je za dosego znanstvenega soglasja o tej temi še vedno potrebno mednarodno raziskovanje; ker je Komisija poudarila, da so potrebne dolgoročne raziskave, da bi lahko resnično ocenili vplive globokomorskega rudarjenja; ker bi lahko prezgodnje raziskovanje in rudarjenje povzročila trajno in nepopravljivo škodo ekosistemom; ker je potrebnih več znanstvenih raziskav, da bi v celoti razumeli morebitne učinke globokomorskega rudarjenja na morsko okolje in biotsko raznovrstnost;

K.  ker bi lahko odprtje tega območja za globokomorsko rudarjenje škodovalo staležem rib in ribištvu ter vplivalo na dostop plovil držav članic EU do ribolovnih območij na tem območju; ker v oceni učinka za to odločitev niso bili upoštevani mednarodni ribolovni interesi, vključno z interesi ribištva EU; ker so novembra 2021 evropski svetovalni sveti za flote za dolge plovbe, pelagične staleže in severozahodne vode pozvali k moratoriju na globokomorsko rudarjenje na podlagi podobnih priporočil iz let 2020 in 2019; ker je bilo tudi norveško združenje ribičev zelo kritično do te odločitve;

L.  ker na mednarodni ravni vse več držav, vključno s sedmimi državami članicami EU (Finska, Francija, Nemčija, Irska, Portugalska, Španija in Švedska), izraža podporo moratoriju, previdnostnemu premoru ali popolni prepovedi globokomorskega rudarjenja; ker je bil septembra 2021 na svetovnem kongresu Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) z veliko večino glasov sprejet predlog, ki poziva k moratoriju na globokomorsko rudarjenje, pri čemer se je zanj zavzela tudi Mednarodna agencija za morsko dno, med drugim s podporo Avstrije, Nemčije, Portugalske, Romunije, Španije in Švedske;

M.  ker je 37 finančnih institucij, katerih skupna sredstva znašajo 3,3 bilijona EUR, državam članicam Mednarodne agencije za morsko dno izrazilo pomisleke glede dejavnosti globokomorskega rudarjenja; ker so mednarodna podjetja, kot so Volvo, BMW, Google, Samsung, Phillips, Northvolt in Volkswagen, izrazila podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje in se zavezala, da ne bodo pridobivala ali financirala rudnin z globokega morskega dna; ker je največje norveško podjetje Equinor poudarilo, da je treba pridobiti več znanja o globokomorskem rudarjenju ob norveški obali, in ugotovilo, da to zaradi okoljskega tveganja še ni izvedljivo; ker je bila v okviru finančne pobude Programa OZN za okolje finančna skupnost opozorjena, da ni mogoče predvideti, da bi bilo financiranje dejavnosti globokomorskega rudarjenja v njihovi sedanji obliki skladno z načeli financiranja trajnostnega modrega gospodarstva;

N.  ker je velik del povpraševanja po surovinah mogoče in bi ga bilo tudi treba zadovoljiti z ukrepi recikliranja in ukrepi krožnega gospodarstva, razvojem nadomestnih materialov in politikami za zmanjšanje povpraševanja;

1.  izraža zaskrbljenost zaradi odločitve stortinga z dne 9. januarja 2024 o odprtju območij za globokomorske dejavnosti;

2.  ugotavlja, da odločitev stortinga vključuje postopek nadaljnjega kartiranja, pridobivanja znanja in ocenjevanja vpliva morebitnih rudarskih dejavnosti na okolje ter da ne pomeni samodejne odobritve dejavnosti pridobivanja, saj mora v skladu z odločitvijo prve načrte pridobivanja odobriti storting;

3.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za mednarodni moratorij na globokomorsko rudarjenje, tudi na ravni Mednarodne agencije za morsko dno, dokler ne bodo dovolj proučeni in raziskani učinki globokomorskega rudarjenja na morsko okolje, biotsko raznovrstnost in človekove dejavnosti na morju ter dokler globokomorskega rudarjenja ne bo mogoče upravljati tako, da ne bo povzročilo izgube biotske raznovrstnosti ali degradacije morskih ekosistemov; poziva vse države, naj uporabljajo previdnostno načelo in podprejo mednarodni moratorij na globokomorsko rudarjenje;

4.  opozarja na obveznosti Norveške kot pogodbenice več pogodb, zlasti Svalbardske pogodbe, različnih sporazumov v zvezi z upravljanjem staležev rib na tem območju, Konvencije OSPAR o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika, vključno z arktičnimi vodami, pred škodljivimi vplivi človekovih dejavnosti in Konvencije iz Espooja; poudarja, da sta Sporazum o BBNJ podpisali EU in Norveška, ter poziva vse druge pogodbenice konvencije UNCLOS, vključno z Norveško, naj ga nemudoma podpišejo in ratificirajo;

5.  poziva Norveško, naj še naprej sodeluje z EU v duhu vzajemnega partnerstva in zelenega zavezništva, podpisanega aprila 2023, da bi odpravili vse pomisleke ter poskrbeli za varstvo morskega okolja in arktičnih ekosistemov; poziva Komisijo in Norveško, naj vzpostavita stalen dialog ter si izmenjujeta znanstvene raziskave in spoznanja o morskem dnu in trajnostnem upravljanju oceanov; poudarja, da Norveška in EU s svojimi strategijami uporabljata podoben pristop glede uravnotežene politike surovin, ki temelji na zmanjševanju povpraševanja, ponovni uporabi, učinkovitosti, recikliranju, uporabi tokov odpadkov in nadomeščanju;

6.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, stortingu in norveški vladi.

(1) UL C 67, 8.2.2022, str. 25. (2) UL C 465, 6.12.2022, str. 2. (3) UL C 132, 24.3.2022, str. 113. (4) UL C 458, 19.12.2018, str. 9. (5) UL C 132, 14.4.2023, str. 106. (6) UL C 104, 24.4.1992, str. 7. (7) UL L 308, 19.11.2008, str. 35.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2024 o pravni državi in svobodi medijev v Grčiji (2024/2502(RSP))

P9_TA(2024)0069 B9-0098/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter zlasti členov 2, 4(3) in 7(1) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb Združenih narodov in Sveta Evrope o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: uredba o pogojenosti s pravno državo)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(2),

–  ob upoštevanju svojega poročila po misiji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Atenah (Grčija) od 6. do 8. marca 2023 na pobudo njegove skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic,

–  ob upoštevanju poglavij o Grčiji v letnih poročilih Komisije o stanju pravne države, zlasti za leta 2021, 2022 in 2023,

–  ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah v zvezi z Grčijo,

–  ob upoštevanju poročila o preiskavi domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih z uporabo programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor in svojega priporočila Svetu in Komisiji z dne 15. junija 2023 po zgoraj omenjeni preiskavi(3),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. septembra 2022 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU (COM(2022)0457),

–  ob upoštevanju predloga direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (COM(2022)0177) z dne 27. aprila 2022,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(4),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, tudi pravic pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 PEU in navedene v Listini ter vključene v mednarodne pogodbe o človekovih pravicah;

B.  ker je spoštovanje vrednot iz člena 2 PEU pogoj, da lahko država članica uživa vse pravice, ki izhajajo iz uporabe Pogodb v tej državi članici, vključno s pravico do financiranja EU; ker lahko Unija v skladu s členom 7 PEU oceni obstoj očitnega tveganja hujše kršitve vrednot iz člena 2;

C.  ker se v zadnjih letih v Grčiji slabšajo razmere na področju pravne države in svobode medijev; ker ukrepi glede teh razmer niso zadostni, številni pomisleki ostajajo, pojavljajo pa se tudi številna nova vprašanja;

D.  ker je Grčija leta 2022 sprejela zakonodajo za preglednejše lastništvo medijev ter vzpostavila register tiskanih medijev in register za elektronske medije, s čimer so do državnega oglaševanja upravičena samo še registrirana podjetja(5);

E.  ker direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da morajo države članice poskrbeti, da nacionalni regulativni organi ali telesa izvajajo svoja pooblastila nepristransko, pregledno in v skladu s cilji navedene direktive, zlasti v zvezi s pluralnostjo medijev, kulturno in jezikovno raznolikostjo, varstvom potrošnikov, dostopnostjo, nediskriminacijo, pravilnim delovanjem notranjega trga in spodbujanjem poštene konkurence; ker določa tudi, da morajo države članice poskrbeti, da imajo nacionalni regulativni organi ali telesa ustrezna finančna sredstva, človeške vire in izvršilna pooblastila za učinkovito opravljanje svojih nalog;

F.  ker naj bi dogovor med sozakonodajalcema v evropskem aktu o svobodi medijev okrepil zahteve glede preglednosti v zvezi z neposrednim in posrednim lastništvom medijev, dodeljevanjem državnih sredstev medijskim hišam v obliki državnega oglaševanja ter imenovanjem in razrešitvijo upravnih odborov javnih medijev; ker se pričakuje, da bo akt o svobodi medijev uvedel močne zaščitne ukrepe proti neupravičenemu nadzoru novinarjev in uredniških ekip medijskih hiš;

G.  ker je platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev do konca leta 2023 ugotovila dva primera nekaznovanosti za umor, devet aktivnih opozoril in dve drugi opozorili brez odgovora;

H.  ker Grčija na svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2023, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, s 107. mestom najnižje uvrščena med vsemi državami Unije;

I.  ker so medijska svoboda, pluralnost ter neodvisnost in varnost novinarjev ključni sestavni deli pravice do svobode izražanja in obveščanja ter bistvene za demokratično delovanje EU in njenih držav članic ter za varovanje pravne države, vključno z bojem proti korupciji;

J.  ker je Komisija ugotovila, da Grčija izpolnjuje mejnike za financiranje EU, saj je njen nacionalni organ za preglednost sprejel protikorupcijsko strategijo; ker nacionalni organ za preglednost v preteklosti ni uspešno izvajal učinkovitega in neodvisnega nadzora; ker se zdi, da sklep Komisije temelji le na sprejetju strategije na papirju in ne na učinkovitih ukrepih v praksi;

K.  ker organizacija Transparency International v indeksu zaznave korupcije za leto 2023 v zvezi z Grčijo ugotavlja skrb vzbujajoč upad vprašanj na temo pravne države v primerjavi z drugimi državami članicami; ker je to negativen razvoj razmer, ki se odraža tudi v višjem indeksu zaznave korupcije v državi;

L.  ker je bilo v tako imenovanem škandalu „Petsasov seznam“ 20 milijonov EUR državnih sredstev za komunikacijske kampanje na področju javnega zdravja razdeljenih medijskim hišam, med drugim neobstoječim spletnim stranem in osebnim spletnim dnevnikom; ker so bile nekatere medijske hiše popolnoma izključene brez kakršne koli utemeljitve in z nepreglednimi merili;

M.  ker je predhodna preiskava grškega generalnega direktorata za finančni in gospodarski kriminal pokazala, da vsaj 270 financiranih medijskih hiš ni bilo pravilno in zakonito registriranih in da izguba javnih sredstev presega 3 milijone EUR;

N.  ker je nečak in nekdanji generalni sekretar urada predsednika vlade leta 2022 vložil več tožb proti časopisu EFSYN, spletni preiskovalni platformi Reporters United, in posameznim novinarjem, s katerimi je zahteval odstranitev članka, ki ga je povezoval z nacionalnim škandalom z vohunsko programsko opremo, v katerega je bilo vpleteno podjetje Intellexa, in odškodnino v višini 550 000 EUR; ker je članek med drugim povzročil javno ogorčenje, ki je na koncu privedlo do njegovega odstopa s položaja generalnega sekretarja urada predsednika vlade; ker so od takrat prišle na dan dodatne podrobnosti o njegovi vlogi v škandalu z vohunsko programsko opremo; ker so številne mednarodne organizacije za svobodo izražanja in svobodo medijev obsodile tožbo kot strateško tožbo za onemogočanje udeležbe javnosti, namenjeno zatiranju kritičnega poročanja;

O.  ker je bilo v nedavno objavljenem letnem poročilu grškega organa za varnost in zasebnost komunikacij (ADAE) za leto 2022 ugotovljeno, da grška državna obveščevalna služba in posebni policijski oddelek za nasilna kazniva dejanja (boj proti terorizmu) nista pravočasno poročala o več tisoč primerih odredb o pregonu za dostop do komunikacij iz razlogov nacionalne varnosti;

P.  ker so davčni organi tedniku Documento News decembra 2023 naložili pretirano globo v višini 435.000 EUR; ker je Evropsko središče za svobodo tiska in medijev 7. decembra 2023 ta ukrep obsodilo in izrazilo razočaranje;

Q.  ker se Panajot Dimitras, aktivist za človekove pravice ter ustanovitelj in vodja grškega helsinškega monitorja, preganja zaradi nezakonite trgovine z ljudmi, čeprav se zdi, da je zakonito zagotavljal humanitarno pomoč prosilcem za azil; ker mu je bila decembra 2022 izrečena denarna kazen in mu je bilo prepovedano sodelovanje z grškim helsinškim monitorjem; ker sta komisarka Sveta Evrope za človekove pravice in visoki komisar OZN za človekove pravice izrazila zaskrbljenost glede te zadeve; ker je organ za preprečevanje pranja denarja maja 2023 odredil zamrznitev vseh Dimitrasovih sredstev; ker je Dimitras 31. maja 2023 izjavil, da je prejel le sredstva EU, namenjena boju proti sovražnemu govoru, in da so bila sredstva uporabljena le v ta namen; ker nedavna oprostitev 16 humanitarnih delavcev in prostovoljcev dokazuje, da kazenske obtožbe proti tistim, ki nudijo humanitarno pomoč prosilcem za azil, nimajo pravne podlage;

R.  ker je uredba o pogojenosti s pravno državo izjemno pomembna za zaščito proračuna EU;

S.  ker je Evropsko javno tožilstvo 28. novembra 2022 začelo preiskavo zlorabe 700 milijonov EUR subvencij za železniški varnostni sistem; ker je bilo medtem v povezavi s škandalom aretiranih 23 ljudi, razen (nekdanjih) vladnih ministrov, ki so zaščiteni pred pregonom s sklepom grškega parlamenta, v zvezi s katerim je bila uporabljena grška ustava;

T.  ker se grška vlada in predstavniki grške policije niso želeli sestati z delegacijo Parlamenta za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice med njeno uradno misijo; ker se je grški predsednik vlade naslednji dan srečal z lokalno nemško delegacijo Evropske ljudske stranke; ker pred tem še nihče ni zavrnil srečanja z ministrom ali drugimi predstavniki vlade na visoki ravni med misijami za ugotavljanje dejstev od ustanovitve skupine za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice leta 2018;

U.  ker je Grčija v okviru enakosti sprejela več zakonov, od katerih imajo nekateri velike vrzeli; ker grški zakon, ki prepoveduje tako imenovane prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti pri mladoletnikih in drugih ranljivih osebah, ne zajema primerov, v katerih prakse za spreobrnitev izvajajo duhovniki, drugi verski in/ali duhovni voditelji ali specialisti brez uradnih kvalifikacij, ter tistih, ki se izvajajo na odraslih, ki so dali svoje soglasje; ker so tisti, ki izvajajo take prakse, odgovorni le, če so za njihovo izvajanje sprejeli denar; ker je poleti 2023 prišlo do velikih pretresov v skupnosti LGBTIQ+ po smrti queer umetnice s Kube Anne Hernández, ki so jo na njenem domu našli zabodeno do smrti, policija pa jo je v svojih prvih poročilih napačno opredelila žrtvin spol;

V.  ker je Grčija na indeksu enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2023 dosegla 58 točk od 100 in se v EU uvrstila zgolj na 24. mesto; ker glede na oceno skupine strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki spremlja izvajanje Istanbulske konvencije, Grčija trenutno nima kriznih centrov za posilstva in/ali napotitvenih centrov za spolno nasilje;

1.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi zelo resnih groženj demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam v Grčiji; poudarja, da je sistem zavor in ravnovesij bistven za trdno demokracijo, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ta sistem pod velikim pritiskom;

2.  je globoko zaskrbljen, ker organi kazenskega pregona in pravosodni organi v Grčiji niso dosegli napredka pri preiskavi umora grškega novinarja Jorgosa Karaivaza 9. aprila 2021; ugotavlja, da sta bila aprila 2023 aretirana dva osumljenca, sicer pa v policijski preiskavi ni bilo veliko storjenega; odločno poziva oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvedbo temeljite in učinkovite preiskave ter tiste, ki so bili vpleteni v umor, ne glede na raven, privedejo pred sodišče; poziva oblasti, naj Europol zaprosijo za pomoč;

3.  je zelo zaskrbljen, ker se poleg tega umora številni novinarji soočajo s fizičnimi grožnjami, verbalnimi napadi, tudi s strani politikov na visokih položajih in ministrov, kršitvijo njihove zasebnosti z vohunsko programsko opremo in strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti; poudarja, da to dojemajo kot ustrahovanje; poziva, naj se zlasti te strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti nemudoma opustijo; vztraja, da mora vlada sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi storilce kaznivih dejanj proti posameznikom, novinarjem in drugim medijskim akterjem privedli pred sodišče ter ustvarili varno okolje za vse novinarje;

4.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi številnih primerov prekomerne uporabe sile s strani policijskih služb proti manjšinam in miroljubnim protestnikom na splošno; poziva oblasti, naj v celoti in neodvisno preiščejo vse tovrstne primere; je globoko zaskrbljen, ker so bili v zadnjih letih v Grčiji zaradi domnevnega policijskega nasilja ubiti trije mladi Romi in ker to nasilje ni bilo temeljito preiskano; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je policija v nekaterih primerih očistila kraj kaznivega dejanja, preden je bila opravljena forenzična preiskava; opozarja, da je pristojno sodišče leta 2022 štiri policiste oprostilo vpletenosti v smrt aktivista LGBTIQ+ Zaka Kostopulosa, čeprav je policija uporabila nepotrebno silo;

5.  poziva vlado, naj zagotovi popolno neodvisnost nacionalnega regulativnega organa za avdiovizualni sektor, kot zahteva direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah;

6.  poudarja, da je pluralnost medijev ogrožena, saj je lastništvo medijev v državi večinoma porazdeljeno med majhno število oligarhov, kar je privedlo do izredno skopega poročanja o nekaterih temah, kot so pomisleki glede železniškega varnostnega sistema še pred trčenjem vlakov pri kraju Tempi; z zaskrbljenostjo opaža, da je preglednost pri razdeljevanju državnih subvencij medijskim hišam pomanjkljiva; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da medijski regulatorji nimajo dovolj sredstev; dvomi o objektivnosti in neodvisnosti grškega nacionalnega sveta za radio in televizijo ter je zaskrbljen zaradi nenadne zamenjave nadzornega odbora septembra 2023; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje novega zakona o medijih št. 5005/2022 z dne 21. decembra 2022, zlasti kar zadeva preglednost lastništva medijev;

7.  v zvezi z nezakonito uporabo tehnologije za nadzor, kot je vohunska programska oprema Predator, poziva, naj:

8.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so neodvisni organi, kot sta ADAE in grški organ za varstvo podatkov, zaradi svojega dela v zvezi z nezakonitim prisluškovanjem grške državne obveščevalne službe telefonskim pogovorom pod vse večjim pritiskom; ugotavlja tudi, da je grški parlament leta 2023 v naglici zamenjal člane upravnega odbora ADAE, tik pred njegovo odločitvijo, da bo grški državni obveščevalni službi naložil globo, in neposredno preden sta ADAE in grški organ za varstvo podatkov zahtevala ključno potezo v preiskavi škandala z vohunsko programsko opremo;

9.  poziva grško vlado, naj nemudoma umakne spremembo št. 826/145 zakona št. 2472/1997, s katero je bila ukinjena možnost ADAE, da državljane obvesti o odpravi zaupnosti komunikacij, ter ponovno vzpostavi popolno neodvisnost sodstva in vseh ustreznih nadzornih organov, kot sta varuh človekovih pravic in organ za varstvo podatkov, da bi vsem nadzornim organom omogočili polno sodelovanje in dostop do informacij ter da bodo lahko vsem žrtvam posredovali popolne informacije;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi nezadostnega financiranja, pomanjkanja osebja, omejevanja pooblastil, nepreglednih postopkov imenovanja ter nadlegovanja in ustrahovanja uradnikov neodvisnih javnih organov, kot so varuh človekovih pravic, katerega mandat in trajanje morata biti v skladu s pariškimi načeli in evropskimi standardi za organe za enakost, organ za varstvo podatkov in ADAE; ugotavlja tudi, da nacionalni organ za preglednost, ki bi moral imeti ključno vlogo pri nadzoru javnih organov, ni učinkovit in da so bili izraženi pomisleki glede njegove neodvisnosti; poziva grško vlado, naj zagotovi neodvisnost in operativno avtonomijo neodvisnih nadzornih organov v skladu z grško ustavo ter veljavnimi nacionalnimi pravnimi zahtevami in pravnimi zahtevami EU ter izboljša svojo skladnost z njihovimi priporočili; poudarja, da sistematične težave in zamude pri imenovanju vodstva neodvisnih nadzornih organov ogrožajo njihovo učinkovitost in avtoriteto; je zelo zaskrbljen zaradi nenadne zamenjave članov upravnega odbora ADAE in nadzornega organa javne radiotelevizije septembra 2023, takoj kot sta ADAE in organ za varstvo podatkov pozvala h ključni potezi v preiskavi vohunske programske opreme;

11.  je zelo zaskrbljen, da se bo s prenosom preiskave vohunske programske opreme na drugega tožilca, potem ko je prejšnji tožilec od ADAE zahteval, naj preveri, ali je bilo 92 oseb, ki so bili tarča vohunske programske opreme Predator (vključno s poslanci nacionalnega parlamenta in poslanci Evropskega parlamenta, novinarji in vladnimi uradniki), tudi pod nadzorom grške državne obveščevalne službe, preiskava de facto končala; ponovno poziva, naj se v preiskavo vključi Europol;

12.  ostro obsoja ustrahovanje in nadlegovanje uradnikov, ki nadzorujejo vlado, kot sta nekdanja protikorupcijska tožilka Eleni Tulupaki in vodja ADAE Hristos Ramos; je ogorčen zaradi posredovanja tožilca vrhovnega sodišča in domnevnega poskusa ustavitve zahteve ADAE, da bi telekomunikacijsko podjetje preverilo naloge za nadzor iz leta 2022;

13.  z veliko zaskrbljenostjo poudarja, da korupcija spodkopava javne storitve in dobrine; poudarja, da bo trajanje sodnih postopkov, ki jih še dodatno bremenijo dvomi o integriteti nekaterih segmentov policije, in navzkrižja interesov na najvišji ravni, vključno z domnevno infiltracijo organiziranih kriminalnih združb v policijo, privedlo do kulture nekaznovanja, v kateri se lahko korupcija nemoteno širi; poudarja, da oblasti še niso dosegle dobrih rezultatov pri preiskovanju in pregonu primerov korupcije na visoki ravni, ki vodijo do pravnomočnih obsodb z odvračilnim učinkom; poziva vlado in pristojne organe k prednostnem reševanju teh vprašanj;

14.  poziva grško vlado, naj nemudoma sprejme ukrepe in potrebne reforme za izboljšanje zmogljivosti in preglednosti policije za preiskovanje primerov organiziranega kriminala, in preuči jasne znake povezav med organiziranim kriminalom in policijo v vseh njenih vrstah;

15.  poziva vlado, naj v celoti izvrši vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in spoštuje začasne ukrepe, ki jih je izreklo sodišče;

16.  ugotavlja, da doslej še niso bili sprejeti nobeni ukrepi v zvezi s sodelovanjem sodstva v postopku imenovanja na najvišje sodniške položaje, namreč sodnikov, na mesta predsednika in podpredsednika državnega sveta, vrhovnega sodišča in računskega sodišča;

17.  izraža globoko obžalovanje in žalost zaradi tragične izgube življenj, ko je 14. junija 2023 v brodolomu ribiške ladje v Jonskem morju ob obali Pilosa v Meseniji v Grčiji utonilo več kot 600 oseb, ki so bile na krovu; je zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v sodni preiskavi; pozdravlja preiskavo nesreče, ki sta jo uvedla evropska varuhinja človekovih pravic in grški varuh človekovih pravic; izraža veliko zaskrbljenost nad ravnanjem z migranti na zunanjih mejah, in sicer sistematično zavračanje in nasilje nad državljani tretjih držav, njihovo samovoljno pridržanje in krajo njihove lastnine; je prav tako zelo zaskrbljen nad razmerami v sprejemnih centrih, zlasti glede zaščite posameznikov pred kaznivimi dejanji in razpoložljivosti osnovnih sanitarnih storitev; meni, da uradnik za temeljne pravice na ministrstvu za migracije in azil potrebuje širša pooblastila in neodvisen mandat, da bi lahko učinkovito preiskal tudi primere zavračanja; poziva Komisijo, naj oceni, ali so sistemi za varovanje meja, pri katerih se uporablja vedenjska analitika, in financiranje teh sistemov, skladni s pravom EU; obsoja klavrn neuspeh Komisije pri izvrševanju zakonodaje EU v zvezi s pogoji za sprejem, zavračanjem in človekovimi pravicami ter meni, da bi bil od pohvale komisarke bolj na mestu postopek za ugotavljanje kršitev;

18.  je zaskrbljen zaradi napadov na civilno družbo, zlasti kampanj blatenja in sodnega nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic s strani grških oblasti; je močno zaskrbljen zaradi nedavnih sodnih postopkov zoper humanitarne delavce in ljudi, ki nudijo humanitarno pomoč migrantom in beguncem; poziva grške oblasti, naj nemudoma umaknejo vse obtožbe in poskrbijo za to, da bodo lahko humanitarni delavci in prostovoljci varno in svobodno nudili pomoč;

19.  meni, da je bistveno, da se sodna preiskava železniške nesreče v kraju Tempi izvede hitro in celovito ter da se vanjo zajame vse udeležene akterje, vključno s pristojnimi vladnimi uradniki; ni zadovoljen s pregledom, ki ga izvaja pristojni odbor grškega parlamenta, saj se zdi, da ni politično nepristranski in da k pričanju ne želi pozvati ključnih izvedencev; je zelo zaskrbljen, ker je grški parlament zavrnil izvedbo preiskave, ki jo je v zvezi z dvema nekdanjima ministroma za promet(7) zahtevalo Evropsko javno tožilstvo;

20.  je zaskrbljen zaradi omejevalnega regulativnega okvira za registracijo organizacij civilne družbe, zlasti organizacij, ki se ukvarjajo z migracijami in socialnim vključevanjem; poziva vlado, naj nemudoma odpravi omejitve za nevladne organizacije in novinarje, ki poročajo o migracijah, in naj prednostno pregleda zakonodajni okvir; poziva jo, naj podpre in okrepi vse pobude, ki prispevajo k večji preglednosti na tem področju, kot je mehanizem Komisije za človekove pravice za poročanje o zavračanju;

21.  ugotavlja, da je Grčija vzpostavila pravni okvir za enako obravnavo in da so bili v tej smeri sprejeti pozitivni ukrepi, kot je ustanovitev nove komisije za človekove pravice; vendar je zaskrbljen zaradi šibkega pravnega okvira in diskriminacije oseb LGBTIQ+, Romov in drugih manjšin; poziva vlado in vse druge politične sile, naj prevzamejo vodilno vlogo in spodbujajo družbene spremembe v zvezi s tem, zlasti kar zadeva nasilje v družini, policijsko nasilje in enakost med zakonskimi zvezami, o kateri se razpravlja že več let;

22.  je seznanjen s tem, da obstajajo telefonske številke za pomoč in specializirane policijske službe za odziv na nasilje v družini, vendar poziva vlado, naj vzpostavi tudi celovite krizne centre za žrtve posilstva in poskrbi, da bodo žrtve spolnega nasilja deležne takojšnje zdravstvene oskrbe, svetovanja po travmatični izkušnji, sodnomedicinskih preiskav in psihološke podpore; poziva vlado, naj feminicid opredeli kot samostojno kaznivo dejanje;

23.  pozdravlja prepoved operacij brez privolitve in poziva k ustreznemu usposabljanju zdravstvenih delavcev za ustrezen sprejem in oskrbo interspolnih oseb;

24.  pozdravlja predlog zakona o enakopravnih zakonskih zvezah, ki je bil dan v obravnavo v grški parlament, in poziva k njegovemu hitremu sprejetju;

25.  poziva vlado, naj izboljša zakonodajni postopek z uvedbo resničnega in smiselnega posvetovanja ter odpravi sporno prakso omnibusne zakonodaje;

26.  obžaluje, da se grška vlada in policijski organi aprila 2022 med uradno misijo Evropskega parlamenta niso hoteli sestati s predstavniki Parlamenta, in poziva sedanjo grško vlado, naj vzpostavi konstruktiven dialog z Evropskim parlamentom;

27.  poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi orodja, ki jih ima na voljo za obravnavo kršitev vrednot iz člena 2 PEU v Grčiji; poziva zlasti k oceni skladnosti z Listino pri izvajanju ustreznih skladov EU, kot zahteva uredba o skupnih določbah; poziva Komisijo, naj v skladu z uredbo o pogojevanju s pravno državo oceni posledice neizvršitve ustreznih sodb evropskih sodišč; opozarja, da mora Komisija v primeru sprejetja finančnih ukrepov zagotoviti, da končni prejemniki ali upravičenci do sredstev EU ne bodo prikrajšani za ta sredstva, kot je določeno v členu 5(4) in (5) uredbe o pogojevanju s pravno državo, ter poiskati načine, da bodo sredstva EU zagotovo dosegla državljane, podjetja, regionalne in lokalne organe, nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, če vlada ne bo sodelovala pri odpravljanju pomanjkljivosti na področju pravne države, zlasti glede na posledice gospodarske krize, visoke življenjske stroške in povečanje revščine v državi;

28.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (2) UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (3) UL C, C/2024/494, 23.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/494/oj. (4) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (5) Zakon št. 5005/2022 z dne 21. decembra 2022 o krepitvi obveščanja javnosti in preglednosti tiskanih in elektronskih medijev – vzpostavitev elektronskih registrov tiskanih in elektronskih medijev ter druge določbe v pristojnosti Generalnega sekretariata za komunikacije in medije. (6) Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (UL L 206, 11.6.2021, str. 1). (7) Na položaju od 5. novembra 2016 do 9. julija 2019 in od 9. julija 2019 do 1. marca 2023.