Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2016)07495),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES(1), zlasti členov 9(2) in 64(5),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti(2) in zlasti njene priloge,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 111(3) Poslovnika,

A.  ker Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675, njena priloga in delegirana uredba Komisije z dne 14. marca 2024 opredeljujejo tretje države z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, ki predstavljajo tveganje za finančni sistem EU in za katere se izvajajo okrepljeni ukrepi ustreznega preverjanja strank za pooblaščene subjekte EU v skladu z Direktivo (EU) 2015/849;

B.  ker se lahko Komisija v skladu z metodologijo iz leta 2020 za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, določeno v delovnem dokumentu služb Komisije z dne 7. maja 2020 (v nadaljnjem besedilu: metodologija iz leta 2020), v veliki meri zanaša na ocene tretjih držav, ki so jih opravili mednarodni organi, kot je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), saj ocena skupine FATF sledi predpisanemu postopku, ki temelji na objektivnih merilih in ker posebni pragovi za uvrstitev na seznam omogočajo identifikacijo držav z zelo pomembnimi in velikimi strateškimi pomanjkljivostmi; ker se za vsako tretjo državo, ki ogroža mednarodni finančni sistem, kakor je to opredelila skupina FATF, načeloma predpostavlja, da ogroža notranji trg;

C.  ker je ocena Komisije kljub vsemu samostojen postopek, ki ga je treba izvesti celovito in nepristransko ter oceniti vse tretje države na podlagi istih meril, opredeljenih v členu 9(2) Direktive (EU) 2015/849;

D.  ker Parlament pričakuje, da bo Komisija izvedla lastno oceno, ki bo upoštevala posebno ranljivost notranjega trga in se ne bo zanašala zgolj na ocene skupine FATF;

E.  ker se v skladu z metodologijo iz leta 2020 po umiku tretje države s seznama skupine FATF ta država ohrani na seznamu Unije tretjih držav z visokim tveganjem, dokler se ne ugotovi, da izpolnjuje merila Unije za odstranitev; ker ta avtonomni proces pomeni, da umik s seznama s strani Unije vključuje konkretna zagotovila, da tretja država ne predstavlja več velikega tveganja za celovitost notranjega trga EU; ker bi morala biti temeljitost ocene Komisije sorazmerna z ugotovljenimi pomanjkljivostmi na eni strani in stopnjo izpostavljenosti notranjega trga tretji državi na drugi strani;

F.  ker so Združeni arabski emirati pomembno svetovno finančno in trgovinsko vozlišče, ki zaradi svojega geografskega položaja in gospodarstva, ki temelji na storitvah, privablja znatne trgovinske in tuje naložbe, in zato predstavlja veliko tveganje; ker so Združeni arabski emirati vse pomembnejši gospodarski partner Unije, saj so glavni izvozni in naložbeni partner Unije v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike; ker so tudi pomembno regionalno trgovinsko in logistično vozlišče za gospodarske subjekte Unije; ker je obseg dvostranske trgovine med Unijo in Združenimi arabskimi emirati leta 2022 dosegel 49 milijard EUR, kar pomeni 27-odstotno letno povečanje, zaradi česar je Unija druga največja trgovinska partnerica Združenih arabskih emiratov za Kitajsko; ker so se skupne dvostranske neposredne tuje naložbe v letu 2021 povečale na 277 milijard EUR (zadnji razpoložljivi podatek), zaradi česar je Unija s precejšnjim naskokom največja vlagateljica v Združenih arabskih emiratih;

G.  ker je skupina FATF 23. februarja 2024 Združene emirate umaknila s seznama držav, ki so pod okrepljenim spremljanjem, pri čemer se je sklicevala na znaten napredek Združenih arabskih emiratov pri izboljšanju njihove ureditve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma; ker skupna FATF med drugim poudarja vse večjo izmenjavo informacij med Združenimi arabskimi emirati, boljše razumevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, napredek pri spoštovanju pravil o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter večje posredovanje poročil o sumih in preiskav;

H.  ker je Komisija 14. marca 2024 sprejela Delegirano uredba o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 z dodajanjem Kenije in Namibije v preglednico iz točke I Priloge ter črtanjem Barbadosa, Gibraltarja, Paname, Ugande in Združenih arabskih emiratov iz navedene preglednice;

I.  ker Parlament meni, da seznam meril iz člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 ni izčrpen („zlasti“) in da lahko predhodna kazniva dejanja pranja denarja, kot je izogibanje sankcijam, spadajo pod ta merila in bi jih bilo treba ustrezno upoštevati v postopku samostojnega ocenjevanja Komisije;

J.  ker obstajajo pomembni in nedavni dokazi, ki kažejo, da si Združeni arabski emirati, Gibraltar in Panama ne prizadevajo za to, da bi obravnavali izogibanje sankcijam, ki so bile v odziv na rusko vojaško agresijo na Ukrajino uvedene proti Rusiji, vključno s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami proti posameznikom, ali jih celo olajšujejo; ker lahko te države delujejo kot platforme za neposredno ali posredno izogibanje sankcijam za subjekte Unije, s čimer spodkopavajo prizadevanja Unije za zaustavitev ruskega vojaškega stroja;

K.  ker je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike z izvršilno odredbo št. 14024 z dne 12. decembra 2023 subjektom s sedežem v Združenih arabskih emiratih naložilo sankcije zaradi pošiljanja tehnologije, opreme in materiala v Rusijo;

L.  ker obstajajo verodostojni znaki, da imajo Združeni arabski emirati pomembno vlogo v shemah gotovine za zlato, ki Rusiji zagotavljajo bankovce v vrednosti več milijonov ameriških dolarjev in evrov, čeprav je tak izvoz bankovcev prepovedan v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 833/2014;

M.  ker je Panama osumljena, da omogoča izogibanje ruski zgornji meji za nafto, ki jo je uvedla skupina G7, kot so v pismu iz decembra 2023 opozorili Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Komisija;

N.  ker sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom o koloniji Gibraltarja po izstopu Združenega kraljestva iz EU še ni bil sklenjen; ker se sporazum trenutno pripravlja in ni bila razkrita še nobena vsebina;

O.  ker je sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom o koloniji Gibraltarja bistvena ne le za socialno-ekonomske učinke na to območje, temveč tudi za stabilnost in dobro upravljanje ključnega in ranljivega zunanjega prehoda Evropske unije s tretjo državo;

P.  ker je Gibraltar po BDP na prebivalca na tretjem mestu na svetu, čeprav število prebivalcev ne presega 32.000 in nima naravnih virov; ker ta privilegiran položaj izhaja iz prodaje izdelkov, za katere veljajo evropski davki na alkohol, tobak in naftne derivate, spletnih iger na srečo, ki so nekoč pritegnile četrtino svetovnega trga, in dejavnosti rezidenčnih družb, ki so oproščene davka na dohodek iz dejavnosti zunaj njegovega ozemlja;

Q.  ker sta boj proti davčnim goljufijam in davčnim oazam ter preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ena prednostnih nalog Evropske unije; ker je v interesu Evropske unije, da dosledno uporablja svojo zakonodajo, tudi na področjih, kot so obdavčitev, pravosodje, notranje zadeve, ribištvo in letalstvo;

R.  ker je skupina strokovnjakov OZN za Sudan v končnem poročilu S/2024/65 z dne 15. januarja 2024 ugotovila, da subjekti s sedežem v Združenih arabskih emiratih sodelujejo pri pranju prihodkov s konfliktnih območij, kot so sudanski rudniki zlata; ker bi te dejavnosti lahko kršile sankcije Unije proti sudanskim subjektom iz Uredbe Sveta (EU) 2023/2147 o omejevalnih ukrepih zaradi dejavnosti, ki spodkopavajo stabilnost in politično tranzicijo Sudana;

S.  ker je iz poročila skupine strokovnjakov OZN za Sudan razvidno, da so subjekti s sedežem v Združenih arabskih emiratih vpleteni v dobavo orožja sudanskim subjektom, povezanim s silami za hitro podporo, s čimer kršijo embargo varnostnega sveta OZN na orožje in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2024/384;

T.  ker so verodostojne organizacije civilne družbe kljub ponovni oceni skupine FATF nedavno izpostavile, da obstajajo v okviru Združenih arabskih emiratov za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma nerešene pomanjkljivosti ter da ni prave zavezanosti odpravi pomanjkljivosti v boju proti pranju denarja in finančnemu kriminalu;

U.  ker organizacije civilne družbe Združenim arabskim emiratom očitajo, da so še vedno med največjimi ponudniki finančne tajnosti na svetu, in so izrazile zaskrbljenost zaradi majhnega števila s tem povezanih preiskav in pregona kaznivih dejanj finančnega kriminala, ob upoštevanju profila tveganja Združenih arabskih emiratov in kljub odmevnim škandalom, v katere so vpletene zlasti politično izpostavljene osebe; ker so organizacije civilne družbe izrazile tudi zaskrbljenost zaradi nenehnih neuspehov Združenih arabskih emiratov pri notranjem sodelovanju in izmenjavi ustreznih informacij za boj proti mednarodnemu finančnemu kriminalu;

V.  ker so izboljšave okvira za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma v Združenih arabskih emiratih nedvomne in zelo dobrodošle, vendar ob upoštevanju zgoraj navedenih elementov umik Združenih arabskih emiratov s seznama Unije tretjih držav z visokim tveganjem morda ne bo ustrezno zagotovil zaščite celovitosti finančnega sistema Unije, saj je notranji trg zelo izpostavljen Združenim arabskim emiratom kot finančnemu in trgovinskemu vozlišču; ker je pred umikom s seznama potrebna temeljitejša ocena tveganj in učinkovite reforme, ki jih izvajajo Združeni arabski emirati;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  poziva Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, v katerem bodo upoštevani zgoraj navedeni pomisleki;

4.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 141, 5.6.2015, str. 73. (2) UL L 254, 20.9.2016, str. 1.