Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN z dne 13. aprila 2024 o napadih Islamske republike Iran na Izrael,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G7 z dne 14. aprila 2024 o napadu Irana na Izrael,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 14. aprila 2024 o Iranu,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje z dne 3. aprila 2024 o napadu v Damasku,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2023/1532 z dne 20. julija 2023 o omejevalnih ukrepih zaradi vojaške podpore Irana vojni agresiji Rusije proti Ukrajini(1),

–  ob upoštevanju seznama EU za področje terorizma in Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP o določitvi meril za uvrstitev oseb, skupin in subjektov na seznam(2),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. aprila 2024,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN in generalne skupščine OZN,

–  ob upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava, zlasti haaških konvencij iz let 1899 in 1907 ter ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961,

–  ob upoštevanju izjave EU svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) z dne 12. septembra 2023 o preverjanju in spremljanju v Iranu glede na resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2231 (2015),

–  ob upoštevanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1970,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je Iran 13. aprila 2024 prvič napadel izraelsko ozemlje ter izstrelil več kot 300 brezpilotnih letalnikov in izstrelkov; ker so večino prestregli Izrael, ZDA, Združeno kraljestvo in Francija, ki so z jordanskega ozemlja izvajali izvidništvo in obrambo; ker je pet izstrelkov kljub temu priletelo na izraelsko ozemlje ter zadelo izraelsko bazo letalskih sil Nevatim in hudo poškodovalo sedemletno deklico izraelsko-arabske beduinske skupnosti; ker je bilo vseh 170 brezpilotnih letalnikov in 30 manevrirnih izstrelkov prestreženih pred vstopom na izraelsko ozemlje, 105 od 110 balističnih izstrelkov pa so prestregli izraelski sistemi protiraketne obrambe; ker je Hezbolah pred napadom in med njim izstrelil tudi rakete proti Golanski planoti, hutijevci pa so napadli izraelsko ozemlje;

B.  ker je bil 1. aprila 2024 iranski konzulat v Damasku v Siriji bombardiran v letalskem napadu, ki je bil splošno pripisan Izraelu in v katerem je bilo ubitih sedem častnikov, vključno z višjima iranskima generaloma Islamske revolucionarne garde, 13 pa je bilo ranjenih; ker naj bi bilo iz iranskega konzulata v Damasku organiziranih 150 napadov na ameriške in izraelske cilje v regiji; ker je Iran po bombardiranju pozval h kaznovanju in maščevanju; ker dunajski konvenciji o diplomatskih in konzularnih odnosih zagotavljata zaščito diplomatskih prostorov; ker so vse članice varnostnega sveta OZN izrazile zaskrbljenost in pozvale k umiritvi razmer; ker so uradniki ZDA potrdili, da je Izrael v noči 19. aprila 2024 v osrednji provinci Isfahan izvedel nekaj povračilnih vojaških operacij z napadi z brezpilotnimi letalniki;

C.  ker so EU, Združeno kraljestvo, ZDA in drugi napade soglasno obsodili in obe strani pozvali, naj napetosti umirita;

D.  ker so podli teroristični napadi Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023, v katerih so njegovi operativci brutalno pobijali predvsem civiliste, zajeli 253 ljudi kot talce in jih odpeljali v Gazo, do zdaj pa so jih izpustili 112, močno in škodljivo vplivali na stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda; ker je izraelska vojna proti teroristom Hamasa v Gazi, ki je sledila, nesorazmeren vojaški odziv, v katerem je bilo ubitih na tisoče civilistov, med drugim številni humanitarni delavci in novinarji, humanitarne razmere pa so postale katastrofalne, vključno z lakoto brez primere, ker prebivalstvo ne more varno in brez ovir priti do humanitarne pomoči; ker so dogodki po 7. oktobru 2023 močno in škodljivo vplivali na stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda;

E.  ker Iran na zasedenih palestinskih ozemljih finančno in logistično podpira teroristično organizacijo Hamas;

F.  ker sta bila od 7. oktobra 2023 južni Libanon in severni Izrael tarča več sto raket in napadov iz zraka, za katere so odgovorni Hezbolah in njegovi zavezniki ter zaradi katerih je 60 000 Izraelcev in 30 000 Libanoncev razseljenih; ker so bili izraelski zračni napadi v Libanonu usmerjeni proti Hezbolahu in članom Hamasa;

G.  ker je Iran pripeljal milice iz Libanona, Iraka, Irana in Afganistana v Sirijo, da bi zatrl nestrinjanje in zagotovil nadzor nad ozemljem sirskega režima; ker milice v Siriji, ki jih podpira Iran, od 7. oktobra 2023 vse pogosteje izstreljujejo brezpilotne letalnike in rakete na Izrael;

H.  ker je Asadov režim, iranski zaveznik v Siriji, med letoma 2011 in 2015 oblegal, obstreljeval in izstradal Jarmuk, največje taborišče palestinskih beguncev v Siriji, pri čemer je ubil več sto civilistov, več kot 200 000 palestinskih beguncev pa se je razselilo;

I.  ker v Iraku milice, ki jih podpira Iran, izvajajo zlonameren politični in vojaški vpliv, pri čemer delujejo zunaj nadzora nacionalnih obrambnih organov; ker so bile posebej usmerjene v vojaška oporišča ZDA in iraško regijo Kurdistana; ker je proiranska milica v Iraku prevzela odgovornost za napade na izraelsko mornarico v Eilatu 1. aprila 2024;

J.  ker Iran v Jemnu zagotavlja znatno podporo in je tesno povezan s hutijevskim gibanjem; ker so napadi hutijevcev od oktobra 2023 usmerjeni na mednarodni komercialni ladijski promet v Bab el Mandebski ožini, kar močno ovira pomorski promet v Rdečem morju in ogroža svetovno gospodarsko stabilnost; ker od 19. novembra 2023 zadržujejo japonsko plovilo Galaxy Leader in njegovo posadko, vključno s tremi državljani EU; ker so ZDA in njihovi evropski zavezniki hutijevske napade z brezpilotnimi letalniki prestregli; ker je bila februarja 2024 vzpostavljena operacija pomorskih sil EU ASPIDES za zaščito mednarodnega pomorskega prehoda; ker je mirovni proces pod vodstvom OZN v Jemnu od oktobra 2023 ustavljen; ker dosedanji iranski napadi, kot je zaseg kontejnerske ladje pod portugalsko zastavo z estonsko posadko v Hormuški ožini, ogrožajo mednarodno pomorsko varnost;

K.  ker iranski jedrski program dosledno krši pogoje iz skupnega celovitega načrta ukrepanja, saj je presegel omejitev zalog urana, dejavnosti bogatenja dvignil na 60 %, nadaljeval operacije v jedrskih objektih z omejenim skupnim načrtom ukrepanja in učinkovito ovira nadzor Mednarodne agencije za jedrsko energijo; ker so Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in ZDA 13. septembra 2023 svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo izrazile resne pomisleke glede tega razvoja dogodkov; ker je Iran Izrael opozoril, da bi lahko po špekulacijah, da bo Izrael napadel iranske jedrske objekte, ponovno pregledal svojo jedrsko doktrino;

L.  ker je Iran zagotovil znatno vojaško pomoč, tudi z gradnjo tovarne brezpilotnih letalnikov v Rusiji in dostavo več tisoč brezpilotnih letalnikov, artilerijskega streliva in balističnih izstrelkov zemlja–zemlja, da bi Rusijo podprl pri njeni vojaški agresiji proti Ukrajini; ker se to orožje brez razlikovanja uporablja proti ukrajinskemu prebivalstvu in civilni infrastrukturi; ker je Evropski svet 20. julija 2023 vzpostavil nov okvir za omejevalne ukrepe proti iranski vojaški pomoči Rusiji;

M.  ker so bili v Iranu zagovorniki človekovih pravic, miroljubni protestniki, novinarji, umetniki, skupnost LGBTIQ, sindikalisti in športni prvaki žrtve brutalne domače in nadnacionalne represije, tudi na ozemlju EU, in sicer zlasti nasprotniki iranskega režima, kot je nekdanji podpredsednik Evropskega parlamenta Alejo Vidal-Quadras, ki ga je domnevno ustrelila Islamska revolucionarna garda; ker je trenutno na tisoče političnih zapornikov pridržanih v grozljivih razmerah v zaporih, številni pa čakajo na usmrtitev; ker je Iran ena od držav, ki najpogosteje uporabljajo smrtno kazen, saj je po podatkih organizacije Amnesty International leta 2023 usmrtil vsaj 853 ljudi; ker se etnične, verske in spolne manjšine v Iranu še vedno soočajo z nasilnim zatiranjem;

N.  ker so posebni poročevalci OZN izpostavili vprašanje apartheida na podlagi spola v Iranu; ker od septembra 2022, ko je bila ubita Žina Mahsa Amini, v Iranu potekajo zgodovinski protesti za pravice žensk; ker je bila nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2023 podeljena Žini Mahsi Amini in iranskemu gibanju „Ženska, življenje, svoboda“; ker se je iranski režim odzval s še ostrejšim pravnim okoljem, saj je uvedel strožja pravila glede oblačenja žensk in razširil spolno segregacijo;

O.  ker so ZDA aprila 2019 Islamsko revolucionarno gardo uvrstile na seznam tujih terorističnih organizacij; ker Evropski parlament od začetka leta 2023 predlaga, naj se Islamska revolucionarna garda uvrsti na seznam EU za področje terorizma; ker je bila Islamska revolucionarna garda vpletena v načrtovanje in/ali izvedbo več deset operacij, umorov in terorističnih napadov na ozemlju EU v zadnjih 30 letih, vključno z umorom v restavraciji Mykonos v Berlinu leta 1992, bombnim napadom na avtobus in ubojem petih izraelskih in enega bolgarskega državljana v Bolgariji leta 2012, umorom iranskih političnih oporečnikov na Nizozemskem v letih 2015 in 2017, načrtovanim bombnim napadom na iranske politične oporečnike v Parizu leta 2018, načrtovanim umorom treh iranskih političnih oporečnikov na Danskem leta 2018 in poskusom požiga sinagoge v Bochumu v Nemčiji leta 2022; ker so nekateri zunanji ministri EU na zasedanju Sveta za zunanje zadeve 16. aprila 2024 predlagali sankcije proti Islamski revolucionarni gardi;

P.  ker je Iran v okviru svoje diplomacije jemanja talcev samovoljno pridržal več kot dvajset nedolžnih državljanov EU, da bi izsilil politične prednosti; ker je ugrabil politične oporečnike zunaj svojega ozemlja, da bi jih pridržal ali usmrtil v Iranu;

Q.  ker je Iran v odgovor na sankcije, ki jih je proti Iranu uvedla EU, sprejel povračilne ukrepe proti poslancem Evropskega parlamenta; ker se je Parlament novembra 2022 v odgovor odločil, da njegove delegacije in odbori ne bodo več sodelovali z iranskimi oblastmi;

R.  ker je Svet 17. aprila 2024 sklenil razširiti režim sankcij proti Iranu, tako da bo vključeval tudi iransko proizvodnjo izstrelkov in brezpilotnih letalnikov; ker je ameriška administracija uvedla nove sankcije proti iranskim programom balističnih izstrelkov in brezpilotnih letalnikov;

S.  ker iranski državni mediji sicer prikazujejo, da del iranskega prebivalstva podpira napade iranskega režima, vendar številni Iranci v državi in zunaj nje napade močno kritizirajo; ker naj bi bili po napadu sprejeti ukrepi za utišanje drugače mislečih; ker iranski režim svojega ljudstva ne zastopa legitimno;

1.  najostreje obsoja doslej največji napad Irana na Izrael z brezpilotnimi letalniki in izstrelki v noči s 13. na 14. april 2024, ki pomeni resno zaostrovanje in ogrožanje regionalne varnosti; ponovno izraža polno podporo varnosti Države Izrael in njenih državljanov; izraža sožalje družini sedemletne deklice iz izraelske arabske beduinske skupnosti, ki jo je šrapnel hudo poškodoval; obsoja sočasne napade iranskih posrednikov, in sicer Hezbolaha na Golanski planoti in hutijevskega gibanja ob jemenski obali;

2.  obžaluje napad na iranski konzulat v Damasku 1. aprila 2024, v katerem je bilo več žrtev; opozarja na pomen načela nedotakljivosti diplomatskih in konzularnih prostorov, ki ga je treba v vseh primerih spoštovati v skladu z mednarodnim pravom;

3.  poziva vse strani, naj se izogibajo nadaljnjemu zaostrovanju in ravnajo čim bolj zadržano, da bi se razmere umirile;

4.  pozdravlja odločitev EU, da razširi obseg režima sankcij, vzpostavljenega julija 2023, tudi s sankcioniranjem dobave in proizvodnje iranskih brezpilotnih letalnikov in izstrelkov Rusiji in širši bližnjevzhodni regiji; zahteva, da se te sankcije nujno uvedejo; poziva, naj se sankcionira več posameznikov in subjektov, kot so Bejti Rahbari (urad iranskega vrhovnega vodje), generalštab iranskih oboroženih sil, osrednji štab Khatam al Anbija in njegov poveljnik Gholam Ali Rašid, mornarica Iranske revolucionarne garde, iranski obrambni minister brigadir Mohamed Reza Aštiani in direktor iranske organizacije za vesoljsko industrijo Seid Nušin; ugotavlja, da sankcije EU trenutno veljajo le za šest posameznikov in pet subjektov, odgovornih za iranski jedrski program; poudarja, da jih bo treba po juliju 2024 podaljšati; poziva Svet, naj pripravi dodatne sankcije za bančni, naftni in letalski sektor, ki se bodo uvedle, če bi iranski režim nesprejemljivo zaostril razmere, in naj o teh pripravljalnih ukrepih vnaprej obvesti iranske oblasti; poziva Svet, naj preuči najnovejše sankcije ZDA proti Iranu in dodano vrednost usklajenih režimov sankcij EU in ZDA, kadar je to ustrezno in mogoče; poudarja, da bi bilo treba predlagane sankcije v največji možni meri uskladiti z ZDA, Združenim kraljestvom, skupino G7 in drugimi zavezniki;

5.  ponavlja že dolgoletni poziv Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj Iransko revolucionarno gardo uvrstita na seznam terorističnih organizacij EU, in poudarja, da bi to morala storiti že zdavnaj; izpostavlja, da je Iranska revolucionarna garda v zadnjih nekaj letih v Evropi izvedla več deset umorov in poskusov umorov;

6.  poudarja močne povezave med Iranom in Iransko revolucionarno gardo, njegovimi posredniki, kot so hutijevci, iraške in sirske milice, ter organizacijami, ki so na seznamu EU za področje terorizma, in sicer Hamas in vojaško krilo Hezbolaha; poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika, naj Hezbolah v celoti uvrstita na seznam terorističnih organizacij EU; ostro obsoja, da Iran Rusiji dobavlja brezpilotne letalnike in strelivo za njeno nezakonito in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi naglega zaostrovanja v regiji in destabilizacijske vloge iranskega režima in njegove mreže nedržavnih akterjev na Bližnjem vzhodu; je zaskrbljen zaradi resne nevarnosti vse večjega zaostrovanja v regiji; obsoja vsa dejanja državnih in nedržavnih akterjev, ki nenehno povzročajo ali spodbujajo vse intenzivnejše stopnjevanje; poziva vse strani, naj umirijo napetosti in se vzdržijo groženj ali uporabe sile v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, zlasti v skladu s členom 2(4) ustanovne listine OZN, ter naj ravnajo kar najbolj zadržano; poziva vse akterje, naj vedno v celoti spoštujejo mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo;

8.  poziva visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednika Komisije ter države članice, naj na podlagi nedavnih pobud in zlasti prvega foruma ministrov na visoki ravni med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, ki je potekal 22. aprila 2024, nadaljujejo in okrepijo diplomatska prizadevanja z mednarodnimi partnerji, tudi z zalivskimi državami, prav tako pa naj si prizadevajo za nujno umiritev razmer in konstruktiven dialog;

9.  poudarja, da vojna v Gazi močno vpliva na stabilnost v regiji; obžaluje terorizem in vojna hudodelstva Hamasa in drugih palestinskih terorističnih skupin proti Izraelu ter izraelskemu in palestinskemu narodu; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh izraelskih talcev z območja Gaze ter k takojšnjemu dostopu Mednarodnega odbora Rdečega križa do vseh izraelskih talcev na območju Gaze, da bi jim lahko zagotovil zdravstveno oskrbo; poudarja, da mora Izrael pri uveljavljanju pravice do samoobrambe, kot je določena v ustanovni listini OZN, spoštovati mednarodno pravo; obsoja nesorazmeren vojaški odziv Izraela, v katerem je umrlo toliko civilistov kot še nikoli poprej; poziva Izrael, naj prebivalcem Gaze zagotovi popoln, neoviran in varen dostop do humanitarne pomoči ter naj ravna v skladu z odredbami Meddržavnega sodišča; poudarja, da bi dolgotrajna politična rešitev izraelsko-palestinskega konflikta znatno izboljšala stabilnost in obete v regiji; ponovno izraža svojo neomajno podporo rešitvi dveh držav, ki bi jo dosegli s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in po kateri bi dve suvereni in demokratični državi živeli druga ob drugi v miru in zagotovljeni varnosti, z Jeruzalemom kot prestolnico obeh držav in ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava;

10.  ugotavlja, da si Iran, Rusija in Kitajska vse pogosteje izmenjujejo ključne obveščevalne podatke in sodelujejo prek slamnatih podjetij, povezovanja svojih bančnih sistemov ter predaje nafte na morju z izklopljenimi lokacijskimi napravami, zaradi česar so sankcije EU manj učinkovite; poziva k boljšemu izvrševanju sankcij EU, nujni nadgradnji sistemov samodejnega prepoznavanja, da bi preprečili izogibanje sankcijam in embargu, ter k strožjemu nadzoru in inšpekcijskim pregledom sumljivih iranskih ladij;

11.  obsoja Iran, ker vztrajno ne izpolnjuje pravnih obveznosti glede zaščitnih ukrepov iz skupnega celovitega načrta ukrepanja in ker je pri razvijanju jedrskega programa prekoračil verodostojne civilne utemeljitve; poudarja, da je več verodostojnih virov izjavilo, da je sedanji „prebojni čas“ Irana le nekaj tednov, to je čas, potreben za proizvodnjo zadostnih količin plutonija za orožje; poziva iranske oblasti, naj nemudoma izpolnijo svoje obveznosti in odpravijo vse s tem povezane težave, ki še niso rešene; poziva skupino E3 (Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo) in njene partnerice, naj razmislijo o uvedbi roka za Iran, da izpolni svoje obveznosti iz skupnega celovitega načrta ukrepanja, v primeru neizpolnjevanja pa naj se skupaj sklicujejo na mehanizem za ponovno uvedbo sankcij v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2231;

12.  ker so ZDA izjemno zaskrbljene zaradi vojaškega sodelovanja med Iranom in Severno Korejo, zlasti na področju jedrskih in balističnih raket; ker obstajajo tudi upravičeni pomisleki glede vojaškega sodelovanja Irana z Rusijo in Pakistanom ter njegovega okrepljenega sodelovanja s Kitajsko na področju vojaške tehnologije; ker je varnostni svet OZN poročal o izmenjavi tehnologij za vodene rakete dolgega dosega in orožja med Severno Korejo in Iranom, ki so bili dobavljeni tudi iranskim pridruženim enotam na Bližnjem vzhodu; ker je Severna Koreja Iranu dobavila nujno potrebne sestavne dele za vodene rakete, kar je omogočilo razvoj balističnih raket, ki lahko zadenejo veliko bolj oddaljene cilje, in je s tem Iranu pomagala, da je postal velesila na področju vodenih raket;

13.  opozarja, da se mora Hezbolah razorožiti v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1701; obsoja njegovo dejavno vlogo pri zatiranju opozicijskih glasov v Libanonu in Siriji, tudi z usmrtitvami več žvižgačev, ki so poročali o eksploziji v bejrutskem pristanišču avgusta 2020; obsoja napade Hezbolaha na Izrael in izraelske zračne napade na Libanon; nujno poziva obe strani k zadržanosti in prekinitvi sovražnosti, da se prepreči nadaljnje stopnjevanje napetosti; poziva Svet, naj celotni Hezbolah označi za teroristično organizacijo;

14.  poziva EU in njene članice, naj uskladijo in povečajo prizadevanja za varno in takojšnjo izpustitev vseh talcev s plovila Galaxy Leader, vključno z dvema bolgarskima, enim romunskim in tremi ukrajinskimi državljani, ki jih hutijevci zadržujejo od 19. novembra 2023; poziva visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednika Komisije ter države članice, naj v ta namen povečajo diplomatsko ozaveščanje in sodelujejo z vsemi ustreznimi deležniki, da bi poskrbeli za varno in hitro vrnitev ujetih Evropejcev; ostro obsoja subjekte, ki delujejo pod neposrednim ali posrednim nadzorom iranske vlade in ki so nezakonito prestregli plovilo MSC Aries pod portugalsko zastavo, se vkrcali nanj in ga skupaj s posadko pridržali; nujno zahteva njihovo takojšnjo osvoboditev; pozdravlja odločitev Sveta EU, da v tesnem sodelovanju z regionalnimi akterji začne operacijo pomorskih sil EU ASPIDES za zaščito svobode plovbe ob jemenski obali;

15.  obsoja iransko diplomacijo jemanja talcev; zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev Johana Floderusa, švedskega državljana in uradnika EU, ki je bil samovoljno pridržan v Teheranu in je v Iranu še vedno zaprt v nečloveških razmerah; poziva EU, naj pripravi strategijo za boj proti njej s posebno projektno skupino za boljšo pomoč družinam pridržanih oseb in učinkovito preprečevanje jemanja talcev; poziva, naj se državljanom EU odsvetujejo nenujna potovanja v Iran; poziva Iran, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse državljane EU, vključno z uslužbencem Evropske službe za zunanje delovanje Johanom Floderusom, pa tudi vse druge politične zapornike;

16.  obsoja sankcije, ki so jih iranske oblasti uvedle proti poslancem Evropskega parlamenta; ponovno poudarja, da dokler te sankcije veljajo, mora medparlamentarni dialog ostati prekinjen;

17.  poziva Komisijo, naj začne izvajati široko strategijo za obravnavanje nadnacionalnega zatiranja, ki ga izvaja iranski režim v EU, in meni, da bi morala strategija spodbujati tehnična orodja za preprečevanje tovrstnega zatiranja; poziva k sankcijam zoper družinske člane uglednih članov Iranske revolucionarne garde, ki študirajo ali delajo v EU, in k ukrepom za preprečevanje nadlegovanja ali ustrahovanja iranske diaspore v EU, tudi v univerzitetnem okolju; poziva evropske obveščevalne službe, skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti, Obveščevalni in situacijski center EU, Agencijo EU za kibernetsko varnost in projektno skupino East StratCom, naj se skupaj dejavno borijo proti dezinformacijam in kibernetskim operacijam in operacijam ustrahovanja, usmerjenih proti iranski diaspori, in odvračajo od njih; poziva države članice EU, naj se dejavno borijo proti poskusom Irana, da bi svojo revolucionarno ideologijo razširil v EU;

18.  poziva EU in države članice, naj civilni družbi in opoziciji v Iranu nudijo podporo pri kibernetski varnosti ter brezplačna in dostopna navidezna zasebna omrežja ali druga orodja za izogibanje;

19.  obsoja iranske oblasti, ki z nesprejemljivim zakonom o naglavni ruti množično zatirajo ženske po vsej državi; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je uporaba smrtne kazni v Iranu nedavno povečala, in ponovno poziva k njeni odpravi;

20.  izraža polno podporo iranski civilni družbi in demokratičnim silam v Iranu ter solidarnost z njimi; poziva EU in njene države članice, naj učinkoviteje podprejo zagovornike človekovih pravic, ki morajo zapustiti Iran, tudi s hitro odobritvijo vizumov in azila, ter nudijo tehnično podporo tistim, ki pomagajo iranski civilni družbi, hkrati pa poskrbijo, da bo Iran prevzel odgovornost za te dejavnosti;

21.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, iranski vladi in parlamentu ter izraelski vladi in parlamentu.

(1) UL L 186, 25.7.2023, str. 20. (2) UL L 344, 28.12.2001, str. 93.