Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta za izvajanje parlamentarne reforme „Parlament 2024“ (2024/2000(REG))

P9_TA(2024)0176 A9-0158/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma svoje predsednice z dne 31. januarja 2024,

–  ob upoštevanju členov 236 in 237 Poslovnika,

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja(1),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta, ki nadomešča Sklep 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(2),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9-0158/2024),

1.  se odloči spremeniti Poslovnik, kot sledi;

2.  sklene, da začnejo te spremembe veljati 16. julija 2024; sklene, da spremembe, na podlagi katerih lahko konferenca predsednikov in predsedstvo sprejmeta izvedbene ukrepe, veljajo od datuma sprejetja tega sklepa;

3.  sklene, da se prehodna ureditev uporablja za zakonodajne postopke, za katere Parlament ni sprejel stališča pred koncem zadnjega delnega zasedanja v tem parlamentarnem obdobju in za katere so bili uporabljeni členi 56, 57 ali 58; pooblašča konferenco predsednikov, da na podlagi priporočila konference predsednikov odborov določi prehodno ureditev v skladu s členom 240; sklene, da se za zakonodajne postopke, za katere je bil uporabljen člen 57 in za katere je bilo poročilo pristojnega odbora sprejeto pred koncem zadnjega delnega zasedanja, člen 57 še naprej uporablja do sprejetja predlaganega pravnega akta;

4.  poudarja, da so politične skupine pri imenovanju kandidatov za predsednika, podpredsednike in kvestorje ter pri njihovi izvolitvi kolektivno odgovorne za predlaganje kandidatov, ki spoštujejo uravnoteženo zastopanost spolov;

5.  se zavezuje, da bo s Komisijo začel revizijo okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(3) glede na parlamentarno reformo „Parlament 2024“, in pozdravlja dejstvo, da je predsednica Parlamenta v ta namen s predsednikom Komisije začela prve korake;

6.  naroči svoji predsednici, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 25 – odstavek 9 9.  Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej ali misij odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poročevalcev. 9.  Predsedstvo je telo, pristojno za odobritev izdatkov za predstavitve. Kadar se dovolijo takšne seje ali misije, se jezikovna ureditev določi na podlagi Kodeksa o večjezičnosti, ki ga sprejme predsedstvo. Enako pravilo velja za delegacije. Sprememba 2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 27 – odstavek 7 7.  Konferenca predsednikov Parlamentu poda predloge o sestavi in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij. Konferenca predsednikov je pristojna za odobritev ad hoc delegacij. 7.  Konferenca predsednikov Parlamentu poda predloge o sestavi in pristojnosti odborov, posebnih odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih medparlamentarnih delegacij. Konferenca predsednikov je telo, ki je pristojno, da Parlamentu predlaga ustanovitev začasnih zakonodajnih odborov v skladu s členom 207a. Sprememba 3 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 27 – odstavek 7 a (novo) 7a.   Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev misij zunaj običajnih krajev dela in medparlamentarnih sej. Sprememba 4 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 42 Člen 42 Preverjanje finančne združljivosti črtano 1.   Kadar ima predlog pravno zavezujočega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev. 2.   Vsebinsko pristojni odbor preveri, ali je predlog pravno zavezujočega akta finančno združljiv z uredbo o večletnem finančnem okviru. 3.   Kadar vsebinsko pristojni odbor spremeni oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja. 4.   Poleg tega lahko odbor, pristojen za proračunska vprašanja, vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov pravno zavezujočih aktov obravnava na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti vsebinsko pristojni odbor. 5.   Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu še preden le-ta glasuje o predlogu. Sprememba 5 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 1 – pododstavka 1a in 1b (novo) V resoluciji Parlamenta se navede ustrezna pravna podlaga predloga. Parlament preuči morebitne finančne posledice predloga. Sprememba 6 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 2 – pododstavek 3 Predlog se predloži predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog dopusten, to razglasi na plenarnem zasedanju in ga posreduje vsebinsko pristojnemu odboru. Predlog se predloži predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, za mnenje o primernosti pravne podlage, ki ga ta izda brez nepotrebnega odlašanja. Če predsednik izjavi, da je predlog dopusten, to razglasi na plenarnem zasedanju in ga posreduje vsebinsko pristojnemu odboru. Sprememba 7 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 2 – pododstavek 6 a Kadar se pristojni odbor odloči, da bo pripravil samoiniciativno poročilo o predlogu v skladu s členom 54, predsednik pa ga ne posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, za mnenje o primernosti pravne podlage, vsebinsko pristojni odbor zaprosi ta odbor za mnenje, ki ga slednji izda brez nepotrebnega odlašanja. Sprememba 8 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 3 3.  V resoluciji Parlamenta se navede ustrezna pravna podlaga, priložijo pa se ji priporočila o vsebini zahtevanega predloga. 3.  Pristojni odbor lahko tak predlog vloži tudi na lastno pobudo. Odbor, pristojen za pravne zadeve, zaprosi za mnenje o primernosti pravne podlage, ki ga ta izda brez nepotrebnega odlašanja. Sprememba 9 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 4 4.  Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva. 4.  Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko pristojnemu odboru izda mnenje o morebitnih finančnih posledicah predloga. To mnenje izda, če tako zahteva vsebinsko pristojni odbor. Vsako tako mnenje se izda brez nepotrebnega odlašanja. Sprememba 10 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 4 a (novo) 4a.   Resoluciji Parlamenta se priložijo priporočila o vsebini zahtevanega predloga. Sprememba 11 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 4 b (novo) 4b.   Z resolucijo Parlamenta se seznanita Svet in Komisija, da bi se morda lahko vključila v skupno izjavo o letnem medinstitucionalnem načrtovanju iz člena 38(2). Sprememba 12 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 5 – pododstavka 1 a in 1 b (novo) Po izteku trimesečnega roka iz tretjega pododstavka odstavka 16 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo ter odstavka 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje se lahko Komisijo povabi, da na podlagi člena 132 poda izjavo na plenarnem zasedanju, da Parlament obvesti o nadaljnjih ukrepih, ki jih namerava sprejeti. Če taka izjava ni uvrščena na dnevni red prvega ali drugega delnega zasedanja po izteku roka iz drugega pododstavka tega odstavka, vsebinsko pristojni odbor povabi pristojnega komisarja, da informacije iz drugega pododstavka tega odstavka poda na eni od prihodnjih sej. Sprememba 13 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 – odstavek 6 6.  Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerem mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati. Konferenca predsednikov odborov o rezultatih spremljanja redno poroča konferenci predsednikov. 6.  Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva tretji pododstavek odstavka 16 okvirnega sporazuma in odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerih mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati, ter o tem poroča konferenci predsednikov. Sprememba 14 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – naslov Obravnava pravno zavezujočih aktov Dodelitev pravno zavezujočih aktov in vprašanj pristojnosti Sprememba 15 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 1 1.  Predsednik predloge pravno zavezujočih aktov, ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, dodeli v obravnavo pristojnemu odboru. O dodelitvi se sočasno obvestijo drugi odbori. 1.  Predsednik predloge pravno zavezujočih aktov, ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, dodeli v obravnavo pristojnemu odboru ali več odborom, pristojnim v skladu s členom 58. Predsednik lahko predloge hkrati dodeli enemu ali več odborom, da pripravijo mnenje v skladu s členom 56. O dodelitvi se sočasno obvesti druge odbore in politične skupine. Sprememba 16 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 1 a (novo) 1a.   Odbor ali politična skupina lahko v dveh tednih od dodelitve nasprotuje predsednikovi dodelitvi pristojnemu odboru ali odborom. V tem primeru ta odbor ali politična skupina vsaj en teden pred naslednjo sejo konference predsednikov predloži podrobno pisno obrazložitev in utemeljeno alternativo na podlagi Priloge VI. Konferenca predsednikov lahko konferenco predsednikov odborov zaprosi za priporočilo o tej zadevi. Konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik sprejme to priporočilo na svoji naslednji seji. Konferenca predsednikov na svoji naslednji seji sprejme odločitev o končni dodelitvi, če ji je konferenca predsednikov odborov vsaj en teden prej posredovala svoje priporočilo. Če noben odbor ali politična skupina ne nasprotuje predsednikovi dodelitvi pristojnemu odboru ali odborom v roku iz prvega pododstavka, se predsednikova dodelitev šteje za dokončno. Sprememba 17 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 2 2.  V primeru dvoma lahko predsednik, preden razglasi dodelitev pristojnemu odboru na plenarnem zasedanju, vprašanje glede pristojnosti predloži konferenci predsednikov. Konferenca predsednikov v skladu s členom 211(2) sprejme odločitev na podlagi priporočila konference predsednikov odborov ali njenega predsednika. 2.  V primeru dvoma se lahko predsednik pred dodelitvijo iz odstavka 1 odloči, da bo konferenco predsednikov odborov zaprosil za priporočilo o vprašanju pristojnosti. Konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik sprejme to priporočilo na svoji naslednji seji. Po prejemu priporočila predsednik zadevo dodeli. O dodelitvi se sočasno obvestijo politične skupine. Politična skupina lahko v dveh tednih od dodelitve nasprotuje predsednikovi dodelitvi pristojnemu odboru ali odborom. V tem primeru ta skupina vsaj dva tedna pred naslednjo sejo konference predsednikov predloži podrobno pisno obrazložitev in utemeljeno alternativo na podlagi Priloge VI. Konferenca predsednikov na svoji naslednji seji sprejme odločitev o dodelitvi. Če nobena politična skupina ne nasprotuje predsednikovi dodelitvi pristojnemu odboru ali odborom v roku iz prvega pododstavka, se predsednikova dodelitev šteje za dokončno. Sprememba 18 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 2 a (novo) 2a.   Odbor, ki mu predsednik ni posredoval predloga, naj pripravi mnenje v skladu z odstavkom 1, lahko v dveh tednih od dodelitve zaprosi konferenco predsednikov odborov, naj odobri pripravo tega mnenja. To zaprosilo temelji na pisni obrazložitvi, ki utemeljuje, da zadeva v veliki meri spada v njegovo pristojnost v skladu s Prilogo VI. Konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik sprejme odločitev na svoji naslednji seji in o tem obvesti predsednika. Sprememba 19 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 3 3.  Predsednik razglasi dodelitev predloga na plenarnem zasedanju po prejetju predloga v vseh uradnih jezikih Evropske unije in, kadar je ustrezno, po rešitvi vsakega spora glede pristojnosti med odbori v skladu s členom 211(2), razen v primerih zahtev za uporabo nujnega postopka na podlagi člena 163. Po razglasitvi na plenarnem zasedanju se dodelitev objavi na spletnem mestu Parlamenta. 3.  Predsednik razglasi dodelitev v Parlamentu po prejetju predloga v vseh uradnih jezikih Evropske unije in, kadar je ustrezno, po rešitvi vseh vprašanj glede pristojnosti med odbori, razen v primerih zahtev za uporabo nujnega postopka na podlagi člena 163. Po razglasitvi na plenarnem zasedanju se dodelitev objavi na spletnem mestu Parlamenta. Sprememba 20 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 4 4.  Pristojni odbor se lahko kadar koli odloči, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga. To možnost upošteva zlasti, kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije. črtano Sprememba 21 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 5 5.  V primeru kolizije med določbo Poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in katero koli drugo določbo Poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo. črtano Sprememba 22 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Pri štetju rokov iz tega člena se ne upoštevajo tedni brez parlamentarnih dejavnosti in tedni za zunanje parlamentarne dejavnosti. Sprememba 23 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 49 – odstavek 1 Pristojni odbor oziroma odbori se lahko ob usklajevanju s Svetom in Komisijo dogovorijo o pospešitvi zakonodajnih postopkov glede določenih predlogov, izbranih zlasti med tistimi, ki so bili opredeljeni kot prednostne naloge v skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju v skladu s členom 38(2). Pristojni odbor oziroma odbori se ob usklajevanju s Svetom in Komisijo dogovorijo o pospešitvi zakonodajnih postopkov glede določenih predlogov, izbranih zlasti med tistimi, ki so bili opredeljeni kot prednostne naloge v skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju v skladu s členom 38(2). Sprememba 24 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 49 – odstavek 1 a (novo) Hitri zakonodajni postopki se izvajajo na podlagi poročila pristojnega odbora ali odborov. Zato lahko imajo vprašanja, o katerih se razpravlja v skladu s hitrimi zakonodajnimi postopki, prednost pred drugimi točkami na dnevnem redu odbora. Sprememba 25 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 51 – odstavek 2 2.  Po sprejetju odločitve o postopku, ki se uporabi, in če se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 52, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog pravno zavezujočega akta, če tega ni že storil na podlagi člena 48(4). 2.  Po sprejetju odločitve o postopku, ki se uporabi, in v primeru, da se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 52, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog pravno zavezujočega akta. Pristojni odbor se lahko tudi odloči, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga. To možnost upošteva zlasti, kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije. Sprememba 26 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 52 – odstavek 2 2.  Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da predsednik odbora ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Predlagani postopek šteje za odobrenega, razen če temu nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, predlogi sprememb pa se pošljejo članom odbora. 2.  Predsednik lahko tudi predlaga, da se določi rok za vložitev predlogov sprememb, ne da bi bil pred tem pripravljen osnutek poročila. Predlagani postopek se šteje za odobrenega, razen če temu nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru. Če predlogom sprememb v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu z drugim pododstavkom člena 159(1) ter členom 159(2) in (4). O vloženih predlogih sprememb se glasuje na prvi možni seji odbora po izteku roka za vložitev predlogov sprememb, nato pa se Parlamentu predložijo osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb. Če člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, nasprotujejo predlogom sprememb, se o njih glasuje na naslednji seji odbora. Sprememba 27 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 53 a (novo) Člen 53a Soporočevalci 1.   Izjemoma lahko konferenca predsednikov brez poseganja v člen 51(2) in na zahtevo pristojnega odbora odobri imenovanje največ treh soporočevalcev. Soporočevalci praviloma prihajajo iz različnih političnih skupin. 2.   Imenovanje soporočevalcev sena podlagi odstavka 1 ne odobri za poročila, ki jih odbori skupaj pripravijo na podlagi člena 58, za mnenja na podlagi člena 56 ali za samoiniciativna poročila, razen za poročila proračunske ali institucionalne narave. Sprememba 28 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 54 – odstavek 4 4.  Predlogi resolucij, predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 160. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so dopustni za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 181(3). Člen 190 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za predloge sprememb k temu predlogu. Člen 190 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij. 4.  Predlogi resolucij, predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 160 ali se predložijo neposredno v glasovanje na plenarnem zasedanju. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so dopustni za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 181(3). Člen 190 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za predloge sprememb k temu predlogu. Člen 190 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij. Sprememba 29 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 54 – odstavek 5 5.  Odstavek 4 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 46 ali 47, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo18. 5.  Odstavek 4 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 46 ali 47, kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo ali kot poročilo o izvajanju ali za letna poročila o dejavnostih in spremljanju s seznama izvedbenih določb, ki jih določi konferenca predsednikov. __________ 18 Glej zadevni sklep konference predsednikov. Sprememba 30 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 54 – odstavek 5 a (novo) 5a.   Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo posameznega samoiniciativnega poročila ali nezakonodajnega poročila določenemu odboru. Če se pojavi vprašanje v zvezi s pristojnostjo med dvema ali več stalnimi odbori, zadevo preuči konferenca predsednikov odborov. Če ti odbori ne dosežejo dogovora, konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik izda priporočilo. Konferenca predsednikov sprejme odločitev na podlagi tega priporočila na prvi možni seji in najpozneje v šestih tednih po njegovi predložitvi. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto. Sprememba 31 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje odboru, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 210(2) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor za mnenje. 1.  Odbori so lahko pooblaščeni za pripravo mnenja v skladu s členom 48 ali členom 54, če zadeva v veliki meri spada v njihovo pristojnost v skladu s Prilogo VI18a. __________ 18a V zvezi z mnenji in ocenami o horizontalnih zadevah ter mnenji o proračunskih zadevah in zadevah v zvezi z razrešnico se še naprej uporabljajo druge določbe tega poslovnika. Sprememba 32 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 1 a (novo) 1a.   Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora in pripravljavci mnenj vsakega odbora za mnenje spoštujejo načelo dobrega in lojalnega sodelovanja. Poročevalci in pripravljavci mnenj teh odborov se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih sklenejo predlagati svojim odborom, in o stališčih glede predlogov sprememb. Sprememba 33 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 2 2.  Kadar se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, kadar je primerno s kratkimi obrazložitvami. Za te obrazložitve je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor za mnenje predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za to kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja. 2.  Kadar se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, kadar je primerno s kratkimi obrazložitvami. Za te obrazložitve je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor za mnenje predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za to kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja. Pristojni odbor določi razumen rok, do katerega morajo odbori za mnenje podati svoje mnenje, da ga pristojni odbor lahko upošteva. Pristojni odbor nemudoma sporoči odborom, pristojnim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda, skupaj z utemeljitvijo takšne spremembe. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka. Kadar se mnenje ne nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora. 2a.   Kadar se mnenje ne nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb k osnutku poročila pristojnega odbora. V skladu s časovnim razporedom, ki ga določi pristojni odbor, morajo imeti odbori za mnenje na voljo dovolj časa, da določijo poseben rok za predložitev predlogov sprememb in dokončajo svoje delo. Pristojni odbor o teh predlogih sprememb ali pobudah glasuje. 2b.   Pristojni odbor glasuje o predlogih sprememb odbora za mnenje. Predloge sprememb odbora za mnenje, ki jih pristojni odbor ne sprejme, lahko ta odbor za mnenje vloži neposredno v obravnavo Parlamentu, razen v primeru mnenj na podlagi člena 93, člena 118 in Priloge V. V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora za mnenje. 2c.   V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora za mnenje. Predlogi sprememb, ki ne spadajo na področje pristojnosti tega odbora za mnenje, niso dopustni. Sprememba 34 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 3 3.  Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor za mnenje podati svoje mnenje, da bi ga pristojni odbor lahko upošteval. Pristojni odbor odboru oziroma odborom za mnenje takoj sporoči vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka. črtano Sprememba 35 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 4 4.   Odbor za mnenje se lahko odloči tudi, da svoje stališče predstavi v obliki predlogov sprememb, ki jih po sprejetju vloži neposredno v pristojnem odboru. Te predloge sprememb v imenu odbora za mnenje vloži predsednik odbora ali pripravljavec mnenja. črtano Sprememba 36 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 5 5.   Odbor za mnenje predloge sprememb iz odstavka 4 vloži v roku za predloge sprememb, ki ga določi pristojni odbor. črtano Sprememba 37 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 6 6.  Vsa mnenja in predlogi sprememb, ki jih sprejme odbor za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora. 6.  Vsa mnenja, ki jih sprejmejo odbori za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora. Sprememba 38 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 7 7.   Odbori za mnenje v smislu tega člena ne morejo vložiti predlogov sprememb v obravnavo Parlamentu. črtano Sprememba 39 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 – odstavek 8 8.  Predsednik in pripravljavec mnenja odbora za mnenje sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa. 8.  Predsednik in pripravljavec mnenja odbora za mnenje sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora. Poročevalec odbora za mnenje je v svetovalni vlogi povabljen tudi na sestanke poročevalcev v senci in pripravljalne sestanke, ki potekajo v okviru medinstitucionalnih pogajanj. Za redni zakonodajni postopek se ta odstavek uporablja le v prvi obravnavi. Sprememba 40 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56 a (novo) Člen 56a Proračunska ocena predlogov pravno zavezujočih aktov, ki imajo proračunske posledice 1.   Kadar predlog pravno zavezujočega akta vpliva na proračun Unije, predsednik brez poseganja v uporabo člena 48 ta predlog posreduje odboru, pristojnemu za proračunska vprašanja. Ta odbor nato izda proračunsko oceno predloga, če meni, da je to primerno, ali če to zahteva vsebinsko pristojni odbor. Ta odstavek ne posega v možnost, da se odbor, pristojen za proračunska vprašanja, pooblasti za predložitev mnenj v skladu s členom 56 ali za skupno delovanje z enim ali več odbori na podlagi člena 58. 2.   Vsebinsko pristojni odbor določi rok, v katerem je treba predložiti proračunsko oceno. Odboru, pristojnemu za proračunska vprašanja, se takoj sporočijo vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Vsebinsko pristojni odbor ne sme sprejeti svojega poročila pred iztekom tega roka. 3.   Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, pri proračunski oceni preuči, ali predlog pravno zavezujočega akta predvideva zadostna finančna sredstva in človeške vire, in oceni morebitni vpliv predlaganega financiranja na druge programe ali politike Unije. Ugotovi tudi, ali je predlog skladen z večletnim finančnim okvirom, sistemom lastnih sredstev in ustreznim medinstitucionalnim sporazumom, pa tudi s proračunskimi načeli, določenimi v finančni uredbi. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, po potrebi tudi določi, ali je predlog skladen s stališčem Parlamenta o predlogih za spremembo ali nadomestitev omenjenega okvira, sistema, sporazuma ali načel. 4.   Proračunska ocena zajema tudi oceno vidikov, povezanih s predlogom pravno zavezujočega akta iz odstavka 3. Proračunska ocena lahko po potrebi zajema spremembe navedenega predloga, ki zadevajo izključno vprašanja iz odstavka 3. Spremembe teh vidikov, ki jih pripravi vsebinsko pristojni odbor, so nedopustne. Proračunska ocena, vključno s spremembami, se vključi v poročilo. 5.   Kadar se opravi proračunska ocena, vsebinsko pristojni odbor in odbor, pristojen za proračunska vprašanja, ves čas postopka sodelujeta, da se zagotovi popolna skladnost med političnimi in proračunskimi cilji. V ta namen povabita poročevalca drug drugega na razprave v Parlamentu v zvezi s predlogom pravno zavezujočega akta, vključno s srečanji med poročevalci in poročevalci v senci. 6.   Kadar se naredi proračunska ocena, pogajalska skupina iz člena 74(1) vključuje poročevalca iz odbora, pristojnega za proračunska vprašanja, za vidike, navedene v odstavku 3. Kadar proračunske ocene ni, lahko vsebinsko pristojni odbor zaprosi odbor, pristojen za proračunska vprašanja, naj pogajalski skupini iz člena 74(1) v kateri koli fazi medinstitucionalnih pogajanj zagotovi pomoč v zvezi z vidiki iz odstavka 3. Sprememba 41 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 57 Člen 57 črtano Postopek s pridruženimi odbori 1.   Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 211 in konferenca predsednikov na podlagi Priloge VI meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 56 z naslednjimi dodatnimi določbami: —  zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu, —  poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb, —  predsedniki odborov, poročevalec in pripravljavci mnenj spoštujejo načelo dobrega in lojalnega sodelovanja; skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali deljeni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja; v primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov; konferenca predsednikov lahko odloči o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek s skupnimi sejami odborov v skladu s členom 58; odločitev sprejme v skladu s postopkom in v rokih iz člena 211, –  pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. če pristojni odbor ne upošteva izključne pristojnosti pridruženega odbora, lahko ta pridruženi odbor predloge sprememb vloži neposredno na plenarnem zasedanju; če pristojni odbor ne sprejme predlogov sprememb o zadevah, ki so v deljeni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor vloži neposredno na plenarnem zasedanju, —  če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov. Odločitev konference predsednikov o uporabi postopka s pridruženimi odbori se nanaša na vse faze zadevnega postopka. Pravice, vezane na položaj „pristojnega odbora“ izvaja glavni odbor. Glavni odbor mora pri izvajanju teh pravic upoštevati pristojnosti pridruženega odbora. Zlasti mora glavni odbor spoštovati obveznost iskrenega sodelovanja pri časovnem razporedu in pravico pridruženega odbora, da določi predloge sprememb iz svoje izključne pristojnosti, ki se vložijo na plenarnem zasedanju. 2.   Postopek, določen v tem členu, se ne uporablja za priporočila, ki jih pristojni odbor sprejme na podlagi člena 105. (Ta sprememba velja za celotno besedilo: črtati sklicevanje na člen 57 in narediti ustrezne spremembe v celotnem Poslovniku.) Sprememba 42 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 58 – odstavek 1 1.  Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 211, lahko odloči, da se mora uporabiti postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem, pod pogojem, da: 1.  Kadar zadeva spada v pristojnost dveh ali treh odborov, pri čemer ne prevlada pristojnost katerega od njih, se lahko uporabi postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem na podlagi člena 48 ali člena 54. Vsak odbor imenuje enega poročevalca. –  vprašanje glede na Prilogo VI nedvoumno spada v pristojnost več odborov ter —  meni, da gre za pomembno vprašanje. Sprememba 43 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 58 – odstavek 2 2.  V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo sodelujoči odbori pod skupnim predsedstvom predsednikov odborov. 2.  V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo sodelujoči odbori pod skupnim predsedstvom predsednikov odborov. Predsedovanje sejam se izmenjuje med predsedniki sodelujočih odborov, razen če se predsedniki medsebojno dogovorijo drugače. V vseh fazah postopka lahko sodelujoči odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo le ob skupnem delovanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje. V vseh fazah postopka lahko sodelujoči odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo le ob skupnem delovanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje. Za izračun sklepčnosti, večine in pragov se šteje, da vsi sodelujoči odbori sestavljajo en sam odbor. Sprememba 44 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 58 – odstavek 3 3.  V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovor o sklicu prihodnje seje ni bil dosežen, vsako tako sejo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na podlagi skupnega besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega besedila ni, na podlagi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih. 3.  V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov. Če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, je skupna seja v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovor o sklicu prihodnje seje ni bil dosežen, vsako tako sejo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na podlagi skupnega besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega besedila ni, na podlagi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih. Sprememba 45 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 71 – odstavek 2 – pododstavek 1 Odločitve o začetku pogajanj se razglasijo na začetku delnega zasedanja po njihovem sprejetju v odboru. Do konca dneva, ki sledi njihovi razglasitvi v Parlamentu, lahko poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, pisno zahtevajo glasovanje o odločitvi odbora o začetku pogajanj. Parlament glasuje na istem delnem zasedanju. Odločitve o začetku pogajanj se razglasijo na začetku delnega zasedanja po njihovem sprejetju v odboru. Do konca dneva, ki sledi njihovi razglasitvi v Parlamentu, lahko poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, ali odbor, ki je podal mnenje na podlagi člena 56, pisno zahtevajo glasovanje o odločitvi odbora o začetku pogajanj. Parlament glasuje na istem delnem zasedanju. Sprememba 46 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 71 – odstavek 2 – pododstavek 2 Če do izteka roka, določenega v prvem pododstavku, ni vložena nobena taka zahteva, predsednik o tem obvesti Parlament. Če je zahteva vložena, lahko predsednik neposredno pred glasovanjem da besedo enemu zagovorniku odločitve odbora o začetku pogajanj in enemu nasprotniku te odločitve. Oba lahko podata izjavo, ki traja največ dve minuti. Če do izteka roka, določenega v prvem pododstavku, ni vložena nobena taka zahteva, predsednik o tem obvesti Parlament. Če je zahteva vložena, lahko predsednik neposredno pred glasovanjem da besedo enemu govorniku vsake politične skupine, da poda izjavo glede odločitve odbora o začetku pogajanj. Vsak govornik lahko poda izjavo, ki traja največ minuto. Sprememba 47 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 74 – odstavek 1 1.  Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali njegov podpredsednik, ki ga imenuje predsednik odbora. Sestavljajo jo vsaj poročevalci v senci iz vsake politične skupine, ki želi sodelovati. 1.  Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali njegov podpredsednik, ki ga imenuje predsednik odbora, in ki ne sme biti poročevalec v senci za zadevno poročilo. Če se niti predsednik niti podpredsednik ne moreta udeležiti določenega pogajalskega sestanka s Svetom in Komisijo („trialog“), predsednik obvesti predsednika Parlamenta pred sestankom, da bo na tem trialogu pogajalski skupini izjemoma predsedoval poročevalec. Brez poseganja v člen 56a je pogajalska ekipa sestavljena iz poročevalca v senci iz vsake politične skupine, ki želi sodelovati. Če se poročevalec v senci ne more udeležiti določenega trialoga, lahko njegova politična skupina namesto njega imenuje drugega poslanca. Sprememba 48 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 74 – odstavek 2 2.  Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na sestanku s Svetom in Komisijo (v nadaljnjem besedilu: trialog), se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur ali, v nujnih primerih, vsaj 24 ur pred začetkom trialoga. 2.  Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na trialogu, se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur ali, v nujnih primerih, vsaj 24 ur pred začetkom trialoga. Sprememba 49 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 74 – odstavek 5 5.  V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori na podlagi členov 57 in 58 o podrobnih pravilih glede začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz navedenih členov. 5.  V primeru nesoglasja glede začetka in vodenja teh pogajanj med zadevnimi odbori na podlagi člena 58 predsednik konference predsednikov odborov določi podrobna pravila teh pogajanj v skladu z načeli iz člena 58. Sprememba 50 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – Poglavje 3 – Oddelek 4 a (novo) – naslov ODDELEK 4A KOLIZIJA MED DOLOČBAMI Sprememba 51 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 78 a (novo) Člen 78a Kolizija med določbami V primeru kolizije med določbo Poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in katero koli drugo določbo Poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo. Sprememba 52 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 94 – odstavek 3 a (novo) 3a.   Komisija mora predhodno oceniti izvedljivost dopolnitev v zvezi s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Predlagani pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, ki so neposredno povezani s pripravljenimi poročili ali sprejetimi predlogi v skladu s členom 47, se pošljejo Komisiji samo v vednost. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, za vsako leto določi postopek in časovni razpored za oceno izvedljivosti. Ta postopek in časovni razpored morata omogočiti dovolj časa za pripravo predlogov sprememb stališča Sveta o predlogu proračuna. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, pošlje predlagane pilotne projekte in pripravljalne ukrepe Komisiji le, če te predloge podpira odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Sprememba 53 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 94 – odstavek 4 4.  Pristojni odbor o dopolnitvah glasuje pred obravnavo na plenarnem zasedanju. 4.  Pristojni odbor o proračunskih dopolnitvah glasuje pred obravnavo na plenarnem zasedanju. Dopolnitve, ki se nanašajo na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki so neposredno povezani s poročili, ki se pripravljajo, ali predlogi, ki so bili sprejeti v skladu s členom 47, imajo prednost pri glasovanju. Sprememba 54 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 99 – razlaga (novo) Podelitev razrešnice Komisiji vključuje netradicionalno financirane instrumente, zunajproračunske instrumente in hibridne instrumente, ki temeljijo na uspešnosti. Ker je za take instrumente potreben poseben nadzorni okvir, mora biti pristojni odbor v zvezi z razrešnico sistematično vključen v obravnavo teh instrumentov v skladu s členom 56. Sprememba 55 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 113 – naslov Obravnava po postopku s pridruženimi odbori ali po postopku s skupnimi sejami odborov Obravnava po postopku s skupnimi sejami odborov Sprememba 56 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 113 – odstavek 1 1.   Kadar Parlament sprejme temeljni zakonodajni akt po postopku iz člena 57, se za obravnavo delegiranih aktov ali osnutkov izvedbenih aktov ali ukrepov uporabijo naslednje dodatne določbe: črtano —  delegirani akt ali osnutek izvedbenega akta ali ukrepa se posreduje pristojnemu in pridruženemu odboru, —  predsednik pristojnega odbora določi rok, do katerega lahko pridruženi odbor pripravi predloge o točkah, ki spadajo v njegovo izključno pristojnost ali v skupno pristojnost obeh odborov, —  če delegirani akt ali osnutek izvedbenega akta ali ukrepa v glavnem spada v izključne pristojnosti pridruženega odbora, pristojni odbor njegove predloge prevzame brez glasovanja; če pristojni odbor tega pravila ne spoštuje, lahko predsednik pridruženemu odboru dovoli, da predlog resolucije vloži za plenarno zasedanje. Sprememba 57 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 118 – odstavek 1 1.  Pristojni odbor lahko pripravi osnutke priporočil Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih, ko mednarodni sporazum, ki spada na področje uporabe člena 114 tega poslovnika, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 115 tega poslovnika. 1.  V skladu s členom 54, odstavka 1 in 2, lahko pristojni odbor pripravi osnutke priporočil Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih, ko mednarodni sporazum, ki spada na področje uporabe člena 114 tega poslovnika, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 115 tega poslovnika. Sprememba 58 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 118 – odstavek 3 3.  Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu. 3.  Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu. Drugi odbori lahko podajo mnenje pristojnemu odboru v skladu s členom 56. Sprememba 59 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 118 – odstavek 6 6.  Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pred začetkom delnega zasedanja pisno nasprotujejo politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. V primeru pisnega nasprotovanja se osnutki priporočil odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja. Ta priporočila so lahko predmet razprave, o morebitnih predlogih sprememb, ki jih vložijo politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, pa se glasuje. (Ne zadeva slovenske različice.) Sprememba 60 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 123 a (novo) Člen 123a Sodelovanje z odbori ali v okviru posebnih preučitvenih predstavitev Od predstavnika institucije oziroma organa Unije in katere koli druge osebe se pričakuje, da sodeluje v primeru prošenj za udeležbo na sejah odborov in posebnih preučitvenih predstavitev ter da odborom in za take predstavitve predloži ustrezne dokumente. V primeru nesodelovanja lahko odbor ali predsednik posebne preučitvene predstavitve od predsednika zahteva, da ukrepa. Predsednik po posvetovanju s konferenco predsednikov odloči, ali bo uporabil enega ali več naslednjih ukrepov: (a)  navodilo generalnemu sekretarju, naj kvestorje zaprosi za dovoljenje za odvzem ali deaktiviranje dolgoročnih izkaznic za vstop v skladu s členom 123(3); (b)  uradno izjavo, s katero Parlament izraža svoje nezadovoljstvo; (c)  prošnjo ustrezni instituciji oziroma organu Unije ali kateri koli drugi organizaciji, naj na sejo konference predsednikov pošlje predstavnika, da pojasni svojo zavrnitev; (d)  vse druge ustrezne ukrepe. Sprememba 61 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov V – naslov ODNOSI Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI ODNOSI Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI TER POLITIČNA ODGOVORNOST Sprememba 62 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 125 – odstavek 1 1.  Predsednik pozove izvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti (delovna področja). 1.  Predsednik pozove izvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o načrtovani strukturi nove Komisije, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega novega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti (delovna področja) in o horizontalni problematiki, zlasti o uravnoteženi zastopanosti spolov v novem kolegiju komisarjev. Sprememba 63 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 125 – odstavek 3 3.  Predstavitve izvedejo odbori. Predstavitev se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, kadar so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave, pod pogojem, da na tej predstavitvi sodelujejo pristojni odbori. 3.  Predstavitve kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi izvedejo odbori. Predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, kadar so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave, pod pogojem, da na tej predstavitvi sodelujejo pristojni odbori. Predstavitve so javne. Predstavitve kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi so javne. (Ta sprememba velja za celotno besedilo: v celotnem členu 125 in Prilogi VII se „predstavitve“ nadomestijo s „predstavitvami kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi“.) Sprememba 64 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 133 a (novo) Člen 133a Izjave, ki pojasnjujejo uporabo člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije kot pravne podlage 1.   Kadar namerava Komisija sprejeti predlog pravnega akta na podlagi člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, predsednik pozove predsednika Komisije, naj Parlamentu poda izjavo, v kateri pojasni razloge za izbiro te pravne podlage ter glavne cilje in elemente predloga. Izjavo poda, preden Komisija uradno sprejme predlog. Če to ni mogoče, se izjava vključi v osnutek dnevnega reda prvega delnega zasedanja po tem, ko Komisija sprejme predlog, razen če konferenca predsednikov odloči drugače. Konferenca predsednikov odloči, ali bo izjavi sledila razprava. Smiselno se uporablja člen 132(2) do (8) o vlaganju predlogov resolucij in glasovanju o njih. Če izjava ni uvrščena na dnevni red prvega delnega zasedanja po sprejetju predloga iz prvega pododstavka, vsebinsko pristojni odbor povabi pristojnega komisarja, da informacije iz prvega pododstavka poda na eni od prihodnjih sej. 2.   Predsednik predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, da preveri pravno podlago. Če se ta odbor odloči, da bo izpodbijal pravilnost ali primernost pravne podlage, o svojih sklepih poroča Parlamentu, po potrebi ustno. Uporablja se člen 149(3) do (5) Poslovnika. 3.   Kadar bi lahko predlog pravnega akta, ki temelji na členu 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, imel znatne posledice za proračun Unije, Parlament zahteva, da se začne postopek proračunskega nadzora iz skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije27a. Delegacijo Parlamenta v skupnem odboru, predvidenem v skupni izjavi iz prvega pododstavka, sestavljajo po en član odbora, pristojnega za proračunska vprašanja, iz vsake politične skupine in en član iz katerega koli vsebinsko pristojnega odbora. 4.   Ne prej kot tri mesece po začetku veljavnosti pravnega akta, ki temelji na členu 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in nato v ustreznih časovnih presledkih predsednik povabi pristojnega komisarja, naj Parlamentu poda izjavo o izvajanju zadevnega pravnega akta in potrebi po ohranitvi njegovih določb glede na zahteve Pogodb. Smiselno se uporablja postopek iz odstavka 1. _________________ 27a UL C 444 I, 22.12.2020, str. 5. Sprememba 65 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov V – Poglavje 3 – naslov PARLAMENTARNA VPRAŠANJA POSEBNE PREUČITVENE PREDSTAVITVE IN PARLAMENTARNA VPRAŠANJA Sprememba 66 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 135 a (novo) Člen 135a Posebne preučitvene predstavitve 1.   Konferenca predsednikov lahko na predlog predsednika, odbora ali poslancev ali politične skupine ali skupin, ki dosegajo vsaj srednji prag, v kratkem času skliče posebno preučitveno predstavitev, kjer posluša enega ali več komisarjev o pomembnejšem političnem vprašanju. 2.   Konferenca predsednikov določi število poslancev, ki jih politične skupine in samostojni poslanci imenujejo za posamezno posebno preučitveno predstavitev. Politične skupine po potrebi zagotovijo, da so primerno zastopani ustrezni odbori. 3.   Posebno preučitveno predstavitev vodi predsednik ali eden od podpredsednikov na podlagi prenesenega pooblastila. Predstavitev je povsem javna, razen če konferenca predsednikov odloči drugače. 4.   Čas za govor, dodeljen politični skupini, se obravnava kot blok. Vsaka politična skupina čas za govor iz svojega bloka razporedi med svoje člane, ki sodelujejo na predstavitvi. Čas za govor, dodeljen samostojnim poslancem, se ne obravnava kot blok. 5.   Po zaključku posebne preučitvene predstavitve lahko predsedujoči v imenu poslancev, ki so se predstavitve udeležili, konferenci predsednikov poda pisna priporočila. Sprememba 67 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 137 – odstavek 1 1.  Čas za vprašanja komisarjem na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ približno 90 minut za eno ali več tematik, ki jih konferenca predsednikov določi vnaprej in najpozneje v četrtek pred zadevnim delnim zasedanjem. 1.  Čas za vprašanja enemu ali več komisarjem na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ približno 90 minut za eno ali več tematik, ki jih konferenca predsednikov določi vnaprej in najpozneje v četrtek pred zadevnim delnim zasedanjem. Delovno področje komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi k času za vprašanja, je povezano s tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavljajo vprašanja. Sprememba 68 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 137 – odstavek 2 2.   Delovno področje komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezano s tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavljajo vprašanja. Na eno delno zasedanje se lahko povabita največ dva komisarja. Vendar je mogoče povabiti tretjega komisarja, kar je odvisno od tematike oziroma tematik, ki so bile izbrane za čas za vprašanja. črtano Sprememba 69 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 137 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Praviloma enkrat na delno zasedanje poteka posebna seja o nadzoru s predsednikom Komisije ali izbranimi komisarji brez vnaprej določene teme. Sprememba 70 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 137 – odstavek 3 3.  Pod pogoji iz odstavka 1 se lahko nameni tudi čas za vprašanja predsedniku Evropskega sveta, predsedstvu Sveta, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine. 3.  Pod pogoji iz odstavka 1 se lahko nameni tudi čas za vprašanja predsedniku Evropskega sveta, predsedstvu Sveta, predsedniku Komisije, celemu kolegiju komisarjev ali posamičnim kategorijam komisarjev, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine ter drugim ustreznim predstavnikom institucij in organov Unije. Sprememba 72 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 137 – odstavek 6 a (novo) 6a.  Poslanci nimajo vnaprej dodeljenih sedežev in se jih spodbuja, da sedijo v ospredju sejne dvorane. Sprememba 73 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 150 – odstavek 3 3.  Odbor lahko v okviru proračunskih sredstev, ki so temu namenjena, začne neposreden dialog z nacionalnimi parlamenti na ravni odborov. To lahko vključuje ustrezne oblike sodelovanja v postopku pred sprejetjem in po sprejetju zakonodaje. 3.  Odbor lahko v okviru proračunskih sredstev, ki so temu namenjena, začne neposreden dialog z nacionalnimi parlamenti na ravni odborov. To lahko vključuje ustrezne oblike sodelovanja v postopku pred sprejetjem in po sprejetju zakonodaje, vključno s pregledom izvajanja prava in politik Unije. Sprememba 74 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 154 – odstavek 4 a (novo) 4a.   Konferenca predsednikov se lahko na predlog odbora ali poslancev ali politične skupine oziroma skupin, ki dosegajo vsaj visoki prag, odloči za ad hoc delna zasedanja o zadevah velikega političnega pomena. V takih primerih ne sme biti glasovanja. Predsednik po sklepu konference predsednikov skliče Parlament. Sprememba 75 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 158 – odstavek 1 1.  Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Spremembe končnega osnutka dnevnega reda lahko predlaga odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto. 1.  Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko predlaga eno spremembo h končnemu osnutku dnevnega reda kot odziv na politične dogodke, do katerih je prišlo po sprejetju končnega osnutka dnevnega reda. Take predloge sprememb mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto. Sprememba 76 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 160 a (novo) Člen 160a Razprave o posebnih zadevah, ki so v interesu Evropske unije – Izjave Parlamenta 1.   Parlament lahko v skladu s členoma 157 in 158 na dnevni red uvrsti razprave o posebnih zadevah, ki so v interesu Evropske unije. 2.   Smiselno se uporablja člen 132(2) do (8) o vlaganju predlogov resolucij in glasovanju o njih. Sprememba 77 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 163 – odstavek 1 1.  Predsednik, odbor, politična skupina, poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, Komisija ali Svet lahko Parlamentu podajo zahtevo, da v skladu s členom 48(1) razpravo o predlogu, ki je bil predložen Parlamentu, obravnava kot nujno. Take zahteve se predložijo v pisni obliki in morajo biti obrazložene. 1.  Predsednik, odbor, politična skupina, poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, Komisija ali Svet lahko Parlamentu zaradi nepredvidenih dogodkov podajo zahtevo, da nujno odloči o predlogu, ki je bil predložen Parlamentu na podlagi člena 48(1). Take zahteve se predložijo v pisni obliki in morajo biti obrazložene. Pri zahtevah Komisije ali Sveta utemeljitev vsebuje podrobno obrazložitev vsakega predloga in po potrebi natančno navedbo zakonsko predpisanih rokov za sprejetje ali začetek veljavnosti predlaganega pravno zavezujočega akta. Sprememba 78 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 163 – odstavek 2 2.  Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujno razpravo, jo razglasi na plenarnem zasedanju. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila razglašena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, poslancem razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo o isti zadevi, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve, ki se nanašajo na isto zadevo. 2.  Zahteve za nujno odločitev se v Parlamentu razglasijo čim prej po tem, ko jih predsednik prejme. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila razglašena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, poslancem razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno odločitev o isti zadevi, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno odločitev za vse zahteve, ki se nanašajo na isto zadevo. Sprememba 79 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 163 – odstavek 3 3.  Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve in en nasprotnik, skupaj s predsednikom ali poročevalcem pristojnega odbora ali obema. Nobeden od govornikov ne sme govoriti dlje kot tri minute. 3.  Pred glasovanjem o zahtevi za nujno odločitev imajo besedo le predlagatelj zahteve in en nasprotnik, skupaj s predsednikom ali poročevalcem pristojnega odbora ali obema. Nobeden od govornikov ne sme govoriti dlje kot tri minute. Sprememba 80 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 163 – odstavek 4 4.  Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja. 4.  Kadar se prošnja za nujno odločitev odobri, ima ta točka prednost pred drugimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave, kadar je ustrezno, in čas glasovanja. Sprememba 81 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 163 – odstavek 5 5.  Nujni postopek lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora. 5.  Parlament sprejme nujno odločitev o predlogu na podlagi poročila pristojnega odbora v skladu z običajno veljavnimi pravili in ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve. V takem primeru ima obravnava predloga prednost pred drugimi točkami na dnevnem redu odbora, pristojni odbor pa po potrebi uporabi poenostavljeni postopek na podlagi člena 52. Kadar se uporabi nujni postopek in opravijo medinstitucionalna pogajanja, se člena 70 in 71 ne uporabljata. Smiselno se uporablja člen 74. Sprememba 82 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 163 – odstavek 5 a (novo) 5a.   Parlament lahko izjemoma sklene, da bo nujno odločitev o predlogu sprejel brez poročila ali na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora, če to zahtevajo predsednik, odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Če v takih primerih potekajo medinstitucionalna pogajanja, se ne uporabljata člena 70 in 71, pač pa se smiselno uporablja člen 74. Sprememba 83 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 167 – odstavek 4 4.  Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko izjemoma omili. Predsedstvo sprejme potrebne določbe. 4.  Med misijami zunaj običajnih krajev dela se zagotovi tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se določi na podlagi kodeksa o večjezičnosti in se lahko izjemoma omili. Predsedstvo sprejme potrebne določbe. Sprememba 84 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171 – naslov Dodelitev časa za govor in seznam govornikov Dodelitev časa za govor Sprememba 85 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171 – odstavek 3 – pododstavek 1 3.  Govorniki, katerih prispevki so predvideni na seznamu govornikov, govorijo na osrednjem govorniškem odru. Invalidni govorniki lahko govorijo s svojega sedeža, če želijo. 3.  Govorniki, katerih prispevki so predvideni na seznamu govornikov, govorijo na osrednjem govorniškem odru, razen če po potrebi predsednik odloči drugače. Invalidni govorniki lahko govorijo s svojega sedeža, če želijo. Sprememba 86 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171 – odstavek 4 4.  Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, ki vključuje enega ali več krogov govornikov iz vsake politične skupine, ki želijo govoriti, po vrstnem redu glede na velikost političnih skupin. 4.  Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, ki vključuje enega ali več krogov govornikov iz vsake politične skupine, ki želijo govoriti, po vrstnem redu glede na velikost političnih skupin. Čas za govor, dodeljen političnim skupinam, je sorazmeren s skupnim številom njihovih članov. Sprememba 87 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171 – odstavek 5 – točka c (c)  samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b); (c)  poslancem, ki ne pripadajo nobeni politični skupini, se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točko (b), in sicer sorazmerno s skupnim številom samostojnih poslancev, do števila poslancev iz člena 33(2); Sprememba 88 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171 – odstavek 7 7.  Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično. 7.  Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično. Čas za govor, dodeljen govornikom iz političnih skupin, je sorazmeren s skupnim številom njihovih članov. Konferenca predsednikov določi preostali čas za vse razprave. Sprememba 89 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171 – odstavek 8 a (novo) 8a.   Poslanci so praviloma navzoči v razpravi, v kateri naj bi govorili ali v kateri želijo govoriti. Sprememba 90 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171 – odstavek 9 9.  Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal. Predsednik to stori le, če se govornik strinja z vprašanjem in če je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo v tej razpravi. Poslanec, ki dvigne modri kartonček, in govornik nista iz iste politične skupine in nista oba samostojna poslanca. Ob upoštevanju pogojev iz drugega stavka, ki se smiselno uporabljajo, lahko predsednik poslancu, ki je postavil tako vprašanje, dovoli, da na odgovor govornika poda največ pol minute dolg odziv. Govornik lahko nato nadaljuje z odgovorom v zvezi s tem odzivom. 9.  Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka ali z uporabo elektronskega sistema pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal. Predsednik to stori le, če se govornik strinja z vprašanjem in če je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo v tej razpravi. Poslanec, ki dvigne modri kartonček, in govornik nista iz iste politične skupine in nista oba samostojna poslanca. Ob upoštevanju pogojev iz drugega stavka, ki se smiselno uporabljajo, lahko predsednik poslancu, ki je postavil tako vprašanje, dovoli, da na odgovor govornika poda največ pol minute dolg odziv. Govornik lahko nato nadaljuje z odgovorom v zvezi s tem odzivom. Sprememba 91 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 207 – odstavek -1 (novo) -1.   Poslanci ali politična skupina ali skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag, lahko konferenco predsednikov kadar koli zaprosijo, naj Parlamentu predlaga ustanovitev posebnega odbora. Sprememba 92 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 207 – odstavek -1 a (novo) -1a.   Pred sprejetjem odločitve o taki prošnji lahko konferenca predsednikov konferenco predsednikov odborov zaprosi za priporočilo. Sprememba 93 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 207 a (novo) Člen 207a Začasni zakonodajni odbori 1.   Kadar iz postopka iz člena 48 ali člena 54 izhaja, da zadeva spada v pristojnost več kot treh odborov, pri čemer nobena od teh pristojnosti ne prevlada, lahko konferenca predsednikov kot zadnjo možnost na podlagi priporočila konference predsednikov odborov Parlamentu predlaga ustanovitev začasnega zakonodajnega odbora za obravnavo posameznega predloga pravno zavezujočega akta ali predzakonodajnega strateškega dokumenta. V priporočilu konference predsednikov odborov so navedeni odbori, pristojni za nadzor nad izvajanjem zakonodaje. 2.   Številčno sestavo začasnega zakonodajnega odbora določi Parlament na podlagi predloga konference predsednikov. Njegov mandat traja od datuma ustanovne seje do sprejetja zadevnega pravno zavezujočega akta, brez poseganja v potrebo po nadzornih dejavnostih. V primeru predzakonodajnega strateškega dokumenta njegov mandat traja od datuma ustanovne seje do sprejetja poročila na plenarnem zasedanju. Člane začasnega zakonodajnega odbora imenujejo politične skupine in samostojni poslanci, in sicer načeloma izmed članov odborov, ki v tem sodelujejo. Konferenca predsednikov odloči, ali je treba hkrati s predlogom za ustanovitev odbora imenovati enega ali več poročevalcev. 3.   Drugi odbori niso pooblaščeni za dajanje mnenj začasnim zakonodajnim odborom v skladu s členom 56. 4.   Začasni zakonodajni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom. Sprememba 94 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 208 – odstavek 10 10.  Kadar domnevne kršitve ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije nakazujejo na odgovornost organa države članice, lahko preiskovalni odbor parlament te države članice zaprosi za sodelovanje pri preiskavi. 10.  Zahteve za dokumente in priče v skladu s Sklepom 95/167/ES, Euratom, ESPJ formalno vloži predsednik na zahtevo preiskovalnega odbora. V primeru zavrnitve zahteve za dokumente ali priče brez zadostne utemeljitve se uporablja člen 123a. Preiskovalni odbori lahko v skladu s Sklepom 95/167/ES Euratom, ESPJ in tem poslovnikom: –  organizirajo misije za ugotavljanje dejstev v državah članicah; –  zahtevajo dokumente in izvedenska poročila; –  vabijo priče; –  zaslišijo uradnike in druge uslužbence Unije ali držav članic; –  zaprosijo nacionalne organe za pomoč med preiskavami; –  zaprosijo parlamente zadevne države članice za sodelovanje pri preiskavi. Predsednik lahko priče pozove, da pričajo pod prisego. Nihče ni dolžan pričati pod prisego, vendar se v primeru, da ga priča odkloni, o tem naredi uradni zaznamek. Spremembi 147 in 148 Poslovnik Parlamenta Člen 209 – odstavek 2 2.  Sestava odborov, kolikor je mogoče, odraža sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami mora biti bodisi najbližje skupno število nad bodisi najbližje skupno število pod sorazmernim izračunom. 2.  Sestava odborov, kolikor je mogoče, odraža sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami mora biti bodisi najbližje skupno število nad bodisi najbližje skupno število pod sorazmernim izračunom. Pri določanju sestave vsakega odbora bi si morale politične skupine prizadevati za pravično zastopanost spolov. Kadar med političnimi skupinami ni dogovora o njihovi sorazmerni teži v enem ali več posebnih odborih, odloči konferenca predsednikov. Kadar med političnimi skupinami ni dogovora o njihovi sorazmerni teži ali zastopanosti spolov v enem ali več posebnih odborih, o tem odloči konferenca predsednikov. Sprememba 95 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 211 Člen 211 črtano Vprašanja glede pristojnosti 1.   Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo točke, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov odborov v dveh tednih od dodelitve odboru, kot določa člen 48(1). V ta rok se ne štejejo tedni brez parlamentarnih dejavnosti in tedni za zunanje parlamentarne dejavnosti. 2.   Konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik najpozneje na njeni drugi seji po izteku roka iz odstavka 1 pripravi svoje priporočilo. Konferenca predsednikov sprejme odločitev na podlagi tega priporočila v šestih tednih po njegovi predložitvi. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto. 3.   Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore s predsedniki drugih odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 57. (Ta sprememba velja za celotno besedilo: črtati sklicevanje na člen 211 in narediti ustrezne spremembe v celotnem Poslovniku.) Sprememba 96 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 1 – točka a (a)  odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 14(2) Uredbe (EU) 2019/788; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen v skladu s členom 57; (a)  odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 14(2) Uredbe (EU) 2019/788; odbor, pristojen za peticije, je samodejno vključen v skladu z načelom dobrega in lojalnega sodelovanja iz člena 56; Sprememba 97 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen -1 (novo) Člen -1 Struktura in organizacija delovnih področij Komisije V skladu s členom 125 predsednik pred predstavitvami kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi povabi novoizvoljenega predsednika Komisije, naj konferenco predsednikov obvesti o naslednjem: –  o načrtovani strukturi nove Komisije, vključno s predlaganimi naslovi posameznih delovnih področij in njihovim morebitnim združevanjem v skupine, –  o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti (delovna področja), ter –  o drugih horizontalnih vprašanjih, zlasti uravnoteženi zastopanosti spolov v kolegiju komisarjev. Sprememba 98 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 1 – odstavek 3 3.  Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve. 3.  Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Parlament od kandidatov za komisarja pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Sprememba 99 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 2 – naslov Pregled izjav o finančnih interesih Pregled izjav o interesih Sprememba 100 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 2 – odstavek 3 – uvodni del 3.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o finančnih interesih uporablja naslednje smernice: 3.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o interesih uporablja naslednje smernice: Sprememba 101 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 2 – odstavek 3 – točka a (a)  če odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjave o finančnih interesih na podlagi predloženih dokumentov ugotovi, da je izjava o finančnih interesih točna, popolna in ne vsebuje podatkov, ki bi lahko nakazovali obstoj že prisotnega ali možnega nasprotja interesov v zvezi z delovnim področjem kandidata za komisarja, njegov predsednik pošlje potrdilo o tej ugotovitvi odborom, pristojnim za predstavitev, oziroma ustreznim odborom v primeru postopka med mandatom; (a)  če odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjave o interesih na podlagi predloženih dokumentov meni, da je izjava točna in popolna ter ne vsebuje podatkov, ki bi lahko nakazovali obstoj že prisotnega ali možnega nasprotja interesov v zvezi z delovnim področjem kandidata za komisarja, njegov predsednik pošlje potrdilo o tej ugotovitvi odborom, pristojnim za predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi, oziroma ustreznim odborom v primeru postopka med mandatom; če odbor, pristojen za pravne zadeve, v izjavi o interesih kandidata za komisarja ugotovi elemente, ki niso povezani s finančnimi interesi, ki bi jih bilo treba upoštevati pri splošni oceni kandidata za komisarja, o tem nemudoma obvesti vse odbore, vključene v predstavitev kandidata ob njegovi potrditvi; Sprememba 102 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 2 – odstavek 3 – točka b (b)  če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da izjava o interesih kandidata za komisarja vsebuje nepopolne oziroma protislovne informacije ali da so potrebna dodatna pojasnila, od kandidata za komisarja v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja predloži potrebne dodatne informacije, ter te informacije pred sprejetjem svoje odločitve prouči in ustrezno analizira; odbor, pristojen za pravne zadeve, se lahko po potrebi odloči, da kandidata za komisarja povabi na razpravo; (b)  če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da izjava o interesih kandidata za komisarja vsebuje nepopolne oziroma protislovne informacije v zvezi s finančnimi interesi ali da so potrebna dodatna pojasnila o finančnih interesih, od kandidata za komisarja v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja predloži potrebne dodatne informacije, ter te informacije pred sprejetjem svoje odločitve prouči in ustrezno analizira; odbor, pristojen za pravne zadeve, se lahko po potrebi odloči, da kandidata za komisarja povabi na razpravo; Sprememba 103 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 2 – odstavek 3 – točka c (c)  če odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi izjave o finančnih interesih ali dodatnih informacij, ki jih predloži kandidat za komisarja, ugotovi, da obstaja nasprotje interesov, pripravi priporočila za njegovo odpravo; ta priporočila lahko vključujejo odpoved tem finančnim interesom ali menjavo delovnega področja kandidata za komisarja, ki jo določi predsednik Komisije; v resnejših primerih, če ne najde rešitve za odpravo nasprotja interesov, lahko odbor, pristojen za pravne zadeve, uporabi zadnjo možnost, tj. sklene, da kandidat za komisarja ne more opravljati svoje funkcije v skladu s Pogodbama in kodeksom ravnanja; predsednik Parlamenta nato pozove predsednika Komisije, naj pojasni, kakšne nadaljnje ukrepe namerava sprejeti. (c)  če odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi izjave o interesih ali dodatnih informacij, ki jih predloži kandidat za komisarja, ugotovi, da obstaja nasprotje interesov v zvezi s finančnimi interesi, pripravi priporočila za njegovo odpravo; ta priporočila lahko vključujejo odpoved tem finančnim interesom ali menjavo delovnega področja kandidata za komisarja, ki jo določi predsednik Komisije; v resnejših primerih, če ne najde rešitve za odpravo nasprotja interesov v zvezi s finančnimi interesi, lahko odbor, pristojen za pravne zadeve, uporabi zadnjo možnost, tj. sklene, da kandidat za komisarja ne more opravljati svoje funkcije v skladu s Pogodbama in kodeksom ravnanja; predsednik Parlamenta nato pozove predsednika Komisije, naj pojasni, kakšne nadaljnje ukrepe namerava sprejeti. Sprememba 104 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 3 – odstavek 2 2.  Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci. 2.  Predstavitve kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi organizira konferenca predsednikov na podlagi priporočila konference predsednikov odborov, v katerem sta opredeljeni predlagana razdelitev pristojnosti med odbori in predlagana dolžina vsake posamezne predstavitve kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Sprememba 105 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 3 – odstavek 3 3.  Kadar se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti: 3.  Primerno se uredi dodelitev pristojnosti za predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi odborom. Obstajata dve možnosti: (a)  če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor); (a)  če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostjo enega ali več odborov, vendar v okviru pristojnosti prevladujočega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor); k sodelovanju na predstavitvi kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi so lahko povabljeni tudi drugi odbori, če njegovo delovno področje v veliki meri spada v njihovo pristojnost; (b)  če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter (b)  če se znatni deli delovnega področja kandidata za komisarja ujemajo s pristojnostjo dveh ali več odborov, pri čemer nobena od teh pristojnosti ne prevlada, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati; k sodelovanju na predstavitvi kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi so lahko povabljeni tudi drugi odbori, če njegovo delovno področje v veliki meri spada v njihovo pristojnost. (c)   če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori). Sprememba 106 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 3 – odstavek 5 5.  Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj, pri čemer niso dovoljena podvprašanja. V primeru skupnih odborov lahko vsak predloži tri vprašanja. 5.  Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo ob njihovi potrditvi pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu se zastavita dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj. V primeru, da ima kandidat skupaj predstavitev za dva ali več odborov, lahko vsak odbor predloži tri vprašanja. Vsak povabljeni odbor ima pravico predložiti eno vprašanje, pri čemer niso dovoljena podvprašanja. Življenjepisi kandidatov za komisarja in njihovi odgovori na pisna vprašanja se objavijo na spletišču Parlamenta pred predstavitvijo. Življenjepisi kandidatov za komisarja in njihovi odgovori na pisna vprašanja se objavijo na spletišču Parlamenta pred predstavitvijo kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi. Sprememba 107 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 3 – odstavek 6 6.  Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj. 6.  Predstavitve kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj. Za vsako predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi se načeloma predvidijo tri ure. V primeru kandidatov za komisarja s posebej velikimi ali zapletenimi delovnimi področji, ki vključujejo več kot en odbor, lahko konferenca predsednikov odborov priporoči, da predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi traja največ štiri ure. Pri priporočeni dolžini predstavitve kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi se ustrezno upošteva število povabljenih odborov, da lahko njihovi predsedniki postavijo vsak po eno vprašanje. Sprememba 108 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 3 – odstavek 7 7.  Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Med predstavitvijo se zastavi do 25 vprašanj, ki so po možnosti združena po temah. V okviru postavljene časovne omejitve se lahko takoj zastavi eno dodatno vprašanje. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 171 Poslovnika. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo. 7.  Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 171 Poslovnika. Čas za govor, dodeljen politični skupini, se obravnava kot blok, je pa treba za vsako posamezno predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi ohraniti enotno usklajeno obliko. Politična skupina ta čas razdeli med svoje člane, ki sodelujejo na predstavitvi. Čas za govor, dodeljen samostojnim poslancem, se ne obravnava kot blok. Kandidatu za komisarja se za odgovor v povprečju da na voljo dvakrat več časa, kot je časa za vprašanje. Namen izvajanja predstavitev kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarje in poslanci. Pred koncem predstavitve kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi lahko kandidati podajo kratko sklepno izjavo. Sprememba 109 Poslovnik Evropskega parlamenta VII – člen 3 – odstavek 8 8.  Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu, ki se brezplačno zagotovi javnosti in medijem. Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v 24 urah. 8.  Javnosti se brezplačno zagotovi neposredni avdio-vizualni prenos predstavitev kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi. Indeksiran posnetek predstavitev kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi je javnosti na voljo v 24 urah. Sprememba 110 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 4 – odstavek 1 1.  Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo. 1.  Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Predsedniki povabljenih odborov so povabljeni k sodelovanju na ocenjevalnih sestankih. Koordinatorji pristojnih odborov so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo. Sprememba 111 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 4 – odstavek 2 2.  V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek. 2.  V primeru, ko ima kandidat skupaj predstavitev za dva ali več odborov, delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek, tudi z izvedbo skupnih ocenjevalnih sestankov. Sprememba 112 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 4 – odstavek 3 3.  Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni. Vanj se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev. 3.  Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni. Mnenja povabljenih odborov, ki jih sprejmejo koordinatorji, ki predstavljajo navadno večino članov odbora, ki pripadajo politični skupini, se priložijo pismu o oceni. Sprememba 113 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 4 – odstavek 4 – točka c (c)  Če koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo. (c)  Če koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članov odbora, ki pripadajo politični skupini, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se v tem pismu omeni na njeno prošnjo. Sprememba 114 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 4 – odstavek 4 – točka d (d)  Če koordinatorji ne morejo doseči vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata: (d)  Če koordinatorji ne morejo doseči vsaj dvotretjinske večine članov odbora, ki pripadajo politični skupini, da bi potrdili kandidata, lahko zaprosijo za: –  najprej z nadaljnjimi pisnimi vprašanji zaprosijo za dodatne informacije, –  dodatne informacije z nadaljnjimi pisnimi vprašanji, ki ne presegajo števila pisnih vprašanj, kolikor jih je bilo prvotno predloženih kandidatu za komisarja, ali/in –  če odgovor po mnenju koordinatorjev še vedno ni zadovoljiv, zaprosijo za dodatno enoinpolurno predstavitev, ki jo odobri konferenca predsednikov. –  dodatno enoinpolurno predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi, ki jo odobri konferenca predsednikov. Za namene prvega pododstavka, prva alinea, podvprašanja niso dovoljena in povabljeni odbori nimajo pravice do predložitve dodatnih pisnih vprašanj. V okviru ocenjevanja kandidata za komisarja se lahko zaprosi samo za en sklop dodatnih pisnih vprašanj in eno dodatno predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi. Dodatna pisna vprašanja in odgovori kandidata za komisarja se objavijo na spletnem mestu Parlamenta. Sprememba 115 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 4 – odstavek 4 – točka e (e)  Če po uporabi točke (d) koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo. (e)  Če po uporabi točke (d) koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članov odbora, ki pripadajo politični skupini, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se v tem pismu omeni na njeno prošnjo. Sprememba 116 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII – člen 4 – odstavek 4 – točka f (f)  Če po uporabi točke (d) koordinatorji še vedno ne tvorijo vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata za komisarja, predsednik skliče sejo odbora in organizira glasovanje o dveh vprašanjih, omenjenih v odstavku 1. Predsednik odbora predloži pismo, v katerem poda oceno odbora. (f)   Če po uporabi točke (d) koordinatorji še vedno ne tvorijo vsaj dvotretjinske večine članov odbora, ki pripadajo politični skupini, da bi potrdili kandidata za komisarja, predsednik skliče sejo odbora in organizira glasovanje o dveh vprašanjih, omenjenih v odstavku 1. Predsednik odbora predloži pismo, v katerem poda oceno odbora.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1995/167/oj. (2) Sprejeta besedila z dne 23. maja 2012 (UL C 264 E, 13.9.2013, str. 41) in 16. aprila 2014 (UL C 443, 22.12.2017, str. 39). (3) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU (COM(2016)0467/COM(2020)0611 – C8-0321/2016 – 2016/0224A(COD))

P9_TA(2024)0177 A8-0171/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0467) in spremenjenega predloga (COM(2020)0611),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 78(2)(d) in 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0321/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 78(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češkega senata, italijanskega senata in romunske poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1) in 25. februarja 2021(2),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 8. februarja 2017(3) in 19. marca 2021(4),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 21. februarja 2024 o pooblastitvi Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za razdelitev zakonodajnega postopka in predložitev dveh ločenih prečiščenih besedil za obravnavo na plenarnem zasedanju,

–  ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0171/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1348.)

(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 97. (2) UL C 155, 30.4.2021, str. 64. (3) UL C 207, 30.6.2017, str. 67. (4) UL C 175, 7.5.2021, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila (COM(2020)0613 – C9-0308/2020 – 2020/0277(COD))

P9_TA(2024)0178 A9-0127/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0613),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 78(2)(c), (d) in (e) ter člena 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0308/2020),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) ter člena 78(2)(d) in (e) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata in madžarskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. aprila 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. marca 2021(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0127/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1147

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1359.)

(1) UL C 155, 30.4.2021, str. 58. (2) UL C 175, 7.5.2021, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju azila in migracij ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in predlagane Uredbe (EU) XXX/XXX [Sklad za azil in migracije] (COM(2020)0610 – C9-0309/2020 – 2020/0279(COD))

P9_TA(2024)0179 A9-0152/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0610),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter točke (e) člena 78(2) ter točk (a), (b) in (c) člena 79(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0309/2020),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata, madžarske državne skupščine in slovaškega državnega sveta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. februarja 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. marca 2021(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0152/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1351.)

(1) UL C 155, 30.4.2021, str. 58. (2) UL C 175, 7.5.2021, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi postopka vračanja na meji in spremembi Uredbe (EU) 2021/1148 (COM(2016)0467/COM(2020)0611 – C9-0039/2024 – 2016/0224B(COD))

P9_TA(2024)0180 A9-0164/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2016)0467) in spremenjenega predloga (COM(2020)0611),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 78(2)(d) in 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0039/2024),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju členov 294(3) in 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1) in z dne 25. februarja 2021(2),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 8. februarja 2017(3) in 19. marca 2021(4),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z 8. februarja 2024, da bo odobril to stališče v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 21. februarja 2024 o pooblastilu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za razdelitev zakonodajnega postopka in predložitev dveh ločenih prečiščenih besedil v obravnavo na plenarnem zasedanju,

–  ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0164/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju, ob upoštevanju priporočil posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi postopka vračanja na meji in spremembi Uredbe (EU) 2021/1148

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1349.)

(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 97. (2) UL C 155, 30.4.2021, str. 64. (3) UL C 207, 30.6.2017, str. 67. (4) UL C 175, 7.5.2021, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817 (COM(2020)0612 – C9-0307/2020 – 2020/0278(COD))

P9_TA(2024)0181 A9-0149/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0612),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in točk (b) in (d) člena 77(2), Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0307/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj madžarskega parlamenta in italijanskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. februarja 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. marca 2021(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0149/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1356.)

(1) UL C 155, 30.4.2021, str. 58. (2) UL C 175, 7.5.2021, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/816 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter Uredbe (EU) 2019/818 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 za uvedbo preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah (COM(2021)0096 – C9-0088/2021 – 2021/0046(COD))

P9_TA(2024)0182 A9-0148/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0096),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 16(2), člena 74, člena 78(2)(e), člena 79(2)(c), točke (d) drugega pododstavka člena 82(1), člena 85(1), člena 87(2)(a) in člena 88(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C9-0088/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3), člena 78(2)(e), člena 79(2)(c), točke (d) drugega pododstavka člena 82(1) in člena 87(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0148/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 za uvedbo preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1352.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev) (COM(2016)0272/COM(2020)0614 – C8-0179/2016 – 2016/0132(COD))

P9_TA(2024)0183 A8-0212/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0272) in spremenjenega predloga (COM(2020)0614),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 78(2)(c), (d), (e) in (g), člena 79(2)(c), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0179/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata in madžarske državne skupščine v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016 in 25. februarja 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 8. decembra 2016 in 19. marca 2021(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0212/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti z drugim besedilom, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov za učinkovito uporabo uredb (EU) 2024/1351 in (EU) 2024/1350 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 2001/55/ES in za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, o zahtevah organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Europola za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1358.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 144 in UL C 155, 30.4.2021, str. 64. (2) UL C 185, 9.6.2017, str. 91 in UL C 175, 7.5.2021, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2016)0468 – C8-0325/2016 – 2016/0225(COD))

P9_TA(2024)0184 A8-0316/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0468),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 78(2), točki (d) in (g), Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0325/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0316/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in humanitarni sprejem ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1147

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1350.)

(1) UL C 125, 21.4.2017, str. 40. (2) UL C 207, 30.6.2017, str. 67.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD))

P9_TA(2024)0185 A8-0245/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0466),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 78(2)(a) in (b) in 79(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0324/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0245/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti z drugim besedilom, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in razveljavitvi Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1347.)

(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 97. (2) UL C 207, 30.6.2017, str. 67.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD))

P9_TA(2024)0186 A8-0186/2017

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0465),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 78(2)(f) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0323/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja italijanskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj razčlenjenem pristopu k tehniki prenavljanja pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 12. januarja 2017, naslovljenega na Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 110(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 110 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0186/2017),

A.  ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 10. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2024/1346.)

(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 97. (2) UL C 207, 30.6.2017, str. 67. (3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 10. aprila 2024, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi dodatnih postopkovnih pravil v zvezi z izvrševanjem Uredbe (EU) 2016/679 (COM(2023)0348 – C9-0231/2023 – 2023/0202(COD))(1)

P9_TA(2024)0187 A9-0045/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja mehanizma za sodelovanje in reševanje sporov, kot je določeno v členih 60 in 65 Uredbe (EU) 2016/679, je treba določiti pravila za postopke, ki jih vodijo nadzorni organi v čezmejnih primerih, in za postopke odbora pri reševanju sporov, vključno z obravnavo čezmejnih pritožb. Iz tega razloga je treba določiti tudi pravila v zvezi z uveljavljanjem pravice strank v preiskavi do zaslišanja, preden nadzorni organi in, odvisno od primera, odbor sprejmejo odločitev. (2)  Za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja mehanizma za sodelovanje in reševanje sporov, kot je določeno v členih 60 in 65 Uredbe (EU) 2016/679, je treba določiti pravila za postopke, ki jih vodijo nadzorni organi v čezmejnih primerih, in za postopke odbora pri reševanju sporov, vključno z obravnavo čezmejnih pritožb. Iz tega razloga je treba določiti tudi pravila v zvezi z uveljavljanjem pravice strank do zaslišanja, preden nadzorni organi in, odvisno od primera, odbor sprejmejo odločitev. Namen te uredbe je zaščititi pravico do dobrega upravljanja, kot je določena v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Za dosego tega cilja bi morali vsi organi za varstvo podatkov pri uporabi določb te uredbe delovati nepristransko in neodvisno ter v skladu z načelom pravne države, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Ta uredba in poglavje VII Uredbe (EU) 2016/679 urejata le nekatere elemente postopka sodelovanja, kadar v postopku sodelujejo nadzorni organi več kot ene države članice. Ta uredba se ne uporablja, kadar stranka vloži pritožbo neposredno pri vodilnem nadzornem organu v drugi državi članici. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 b (novo) (2b)  Za nadzorne organe bi se moralo uporabljati postopkovno pravo posamezne države članice, če ta uredba zadeve ne harmonizira. S pravom Unije so že urejeni nekateri postopkovni elementi, kot je horizontalno dokazno breme upravljavca iz člena 5(2) Uredbe (EU) 2016/679. Nadzorni organi v skladu s primarnostjo prava Unije ne bi smeli uporabljati nacionalnega postopkovnega prava, če je v nasprotju s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/679. Sodelovanje med nadzornimi organi ne bi smelo biti omejeno zaradi razlik v nacionalnem postopkovnem pravu. Nadzorni organi bi morali izkoristiti vse možnosti iz veljavne nacionalne zakonodaje, da sodelovanje v postopkih omogočijo strankam v drugi državi članici. To lahko vključuje sodelovanje na daljavo prek video povezave, tolmače ali splošno dostopna komunikacijska sredstva. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Pritožbe so bistven vir informacij za odkrivanje kršitev pravil o varstvu podatkov. Opredeliti je treba jasne in učinkovite postopke za obravnavo pritožb v čezmejnih primerih, saj lahko pritožbo obravnava nadzorni organ, ki ni organ, pri katerem je bila vložena pritožba. (3)  Pritožbe so bistven vir informacij za odkrivanje kršitev pravil o varstvu podatkov. Opredeliti je treba jasne in učinkovite postopke za obravnavo pritožb v čezmejnih primerih, saj lahko pritožbo obravnava nadzorni organ, ki ni organ, pri katerem je bila vložena pritožba. V ta namen je priporočljivo, da bi se vzpostavil učinkovit mehanizem za komuniciranje med nadzornimi organi, ki bi omogočal hitro in varno izmenjavo informacij, potrebnih za reševanje pritožb v skladu s pravili o varstvu podatkov. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Da bi bila pritožba dopustna, bi morala vsebovati določene informacije. Zato bi bilo treba za pomoč pritožnikom pri predložitvi potrebnih dejstev nadzornim organom zagotoviti pritožbeni obrazec. Informacije, ki so podrobno določene v obrazcu, bi se morale zahtevati le v primerih čezmejne obdelave v smislu Uredbe (EU) 2016/679, vendar lahko nadzorni organi obrazec uporabijo za primere, ki se ne nanašajo na čezmejno obdelavo. Obrazec je mogoče predložiti elektronsko ali po pošti. Predložitev informacij, navedenih v tem obrazcu, bi morala biti pogoj, da se pritožba v zvezi s čezmejno obdelavo obravnava kot pritožba iz člena 77 Uredbe (EU) 2016/679. Za dopustnost pritožbe ne bi smele biti potrebne nobene dodatne informacije. Nadzorni organi bi morali imeti možnost, da olajšajo vložitev pritožbe v uporabniku prijazni elektronski obliki in ob tem upoštevajo potrebe invalidov, če informacije, ki se zahtevajo od pritožnika, ustrezajo informacijam, ki se zahtevajo v obrazcu, in če za ugotovitev dopustnost pritožbe niso potrebne nobene dodatne informacije. (4)  Da bi bila pritožba dopustna, bi morala vsebovati minimalne informacije o domnevni sedanji ali pretekli kršitvi. Prenehanje kršitve ne bi smelo biti zadosten razlog za zavrnitev pritožbe. Zato bi bilo treba za pomoč pritožnikom pri predložitvi potrebnih dejstev nadzornim organom zagotoviti predlogo za pritožbe. Informacije, ki so podrobno določene v predlogi, bi se morale zahtevati le v primerih čezmejne obdelave v smislu Uredbe (EU) 2016/679, vendar lahko nadzorni organi predlogo uporabijo za primere, ki se ne nanašajo na čezmejno obdelavo. Informacije je mogoče predložiti elektronsko ali po pošti. Za dopustnost pritožbe ne bi smele biti potrebne nobene dodatne informacije. Če pritožba ne izpolnjuje minimalnih zahtev, jo mora nadzorni organ zavrniti in pritožnika obvestiti o manjkajočih informacijah. Pritožnik lahko nato ponovno vloži popolno pritožbo. Od pritožnika se ne bi smelo zahtevati, da pred vložitvijo pritožbe stopi v stik s stranko v preiskavi, vendar bi moral, če je bil pred vložitvijo pritožbe v zvezi z isto zadevo v stiku s stranko v preiskavi, predložiti sporočilo v zvezi s tem stikom. Nadzorni organi bi morali imeti možnost, da olajšajo vložitev pritožbe v uporabniku prijazni elektronski obliki in ob tem upoštevajo potrebe invalidov. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Nadzorni organi morajo o pritožbah odločiti v razumnem časovnem okviru. Razumen časovni okvir je odvisen od okoliščin posameznega primera in zlasti njegovega konteksta, različnih postopkovnih korakov vodilnega nadzornega organa, ravnanja strank v postopku in kompleksnosti primera. (5)  Nadzorni organi morajo o pritožbah odločiti v razumnem časovnem okviru. Razumen časovni okvir je odvisen od okoliščin posameznega primera in zlasti njegovega konteksta, različnih postopkovnih korakov vodilnega nadzornega organa, ravnanja strank v postopku in kompleksnosti primera. Člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter člena 41 in 47 Listine zahtevajo razumno skupno trajanje postopkov. Glede na to, da to vključuje pravna sredstva v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679, postopki pred nadzornimi organi običajno ne bi smeli trajati več kot devet mesecev, razen v izjemnih okoliščinah. Ta uredba predvideva podaljšanje zaradi zamud ali motenj, na katere vodilni nadzorni organ nima vpliva. V ta namen bi bilo treba poskrbeti za zadostna finančna sredstva in osebje, da bi se primeri obravnavali pravočasno in učinkovito, tako da to ne bi omejevalo pravice do dobrega upravljanja. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Neposredno interakcijo med nadzornimi organi držav članic in strankami ureja nacionalno postopkovno pravo, če Uredba (EU) 2016/679, ta uredba ali pravo Unije nimajo prednosti. V primeru posredne interakcije vodilnega nadzornega organa s stranko prek drugega nadzornega organa bi se moralo za vsako neposredno interakcijo s stranko uporabljati postopkovno pravo tega drugega nadzornega organa. V skladu s členom 56(6) Uredbe (EU) 2016/679 ima pritožnik pravico do komunikacije izključno z nadzornim organom, pri katerem je bila vložena pritožba. To pritožniku ne preprečuje, da neposredno komunicira z drugim nadzornim organom, vključno z vodilnim nadzornim organom, kar je lahko učinkovitejše. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 b (novo) (5b)  Da bi zagotovili izpolnjevanje minimalnih zahtev glede poštenih in učinkovitih postopkov v vseh čezmejnih primerih, tudi v državah članicah brez kodificiranega nacionalnega postopkovnega prava, uredba določa pravila, ki se neposredno uporabljajo na podlagi člena 41 Listine. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 c (novo) (5c)  V skladu z nacionalnim postopkovnim pravom, ki se uporablja za nadzorni organ, s katerim stranka neposredno sodeluje, bi moralo biti mogoče uporabiti nujno potrebne in sorazmerne omejitve v zvezi z razkritjem ali nadaljnjo uporabo pravno zaščitenih informacij, kot so osebni podatki ali poslovne skrivnosti, zaščitene v skladu z Direktivo (EU) 2016/9431a. To bi lahko vključevalo notranja posvetovanja in odločanje organa. Uporabiti bi bilo treba najmanj vsiljive ukrepe, kot sta omejitev uporabe informacij ali njihovo zakritje. Stranke bi morale biti vedno obveščene, da so jim bile informacije prikrite in zakaj. __________________ 1a Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1). Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 d (novo) (5d)  Vodilni nadzorni organ vodi zadevo v skladu s to uredbo, Uredbo (EU) 2016/679 in svojim nacionalnim postopkovnim pravom ter pri tem v celoti sodeluje z drugimi nadzornimi organi v duhu skupnega razumevanja in zaupanja. Drugi nadzorni organi bi morali vodilnemu nadzornemu organu posredovati vse pomembne informacije in svoja stališča. Vodilni nadzorni organ bi moral zadevo učinkovito in smotrno strukturirati, pri tem pa bi moral v celoti upoštevati stališča drugih nadzornih organov. Hkrati mora biti postopek skladen z Uredbo (EU) 2016/679, zlasti s strukturo „vse na enem mestu“ za reševanje sporov in pristojnostmi vodilnega nadzornega organa. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 e (novo) (5e)  Nadzorni organi lahko začnejo tudi dodatne postopke, na primer v primeru sistemskih ali ponavljajočih se kršitev. To pa ne sme privesti do poseganja v pravice strank. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 f (novo) (5f)  Kršitve se lahko nanašajo na pravice več posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zato bo morda treba dokaze iz postopkov uporabiti v drugih postopkih, da bi bil postopek učinkovit in da bi se odločitve sprejemale dosledno. Da bi civilna sodišča objektivno ocenila obseg nepremoženjske škode glede na povprečnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi jim lahko koristilo, da bi se pri presoji pritožbe iz člena 82 Uredbe (EU) 2016/679 opirala na dognana dejstva ali dokaze. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 g (novo) (5g)  Vsak nadzorni organ bi moral opredeliti enega ali več jezikov, v katerih sprejema informacije, ki jih pošljejo drugi nadzorni organi. Opredeliti bi bilo treba dodaten skupni „jezik sodelovanja“, ki ga morajo vsi nadzorni organi sprejeti za vhodne ali izhodne informacije. V primeru pravnih sredstev bi moral imeti nadzorni organ, zoper katerega je vloženo pravno sredstvo, dolžnost prevesti vse ustrezne dokumente v sprejete jezike. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Vsako pritožbo, ki jo nadzorni organ obravnava v skladu s členom 57(1), točka (f), Uredbe (EU) 2016/679, je treba skrbno preučiti v ustreznem obsegu, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2016/679 vsaka uporaba pooblastil s strani nadzornega organa ustrezna, potrebna in sorazmerna. Odločitev o tem, v kolikšnem obsegu bi bilo treba pritožbo preučiti, je prepuščena presoji posameznega pristojnega organa. Nadzorni organi bi si morali pri ocenjevanju ustreznega obsega preiskave prizadevati za zadovoljivo rešitev za pritožnika, ki morda ne vključuje nujno izčrpne preiskave vseh možnih pravnih in dejanskih elementov, ki izhajajo iz pritožbe, temveč zagotavlja učinkovit in hiter popravni ukrep za pritožnika. Ocena obsega zahtevanih preiskovalnih ukrepov bi lahko temeljila na teži domnevne kršitve, njeni sistemski ali ponavljajoči se naravi ali, odvisno od primera, dejstvu, da je pritožnik izkoristil tudi svoje pravice iz člena 79 Uredbe (EU) 2016/679. (6)  Vsako pritožbo, ki jo nadzorni organ obravnava v skladu s členom 57(1), točka (f), Uredbe (EU) 2016/679, je treba skrbno preučiti v ustreznem obsegu, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2016/679 vsaka uporaba pooblastil s strani nadzornega organa učinkovita, sorazmerna in odvračilna. Nadzorni organi bi si morali pri ocenjevanju ustreznega obsega preiskave prizadevati za zadovoljivo rešitev za pritožnika, kar zahteva preiskavo vseh pomembnih pravnih in dejanskih elementov, ki izhajajo iz pritožbe, da se zagotovi skupno sprejetje odločitve ter učinkovit in hiter popravni ukrep za pritožnika. Brez poseganja v potrebo po zadovoljivi rešitvi za pritožnika v kratkem času bi morali nadzorni organi preiskavo izvesti v takšnem obsegu, da bi lahko zadovoljivo ugotovili, ali pritožba kaže na resnejše ali sistematične kršitve. Načrtovanje postopka je pomembno za zagotovitev hitrega rezultata. Nadzorni organi se ne bi smeli sklicevati na pravice iz člena 79 Uredbe (EU) 2016/679 kot razlog za omejitev preiskave pritožbe. Zaradi skladnosti s členom 47 Listine bi morala obravnava pritožbe vedno voditi do odločitve, zoper katero se je mogoče pritožiti. Razen v primeru umika pritožbe se pritožba ne bi smela zaključiti ali kako drugače končati brez odločitve, ki je lahko predmet sodnega nadzora. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Vodilni nadzorni organ bi moral nadzornemu organu, pri katerem je bila vložena pritožba, zagotavljati informacije o napredku preiskave, ki so potrebne za ustrezno obveščanje pritožnika. (7)  Vodilni nadzorni organ bi moral nadzornim organom zagotoviti takojšen dostop na daljavo do skupnega spisa, ki vsebuje vse pomembne dokumente zadeve, vključno z vsemi notranjimi ali zaupnimi informacijami, ter prevod vseh dokumentov v jezik sodelovanja. Poleg tega bi moral vodilni nadzorni organ aktivno obveščati druge nadzorne organe o večjih spremembah, ki bi lahko zahtevale takojšnje ukrepanje ali posebno pozornost. Prav tako je treba opredeliti jasne in učinkovite postopke za obravnavo pritožb v čezmejnih primerih, saj lahko pritožbo obravnava nadzorni organ, ki ni organ, pri katerem je bila vložena pritožba. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Pristojni nadzorni organ bi moral pritožniku zagotoviti dostop do dokumentov, na podlagi katerih je nadzorni organ predhodno sklenil, da pritožbo popolnoma ali delno zavrne. (8)  Pristojni nadzorni organ bi moral strankam omogočiti dostop na daljavo do skupnega spisa, vendar bi lahko v določenih okoliščinah to pravico do dostopa omejil. Ta dostop bi moral omogočati uporabo učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Da bi lahko nadzorni organi hitro odpravili kršitve Uredbe (EU) 2016/679 in zagotovili hitro rešitev za pritožnike, bi si morali po potrebi prizadevati za sporazumno rešitev pritožb. Dejstvo, da je bila posamezna pritožba rešena sporazumno, pristojnemu nadzornemu organu ne preprečuje, da bi zadevo obravnaval po uradni dolžnosti, na primer v primeru sistemskih ali ponavljajočih se kršitev Uredbe (EU) 2016/679. (9)  Da bi lahko nadzorni organi hitro odpravili kršitve Uredbe (EU) 2016/679 in zagotovili hitro rešitev za pritožnike, bi morali imeti možnost, da po potrebi poskušajo doseči sporazumno rešitev pritožb med strankami. Nadzorni organi obravnave pritožbe ne bi smeli pogojevati s sodelovanjem v postopku sporazumne rešitve. Za sporazumne rešitve bi morala obstajati možnost, da so v obliki pogodbe med strankami v skladu z veljavnim pravom, vendar bi morale zavezovati organe. Dejstvo, da je bila posamezna pritožba rešena sporazumno, pristojnemu nadzornemu organu ne preprečuje, da bi zadevo obravnaval po uradni dolžnosti, na primer v primeru sistemskih ali ponavljajočih se kršitev Uredbe (EU) 2016/679. Vendar se možnost obravnave po uradni dolžnosti ne bi smela uporabljati za odložitev odločitev o pritožbah. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Za zagotovitev učinkovitega delovanja mehanizmov za sodelovanje in skladnost iz poglavja VII Uredbe (EU) 2016/679 je pomembno, da se čezmejni primeri rešijo pravočasno ter v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja, na katerem temelji člen 60 Uredbe (EU) 2016/679. Vodilni nadzorni organ bi moral svojo pristojnost izvajati v okviru tesnega sodelovanja z drugimi zadevnimi nadzornimi organi. Podobno bi morali zadevni nadzorni organi dejavno sodelovati že v zgodnji fazi preiskave in si prizadevati za soglasje, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti orodja iz Uredbe (EU) 2016/679. (10)  Za zagotovitev učinkovitega delovanja mehanizmov za sodelovanje in skladnost iz poglavja VII Uredbe (EU) 2016/679 je pomembno, da se čezmejni primeri rešijo pravočasno ter v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja, na katerem temelji člen 60 Uredbe (EU) 2016/679. Vodilni nadzorni organ bi moral svojo pristojnost izvajati v okviru tesnega sodelovanja z drugimi zadevnimi nadzornimi organi. Podobno bi morali zadevni nadzorni organi dejavno sodelovati že v zgodnji fazi preiskave in si prizadevati za soglasje, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti orodja iz Uredbe (EU) 2016/679. To bi moralo biti v skladu z mehanizmom vse na enem mestu iz Uredbe (EU) 2016/679 ter po potrebi zagotavljati nediskriminatorno obravnavo strank, pravno varnost in neodvisnost pri izdajanju odločitev nadzornih organov. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Zlasti je pomembno, da nadzorni organi soglasje o ključnih vidikih preiskave dosežejo čim prej ter pred sporočitvijo obtožb strankam v preiskavi in sprejetjem osnutka odločitve iz člena 60 Uredbe (EU) 2016/679, da se tako zmanjša število primerov, predloženih mehanizmu za reševanje sporov iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/679, in zagotovi hitro reševanje čezmejnih primerov. (11)  Zlasti je pomembno, da nadzorni organi soglasje o ključnih vidikih zadeve prek povzetka ključnih vprašanj in pripomb na ta povzetek dosežejo čim prej ter pred sprejetjem osnutka odločitve iz člena 60 Uredbe (EU) 2016/679, da se tako zmanjša število primerov, predloženih mehanizmu za reševanje sporov iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/679, in zagotovi hitro reševanje čezmejnih primerov. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Sodelovanje med nadzornimi organi bi moralo temeljiti na odprtem dialogu, ki zadevnim nadzornim organom omogoča, da z izmenjavo izkušenj in stališč z vodilnim nadzornim organom smiselno prispevajo k poteku preiskave, pri čemer se ustrezno upoštevajo diskrecijska pravica posameznega nadzornega organa, vključno z oceno ustreznega obsega preiskave posameznega primera, in različne tradicije držav članic. V ta namen bi moral vodilni nadzorni organ zadevnim nadzornim organom predložiti povzetek ključnih vprašanj, v katerih navede svoje predhodno stališče glede glavnih vprašanj v preiskavi. Ta povzetek bi moral biti predložen dovolj zgodaj, da se omogoči učinkovito sodelovanje zadevnih nadzornih organov, vendar hkrati v fazi, ko so stališča vodilnega nadzornega organa glede primera dovolj zrela. Zadevni nadzorni organi bi morali imeti možnost, da predložijo pripombe na različna vprašanja, kot sta obseg preiskave ter opredelitev kompleksnih dejanskih in pravnih ocen. Ker obseg preiskave določa zadeve, ki jih mora vodilni nadzorni organ preiskati, bi si morali nadzorni organi prizadevati za čimprejšnje soglasje o obsegu preiskave. (12)  Sodelovanje med nadzornimi organi bi moralo temeljiti na odprtem dialogu, ki zadevnim nadzornim organom omogoča, da z izmenjavo izkušenj in stališč z vodilnim nadzornim organom smiselno prispevajo k poteku preiskave. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba ali ki zahteva ukrepanje po uradni dolžnosti, lahko vodilnemu nadzornemu organu predloži povzetek ključnih vprašanj, v katerih navede svoje predhodno stališče glede glavnih vprašanj v preiskavi. Končni povzetek ključnih vprašanj bi moral pripraviti vodilni nadzorni organ. Povzetek ključnih vprašanj bi moral biti del skupnega spisa in bi moral biti živ dokument, ki ga vodilni nadzorni organ med postopkom posodablja. Ta povzetek bi moral biti predložen dovolj zgodaj, da se omogoči učinkovito sodelovanje zadevnih nadzornih organov. Zadevni nadzorni organi bi morali imeti možnost, da predložijo pripombe na vsako posodobitev povzetka ključnih vprašanj. Nadzorni organi bi morali imeti možnost predložiti morebitni spor odboru. Nadzorni organi bi si morali prizadevati za čimprejšnje soglasje o obsegu preiskave. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Za učinkovito in vključujoče sodelovanje med vsemi zadevnimi nadzornimi organi in vodilnim nadzornim organom bi morale biti pripombe zadevnih nadzornih organov jedrnate ter dovolj jasno in natančno formulirane, da so zlahka razumljive vsem nadzornim organom. Pravne argumente bi bilo treba združiti glede na del povzetka ključnih vprašanj, na katerega se nanašajo. Pripombe zadevnih nadzornih organov je mogoče dopolniti z dodatnimi dokumenti. Vendar zgolj sklic na dodatne dokumente v pripombah zadevnega nadzornega organa ne more nadomestiti pomanjkanja navedbe bistvenih pravnih ali dejanskih argumentov v pripombah. V sami pripombi bi morale biti vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo, navedene temeljne pravne in dejanske okoliščine, na katere se sklicujejo taki dokumenti. (13)  Za učinkovito in vključujoče sodelovanje med vsemi zadevnimi nadzornimi organi in vodilnim nadzornim organom bi morali biti vsi dokumenti, ki jih predložijo zadevni nadzorni organi in stranke, jedrnati ter dovolj jasno in natančno formulirani, da so zlahka razumljivi vsem nadzornim organom. Nadzorni organi zato lahko omejijo dolžino vlog, ki jih predložijo stranke. Pravne argumente bi bilo treba združiti glede na del povzetka ključnih vprašanj, na katerega se nanašajo. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Za primere, ki niso sporni, ni potrebna obsežna razprava med nadzornimi organi za dosego soglasja, zato bi jih bilo mogoče hitreje obravnavati. Kadar noben zadevni nadzorni organ ne predloži pripomb na povzetek ključnih vprašanj, bi moral vodilni nadzorni organ v devetih mesecih sporočiti predhodne ugotovitve iz člena 14. (14)  Za primere, ki niso sporni (nesporni primeri), ni potrebna obsežna razprava med nadzornimi organi za dosego soglasja, zato bi jih bilo mogoče hitreje obravnavati. Kadar noben zadevni nadzorni organ ne predloži pripomb na povzetek ključnih vprašanj, bi moral vodilni nadzorni organ v treh mesecih od prejema pritožbe sporočiti osnutek odločitve. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Nadzorni organi bi morali izkoristiti vsa potrebna sredstva za dosego soglasja v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja. Če se torej mnenja zadevnih nadzornih organov in vodilnega nadzornega organa glede obsega preiskave, ki temelji na pritožbi, vključno z določbami Uredbe (EU) 2016/679, katerih kršitev se bo preiskovala, razlikujejo ali če se pripombe zadevnih nadzornih organov nanašajo na pomembno spremembo kompleksne pravne ali tehnološke ocene, bi moral zadevni organ uporabiti orodja iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/679. (15)  Nadzorni organi bi morali izkoristiti vsa potrebna sredstva za dosego soglasja v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja. Če se torej mnenja zadevnih nadzornih organov in vodilnega nadzornega organa glede obsega ali postopkovnih vprašanj zadeve razlikujejo, bi morali nadzorni organi zadevo hitro predložiti odboru. Odbor bi moral sprejeti potrebne postopkovne odločitve. Odbor in nadzorni organi bi si morali prizadevati, da se tekoči postopki čim prej zaključijo. Vodilni nadzorni organ ali eden od zadevnih nadzornih organov bi moral imeti tudi možnost, da zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora, ne da bi poslal zahtevo iz člena 61 ali 62. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Če nadzorni organi z uporabo teh orodij ne morejo doseči soglasja o obsegu preiskave, ki temelji na pritožbi, bi moral vodilni nadzorni organ zahtevati nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679. V takem primeru bi bilo treba domnevati, da je zadeva nujna. Vodilni nadzorni organ bi moral na podlagi nujne zavezujoče odločitve odbora oblikovati ustrezne sklepe za namene predhodnih ugotovitev. Nujna zavezujoča odločitev odbora ne more vplivati na izid preiskave vodilnega nadzornega organa ali učinkovitost pravic strank v preiskavi do zaslišanja. Odbor zlasti ne bi smel na lastno pobudo razširiti obsega preiskave. črtano Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Da bi lahko pritožnik uveljavljal svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi člena 78 Uredbe (EU) 2016/679, bi moral nadzorni organ, ki pritožbo popolnoma ali delno zavrne, to storiti z odločitvijo, ki jo je mogoče izpodbijati pred nacionalnim sodiščem. (17)  Da bi lahko pritožnik uveljavljal svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi člena 78 Uredbe (EU) 2016/679, bi morala obravnava vsake pritožbe vedno privesti do odločitve, ki jo je mogoče izpodbijati pred nacionalnim sodiščem. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Pritožniki bi morali imeti pred sprejetjem odločitve, ki nanje negativno vpliva, možnost, da izrazijo svoja stališča. Zato bi moral imeti pritožnik v primeru popolne ali delne zavrnitve pritožbe v čezmejnem primeru možnost, da izrazi svoja stališča pred predložitvijo osnutka odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679 ali zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679. Pritožnik lahko zahteva dostop do nezaupne različice dokumentov, na katerih temelji odločitev o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe. črtano Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  V primeru zavrnitve pritožbe v čezmejnem primeru je treba pojasniti delitev odgovornosti med vodilnim nadzornim organom in nadzornim organom, pri katerem je bila vložena pritožba. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, bi moral kot kontaktna točka za pritožnika med preiskavo pridobiti stališča pritožnika glede predlagane zavrnitve pritožbe, poleg tega pa bi moral biti odgovoren za vso komunikacijo s pritožnikom. Vsa takšna komunikacija bi se morala deliti z vodilnim nadzornim organom. Ker je nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, odgovoren za sprejetje končne odločitve o zavrnitvi pritožbe na podlagi člena 60(8) in (9) Uredbe (EU) 2016/679, bi moral biti ta nadzorni organ odgovoren tudi za pripravo osnutka odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679. (19)  V primeru zavrnitve pritožbe v čezmejnem primeru je treba pojasniti delitev odgovornosti med vodilnim nadzornim organom in nadzornim organom, pri katerem je bila vložena pritožba. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, bi moral biti kot kontaktna točka za pritožnika med preiskavo odgovoren za vso komunikacijo s pritožnikom. Vsa takšna komunikacija bi se morala deliti z vodilnim nadzornim organom. Ker je nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, odgovoren za sprejetje končne odločitve, ki mora biti v skladu z njegovim nacionalnim postopkovnim pravom in s katero se pritožba na podlagi člena 60(8) in (9) Uredbe (EU) 2016/679 zavrne, bi moral vodilni nadzorni organ ta nadzorni organ vključiti tudi v pripravo osnutka odločitve na podlagi člena 60(3) in morebitne končne odločitve na podlagi člena 60(7) do (9) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  Za učinkovito zaščito pravice do dobrega upravljanja in pravice do obrambe, kot sta določeni v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), med drugim pravice vsake osebe do zaslišanja pred sprejetjem kakršnega koli posameznega ukrepa, ki nanjo negativno vpliva, je pomembno, da se določijo jasna pravila za uveljavljanje te pravice. (21)  Za učinkovito zaščito pravice do dobrega upravljanja in pravice do obrambe, kot sta določeni v Listini, med drugim pravice vsake osebe do zaslišanja pred sprejetjem kakršnega koli posameznega ukrepa, ki nanjo negativno vpliva, je pomembno, da se določijo jasna pravila za uveljavljanje te pravice za vse stranke, vključene v zadevo. Vsaka stranka bi morala imeti pravico, da se odreče pravici do zaslišanja. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Pravila v zvezi z upravnim postopkom, ki ga nadzorni organi uporabljajo pri izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679, bi morala zagotavljati, da lahko stranke v preiskavi v celotnem postopku učinkovito izrazijo svoja stališča glede resničnosti in ustreznosti dejstev, ugovorov in okoliščin, ki jih predloži nadzorni organ, ter s tem uveljavljajo svojo pravico do obrambe. Predhodne ugotovitve določajo predhodno stališče glede domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 po preiskavi. Gre torej za bistven postopkovni zaščitni ukrep, ki zagotavlja spoštovanje pravice do zaslišanja. Strankam v preiskavi bi bilo treba predložiti dokumente, potrebne za učinkovito obrambo in predložitev pripomb na obtožbe, in sicer tako, da se jim omogoči dostop do upravnega spisa. (22)  Pravila v zvezi z upravnim postopkom, ki ga nadzorni organi uporabljajo pri izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679, bi morala zagotavljati, da imajo stranke dejansko pravico do zaslišanja in da lahko v celotnem postopku učinkovito izrazijo svoja stališča glede resničnosti in ustreznosti dejstev, ugovorov in okoliščin, ki jih predloži nadzorni organ, ter s tem uveljavljajo svojo pravico do obrambe. Predhodne ugotovitve določajo predhodno stališče glede domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 po preiskavi. Gre torej za bistven postopkovni zaščitni ukrep, ki zagotavlja spoštovanje pravice do zaslišanja. Strankam bi bilo treba predložiti vse dokumente, potrebne za učinkovito predložitev pripomb o zadevah, pomembnih za preiskavo, in sicer tako, da se jim omogoči dostop do upravnega skupnega spisa. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Predhodne ugotovitve opredeljujejo obseg preiskave in s tem obseg morebitne prihodnje končne odločitve (sprejete, odvisno od primera, na podlagi zavezujoče odločitve, ki jo odbor izda na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679), ki se lahko naslovi na upravljavce ali obdelovalce. Predhodne ugotovitve bi bilo treba oblikovati tako, da so kljub jedrnatosti dovolj jasne, da se lahko stranke v preiskavi ustrezno seznanijo z naravo domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679. Obveznost, da se strankam v preiskavi predložijo vse informacije, ki jih potrebujejo za ustrezno obrambo, je izpolnjena, če v končni odločitvi niso zatrjevane druge kršitve strank v preiskavi kot tiste, ki so navedene v predhodnih ugotovitvah, in če se upoštevajo le dejstva, o katerih so imele stranke v preiskavi priložnost izraziti svoja stališča. Vendar pa ni nujno, da je končna odločitev vodilnega nadzornega organa enaka predhodnim ugotovitvam. Vodilnemu nadzornemu organu bi bilo treba dovoliti, da v končni odločitvi upošteva odzive strank v preiskavi na predhodne ugotovitve ter po potrebi na spremenjeni osnutek odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 ter na odločitev o rešitvi spora med nadzornimi organi, sprejeto na podlagi člena 65(1), točka (a), navedene uredbe. Vodilni nadzorni organ bi moral imeti možnost, da sam oceni dejstva in pravne opredelitve, ki so jih predložile stranke v preiskavi, da bi bodisi opustil ugovore, če nadzorni organ ugotovi, da so neutemeljeni, bodisi dopolnil in preoblikoval svoje dejanske in pravne argumente v podporo ugovorom, ki jih navaja. Na primer upoštevanje trditve stranke v preiskavi v upravnem postopku, ne da bi ji bila dana možnost, da pred sprejetjem končne odločitve v zvezi s tem izrazi mnenje, samo po sebi ne more pomeniti kršitve pravice do obrambe. (23)  Predhodne ugotovitve bi bilo treba oblikovati tako, da so kljub jedrnatosti dovolj jasne, da se lahko stranke ustrezno seznanijo z naravo domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679. Obveznost, da se strankam predložijo vse informacije, potrebne za njihovo pravico do zaslišanja, je izpolnjena, če se v končni odločitvi upoštevajo le dejstva, o katerih so imele stranke priložnost izraziti svoja stališča. Vendar pa ni nujno, da je končna odločitev vodilnega nadzornega organa enaka predhodnim ugotovitvam. Vodilnemu nadzornemu organu bi bilo treba dovoliti, da v končni odločitvi upošteva odzive strank na predhodne ugotovitve ter po potrebi na spremenjeni osnutek odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 ter na odločitev odbora o rešitvi spora med nadzornimi organi v skladu s členom 65(1), točka (a), navedene uredbe. Vodilni nadzorni organ bi moral imeti možnost, da sam oceni dejstva in pravne opredelitve, ki so jih predložile stranke, da bi bodisi opustil ugovore, če nadzorni organ ugotovi, da so neutemeljeni, bodisi dopolnil in preoblikoval svoje dejanske in pravne argumente v podporo ugovorom, ki jih navaja. Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Strankam v preiskavi bi morala biti pravica do zaslišanja zagotovljena pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 ali pred sprejetjem zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679. (24)  Strankam bi morala biti pravica do zaslišanja zagotovljena v ustreznih fazah postopka, zlasti pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 ali pred sprejetjem zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)  Pritožnikom bi bilo treba omogočiti, da se vključijo v postopek, ki ga začne nadzorni organ, da bi se opredelila ali pojasnila vprašanja v zvezi z morebitno kršitvijo Uredbe (EU) 2016/679. Dejstvo, da je nadzorni organ že začel preiskavo v zvezi s predmetom pritožbe ali bo pritožbo obravnaval v okviru preiskave po uradni dolžnosti po prejemu pritožbe, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne preprečuje, da bi se opredelil kot pritožnik. Vendar preiskava nadzornega organa o morebitni kršitvi Uredbe (EU) 2016/679 s strani upravljavca ali obdelovalca ni kontradiktorni postopek med pritožnikom in strankami v preiskavi. Gre za postopek, ki ga nadzorni organ pri izpolnjevanju svojih nalog iz člena 57(1) Uredbe (EU) 2016/679 začne na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe. Stranke v preiskavi in pritožnik torej niso v enakem postopkovnem položaju, zato se pritožnik ne more sklicevati na pravico do nepristranskega zaslišanja, če odločitev nima negativnega vpliva na njegov pravni položaj. Pritožnikova vključenost v postopek zoper stranke v preiskavi ne more ogroziti pravice teh strank do zaslišanja. (25)  Pritožnikom bi bilo treba omogočiti, da se vključijo v postopek, ki ga začne nadzorni organ, da bi se opredelila ali pojasnila vprašanja v zvezi z morebitno kršitvijo Uredbe (EU) 2016/679. Dejstvo, da je nadzorni organ že začel preiskavo v zvezi s predmetom pritožbe ali bo pritožbo obravnaval v okviru preiskave po uradni dolžnosti po prejemu pritožbe, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne preprečuje, da bi se opredelil kot pritožnik. Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  Čeprav stranke v preiskavi in pritožnik niso v enakem postopkovnem položaju, bi lahko pritožniki v nekaterih okoliščinah med preiskavo dodali argumente in dokaze, to pa bi lahko pomagalo pri napredku preiskave. To še zlasti velja v primerih, v katerih je v skladu s členom 80 Uredbe (EU) 2016/679 pritožbo v imenu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na lastno pobudo vložilo neprofitno telo, organizacija ali združenje. Nadzorni organi bi morali omogočiti zaslišanje teh pritožnikov v vseh fazah preiskave, vključno s preiskavami po uradni dolžnosti, pri tem pa ohraniti svojo neodvisnost. Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Pritožnikom bi bilo treba omogočiti, da predložijo pisna stališča glede predhodnih ugotovitev Vendar pa ne bi smeli imeti dostopa do poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij, ki so last drugih strank v postopku. Pritožniki ne bi smeli imeti pravice do splošnega dostopa do upravnega spisa. črtano Sprememba 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Nadzorni organi bi morali pri določanju rokov, v katerih morajo stranke v preiskavi in pritožniki predložiti stališča glede predhodnih ugotovitev, upoštevati kompleksnost vprašanj, izpostavljenih v predhodnih ugotovitvah, da se strankam v preiskavi in pritožnikom zagotovi zadostna priložnost, da smiselno izrazijo svoja stališča glede izpostavljenih vprašanj. (27)  Nadzorni organi bi morali pri določanju rokov, v katerih morajo stranke predložiti stališča glede predhodnih ugotovitev, in pri omejevanju dolžine vlog v zvezi z njimi upoštevati kompleksnost vprašanj, izpostavljenih v predhodnih ugotovitvah, ter sposobnost odziva strank v preiskavi in pritožnikov, da se jim zagotovi zadostna priložnost, da smiselno izrazijo svoja stališča glede izpostavljenih vprašanj. To pa ne bi smel biti razlog za pretirano dolge postopke. Sprememba 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  Izmenjava stališč pred sprejetjem osnutka odločitve vključuje odprt dialog in obsežno izmenjavo stališč, pri čemer bi morali nadzorni organi storiti vse v svoji moči, da bi dosegli soglasje glede nadaljnjih faz preiskave. Nasprotno pa bi moralo do nesoglasij, izraženih v ustreznih in utemeljenih ugovorih v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU) 2016/679, zaradi katerih bo morda potrebno reševanje sporov med nadzornimi organi na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 in zaradi katerih se odlaga sprejetje končne odločitve pristojnega nadzornega organa, priti le izjemoma, ko nadzorni organi ne dosežejo soglasja in ko je potrebno zagotoviti dosledno razlago Uredbe (EU) 2016/679. Take ugovore bi bilo treba uporabljati premišljeno, kadar gre za vprašanja doslednega izvrševanja Uredbe (EU) 2016/679, saj se z vsako uporabo ustreznih in utemeljenih ugovorov odloži sprejetje popravnega ukrepa v korist posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ker bi bilo treba obseg preiskave in upoštevna dejstva določiti pred sporočitvijo predhodnih ugotovitev, zadevni nadzorni organi teh vprašanj ne bi smeli izpostavljati v ustreznih in utemeljenih ugovorih. Lahko pa jih izpostavijo v svojih pripombah na povzetek ključnih vprašanj v skladu s členom 9(3), preden se predhodne ugotovitve sporočijo strankam v preiskavi. črtano Sprememba 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Za uspešen in vključujoč zaključek postopka reševanja sporov, v katerem bi morali imeti vsi nadzorni organi možnost prispevati svoja stališča, in ob upoštevanju časovnih omejitev v postopku reševanja sporov bi morali oblika in struktura ustreznih in utemeljenih ugovorov izpolnjevati nekatere zahteve. Zato bi morali biti ustrezni in utemeljeni ugovori omejeni na predpisani obseg, jasno bi morali opredeliti nesoglasje glede osnutka odločitve ter biti dovolj jasni, dosledni in natančni. (29)  Za uspešen in vključujoč zaključek postopka reševanja sporov, v katerem bi morali imeti vsi nadzorni organi možnost prispevati svoja stališča, in ob upoštevanju časovnih omejitev v postopku reševanja sporov bi morali oblika in struktura ustreznih in utemeljenih ugovorov izpolnjevati nekatere zahteve. Zato bi morali ustrezni in utemeljeni ugovori jasno opredeliti nesoglasje glede osnutka odločitve ter biti dovolj jasni, dosledni in natančni. Sprememba 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Dostop do upravnega spisa je določen v okviru pravice do obrambe in pravice do dobrega upravljanja, ki sta določeni v Listini. Dostop do upravnega spisa bi bilo treba strankam v preiskavi omogočiti, ko so jim sporočene predhodne ugotovitve, določiti pa bi bilo treba tudi rok za predložitev njihovega pisnega odgovora na predhodne ugotovitve. (30)  Dostop do skupnega spisa se lahko omogoči v duhu pravice do dobrega upravljanja, ki je določena v Listini. Strankam bi bilo treba omogočiti dostop do skupnega spisa. Dostop strank do skupnega spisa se lahko omeji na zahtevo stranke zaradi zaščite njenih pravno priznanih pravic ali pravic drugih ali v javnem interesu. Ta omejitev mora biti sorazmerna glede na ustrezne priznane pravice drugih ali javni interes, za katerega si prizadeva. Sprememba 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 (31)  Nadzorni organi bi morali pri odobritvi dostopa do upravnega spisa zagotoviti varstvo poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. Kategorija drugih zaupnih informacij vključuje informacije, ki niso poslovne skrivnosti in ki se lahko štejejo za zaupne, če bi njihovo razkritje bistveno škodovalo upravljavcu, obdelovalcu ali fizični osebi. Nadzorni organi bi morali imeti možnost zahtevati, da stranke v preiskavi, ki predložijo ali so predložile dokumente ali izjave, opredelijo zaupne informacije. (31)  Nadzorni organi bi morali pri odobritvi dostopa do skupnega spisa zagotoviti varstvo poslovnih skrivnosti in drugih pravno zaščitenih zaupnih informacij ter varstvo informacij v javnem interesu v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Kategorija drugih zaupnih informacij vključuje informacije, ki niso poslovne skrivnosti in ki se lahko štejejo za zaupne, če bi njihovo razkritje bistveno škodovalo upravljavcu, obdelovalcu ali fizični ali pravni osebi. Nadzorni organi bi morali imeti možnost zahtevati, da stranke v preiskavi, ki predložijo ali so predložile dokumente ali izjave, opredelijo zaupne informacije in zagotovijo nezaupno različico. Sprememba 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 (33)  Vodilni nadzorni organ bi moral pri predložitvi zadeve v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 odboru predložiti vse potrebne informacije, da bi ta lahko ocenil dopustnost ustreznih in utemeljenih ugovorov ter sprejel odločitev v skladu s členom 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679. Ko odbor prejme vse potrebne dokumente iz člena 23, bi moral predsednik odbora evidentirati predložitev zadeve v smislu člena 65(2) Uredbe (EU) 2016/679. (33)  Vodilni nadzorni organ bi moral pri predložitvi zadeve v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 odboru predložiti vse potrebne informacije, da bi ta lahko ocenil dopustnost ustreznih in utemeljenih ugovorov ter sprejel odločitev v skladu s členom 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679. Ko odbor prejme vse potrebne dokumente, bi moral evidentirati predložitev zadeve v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 (34)  Zavezujoča odločitev odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 bi se morala nanašati izključno na vprašanja, zaradi katerih je bil začet postopek za reševanje sporov, oblikovana pa bi morala biti tako, da lahko vodilni nadzorni organ končno odločitev sprejme na podlagi odločitve odbora ter pri tem ohrani svojo diskrecijsko pravico. (34)  Zavezujoča odločitev odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 bi se morala nanašati izključno na vprašanja, zaradi katerih je bil začet postopek za reševanje sporov, oblikovana pa bi morala biti v jasnem in natančnem jeziku, da bi lahko vodilni nadzorni organ končno odločitev sprejel na podlagi odločitve odbora. Sprememba 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 (36)  Za racionalizacijo postopka za sprejetje nujnih mnenj in nujnih zavezujočih odločitev odbora na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 je treba podrobno določiti postopkovna pravila v zvezi s časovnim okvirom zahteve za nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev, dokumente, ki se predložijo odboru in na katerih bi moral odbor utemeljiti svojo odločitev, osebo, na katero bi bilo treba nasloviti mnenje ali odločitev odbora, ter posledice mnenja ali odločitve odbora. (36)  Za racionalizacijo postopka za sprejetje nujnih mnenj in nujnih zavezujočih odločitev odbora na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 je treba podrobno določiti postopkovna pravila v zvezi s časovnim okvirom zahteve za nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev, dokumente, ki se predložijo odboru in na katerih bi moral odbor utemeljiti svojo odločitev, osebo, na katero bi bilo treba nasloviti mnenje ali odločitev odbora, ter posledice mnenja ali odločitve odbora. Začasni ukrepi v skladu s členom 66(1) Uredbe (EU) 2016/679 bi morali vključevati vse možne ukrepe v okviru pristojnosti nadzornih organov v skladu s členom 58 navedene uredbe. Sprememba 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo) (36a)  Odbor bi moral imeti možnost, da od nadzornih organov zahteva vse dodatne informacije, ki jih potrebuje za sprejetje zavezujoče odločitve. Sprememba 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 b (novo) (36b)  Pritožnik bi moral imeti pravico do pravnega sredstva, če nadzorni organ ne uporabi svojih pooblastil ali drugače ne sprejme potrebnih ukrepov, zahtevanih v Uredbi (EU) 2016/679. Poleg tega bi morale imeti stranke pravico ukrepati proti vodilnemu nadzornemu organu v primeru neukrepanja ali predolgih postopkov. Da ne bi nastale vrzeli pri izvrševanju, bi morale imeti stranke v zadevi in organizacije na podlagi člena 80(1) Uredbe (EU) 2016/679 pooblastilo, da v javnem interesu zahtevajo pravno sredstvo, če nadzorni organ ne ravna v skladu z odločitvijo odbora in če menijo, da so pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz Uredbe (EU) 2016/679 kršene zaradi obdelave. Sprememba 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 (38)  V skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta predložila skupno mnenje dne [ ] – (38)  V skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta predložila skupno mnenje dne 19. septembra 2023 – Sprememba 46 Predlog uredbe Oddelek 1 a (novo) Oddelek 1a Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 1 – naslov Člen 1 Člen 1 Predmet urejanja Predmet urejanja in področje uporabe Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 V tej uredbi so določena postopkovna pravila za obravnavo pritožb ter preiskave v zadevah, ki jih na podlagi pritožb ali po uradni dolžnosti vodijo nadzorni organi pri čezmejnem izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679. V tej uredbi so določena postopkovna pravila za obravnavo pritožb ter preiskave v zadevah, ki jih na podlagi pritožb ali po uradni dolžnosti vodijo nadzorni organi, kadar v zadevi sodelujejo nadzorni organi več kot ene države članice, ter postopkovna pravila o povezanih pravnih sredstvih. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) Člen 26b te uredbe se uporablja tudi za primere, ki jih obravnava nadzorni organ ene same države članice v skladu s členom 56(2) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 (1)  „stranke v preiskavi“ pomenijo upravljavce in/ali obdelovalce, zoper katere se vodi preiskava zaradi domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi s čezmejno obdelavo; (1)  „stranka v preiskavi“ pomeni upravljavce in/ali obdelovalce, zoper katere je vložena pritožba ali se vodi preiskava zaradi domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 ter njihove predstavnike; Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 a (novo) (1a)  „pritožnik“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali neprofitno telo, organizacijo ali združenje, ki je vložilo pritožbo v skladu s členom 77 Uredbe (EU) 2016/679 in se zato šteje za stranko v postopku; Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 b (novo) (1b)  „stranka“ pomeni stranko ali stranke v preiskavi, pritožnike in katero koli tretjo stranko, udeleženo v zadevi, kadar to določa nacionalno pravo; Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 c (novo) (1c)  „nacionalno postopkovno pravo“ pomeni zakone in druge predpise države članice, ki urejajo postopek pred nadzornim organom; Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 d (novo) (1d)  „pritožbeni postopek“ pomeni postopek odločanja o pritožbi v skladu s členom 77 Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 e (novo) (1e)  „postopek po uradni dolžnosti“ pomeni preiskavo dejavnosti fizične ali pravne osebe, javnega organa, agencije ali drugega organa, ki se začne na pobudo nadzornega organa v skladu s členom 57(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 f (novo) (1f)  „skupni spis“ pomeni posebno elektronsko datoteko za vsako posamezno zadevo, ki sodi na področje uporabe te uredbe, ki jo upravlja vodilni nadzorni organ ter v kateri so shranjene vse ustrezne informacije, zlasti dokumenti, vloge, obvestila in druge informacije v zvezi z zadevo, in je na daljavo dostopna zadevnim nadzornim organom in strankam v zadevi; Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1 g (novo) (1g)  „organ, ki prejme pritožbo“ pomeni nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba v skladu s členom 4(22), točka (c), Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 2 (2)  „povzetek ključnih vprašanj“ pomeni povzetek, ki ga vodilni nadzorni organ predloži zadevnim nadzornim organom ter v katerem so opredeljena glavna upoštevna dejstva in stališča vodilnega nadzornega organa glede primera; (2)  „povzetek ključnih vprašanj“ pomeni povzetek, ki ga vodilni nadzorni organ predloži zadevnim nadzornim organom ter v katerem so opredeljena glavna upoštevna dejanska in pravna vprašanja iz predhodnega obsega preiskave in dejanska in pravna stališča vodilnega nadzornega organa glede primera; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 3 (3)  „predhodne ugotovitve“ pomenijo dokument, ki ga vodilni nadzorni organ predloži strankam v preiskavi ter v katerem so navedeni obtožbe, upoštevna dejstva, ustrezna dokazila, pravna analiza in po potrebi predlagani popravni ukrepi; (3)  „predhodne ugotovitve“ pomeni dokument, ki ga vodilni nadzorni organ predloži strankam ter v katerem so navedeni obtožbe, upoštevna dejstva, ustrezna dokazila, pravna analiza in po potrebi predlagani popravni ukrepi; Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 4 a (novo) (4a)  „zaupna različica dokumenta“ pomeni dokument, ki vsebuje zaupne ali občutljive informacije, za katerega lahko velja varovanje zaupnosti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom o varstvu podatkov; Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 4 b (novo) (4b)  „nezaupna različica dokumenta“ pomeni različico dokumenta, iz katere so bile redigirane zaupne ali občutljive informacije in ki se lahko pritožniku zagotovi, ne da bi se pri tem kršilo pravo Unije ali nacionalno pravo ali pravila o varstvu podatkov. Sprememba 62 Predlog uredbe Oddelek 1 b (novo) – naslov Oddelek 1b Postopkovna pravila Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 2 a (novo) Člen 2a Veljavno postopkovno pravo 1.  Poleg te uredbe in če to ni v nasprotju s to uredbo, veljavno postopkovno pravo nadzornega organa ureja vsako neposredno interakcijo med tem nadzornim organom in strankami v zadevi. Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da določijo postopkovne zadeve, ki jih ta uredba ali Uredba (EU) 2016/679 ne urejata. 2.  Ta uredba in Uredba (EU) 2016/679 urejata interakcijo med nadzornimi organi različnih držav članic, ki spada na področje uporabe te uredbe. 3.  Pritožnik ima pravico komunicirati izključno z nadzornim organom, pri katerem je bila vložena pritožba v skladu s členom 77 Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 2 b (novo) Člen 2b Skupni postopkovni standardi 1.  Brez poseganja v dodatne pravice po nacionalnem postopkovnem pravu ima vsaka stranka vsaj naslednje pravice: (a)  da se njena zadeva obravnava nepristransko in pravično ter da se jo obravnava enako, tudi če jo obravnavajo različni nadzorni organi v različnih jurisdikcijah („pošten postopek“); (b)  da je zaslišana, preden se sprejme kakršen koli ukrep, ki bi negativno vplival nanjo, tudi pred sprejetjem odločitve o potrditvi ali popolni ali delni zavrnitvi pritožbe („pravica do zaslišanja“); (c)  da ima dostop do skupnega spisa, razen do morebitnih notranjih posvetovanj nadzornega organa ali posvetovanj med nadzornimi organi („postopkovna preglednost“); 2.  Vodilni nadzorni organ v ustreznih fazah postopka obvesti stranke in jih zasliši, da lahko učinkovito izrazijo svoja stališča glede dejstev in pravnih posledic, ki jih izpelje vodilni nadzorni organ. 3.  Skupni spis vključuje vse obremenilne in razbremenilne dokumente, vključno z dokumenti in drugimi dokazili, ki jih predložijo stranke v preiskavi. 4.  Nadzorni organ lahko na zahtevo stranke, zaradi zaščite njenih pravno priznanih pravic ali pravic drugih, ali kadar je to v javnem interesu ali da se zaščitita operativna in kibernetska varnost, omeji pravice iz odstavka 1, točka (c). Vsaka taka omejitev se izvede v skladu z nacionalnim procesnim pravom, ki se uporablja v skladu s členom 2a(1), za kakršno koli neposredno interakcijo med nadzornim organom in stranko, ki prejme omejene informacije, ter mora biti sorazmerna glede na ustrezne priznane pravice drugih ali javni interes, za katerega si prizadeva. Stranka, ki zahteva zaupnost, zagotovi zaupno različico vseh informacij in predlagano nezaupno različico. 5.  Nezaupno različico dokumentov, ki jih predloži stranka, določi nadzorni organ v skladu s prvim stavkom odstavka 4, pri čemer uporabi le strogo sorazmerne ukrepe, kot je redigiranje določenih delov dokumentov. 6.  Zadevni nadzorni organi imajo vedno dostop do zaupne različice vseh dokumentov in lahko ugovarjajo redigiranju, če menijo, da ni strogo sorazmerno. Nadzorni organi v skladu s prvim stavkom odstavka 4 nemudoma obvestijo stranke o tem, da so informacije prikrite. Vodilni nadzorni organ vodi evidenco o vsakem dostopu do skupnega spisa. 7.  Zaradi učinkovitosti postopkov nadzorni organi omejijo dolžino vlog strank na največ 50 strani. Ti organi določijo razumne in ustrezne roke, ki niso krajši od treh tednov in daljši od šestih tednov, razen če je zaradi izjemnih okoliščin potrebno razumno podaljšanje. Nadzorni organi niso dolžni upoštevati pisnih stališč, prejetih po izteku tega roka. 8.  Vodilni nadzorni organ lahko v skladu z nacionalnim postopkovnim pravom združi in loči zadeve, če to ne ogroža pravic strank. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 2 c (novo) Člen 2c Sodelovanje med nadzornimi organi 1.  Vodilni nadzorni organ zadevo strukturira, usklajuje in vodi učinkovito in smotrno v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, to uredbo in morebitnim veljavnim nacionalnim postopkovnim pravom. 2.  Vsak nadzorni organ se lahko izjavi za zadevnega, pri čemer navede razloge, zakaj ustreza opredelitvi zadevnega nadzornega organa iz člena 4(22) Uredbe (EU) 2016/679. Vodilni nadzorni organ vodi seznam zadevnih nadzornih organov za vsako zadevo v skupnem spisu. Kadar vodilni nadzorni organ meni, da nadzorni organ, ki se izjavi za zadevnega v skladu s tem odstavkom, ne ustreza opredelitvi zadevnega nadzornega organa, o svoji oceni obvesti ta organ. Nadzorni organ, ki se izjavi za zadevnega, v enem tednu od prejema navedene ocene umakne svojo izjavo ali predloži obrazloženo mnenje, v katerem navede razloge, zakaj meni, da je ocena vodilnega nadzornega organa napačna. Kadar nasprotujočih si ocen vodilnega nadzornega organa in nadzornega organa, ki se je izjavil za zadevnega, ni mogoče razrešiti drugače, vodilni nadzorni organ zahteva odločitev odbora v skladu s členom 26a. 3.  Vsak zadevni nadzorni organ, ki prejme informacije, ki so pomembne za zadevo, jih nemudoma posreduje vodilnemu nadzornemu organu, vendar najpozneje v enem tednu od dneva, ko jih je prejel. 4.  Kadar ni mogoče odpraviti različnih stališč ali v primeru neaktivnosti drugega nadzornega organa, nadzorni organi uporabijo pooblastila, namenjena reševanju takih situacij v skladu s to uredbo in poglavjem VII Uredbe (EU) 2016/679. 5.  Vsi pisni dokumenti nadzornih organov se predložijo v elektronski obliki ter v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 2 d (novo) Člen 2d Uporaba jezikov in prevodov 1.  Odbor določi en jezik, ki ga med sodelovanjem sprejmejo vsi nadzorni organi („jezik sodelovanja“). 2.  Kadar nadzorni organ deli pomembne informacije z drugim nadzornim organom, poskrbi za prevod v jezik sodelovanja ali kateri koli drug jezik, sprejemljiv za nadzorni organ, ki prejema informacije. 3.  Vodilni nadzorni organ zagotovi, da so vloge v skupni spis v izvirnem jeziku, in zagotovi prevode v jezik sodelovanja. 4.  Nadzorni organi pri vsakem neposrednem stiku s strankami strankam zagotovijo informacije v izvirnem jeziku in po potrebi tudi prevod v jezik nacionalnega postopkovnega prava ali v kateri koli drug jezik, ki ga stranka razume ali uporablja v svoji običajni zunanji komunikaciji. 5.  Nadzorni organ lahko zagotovi strojne prevode, če ugotovi, da se strojni prevod bistveno ne razlikuje od izvirnika. 6.  Kadar se zoper nadzorni organ vloži pravno sredstvo, nadzorni organ predloži skupni spis in vse druge pomembne informacije v jeziku, ki ga sprejme sodstvo države članice. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 1.  V pritožbi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, ki se nanaša na čezmejno obdelavo, se navedejo informacije, zahtevane v obrazcu, kot je določen v Prilogi. Za dopustnost pritožbe niso potrebne nobene dodatne informacije. 1.  V pritožbi, ki je predmet te uredbe, se navedejo informacije, zahtevane v predlogi, kot je določena v Prilogi. Za dopustnost pritožbe niso potrebne nobene dodatne informacije. Informacije se lahko zagotovijo na kakršen koli način, ki ga organ sprejme, vključno z neuporabo predloge. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Pritožniku pred vložitvijo pritožbe ni treba stopiti v stik s stranko v preiskavi. Če je bil pritožnik v stiku s stranko v preiskavi, preden je vložil pritožbo v zvezi z isto zadevo, predloži sporočilo v zvezi s tem stikom v skladu s Prilogo. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v dveh tednih potrdi prejem in dopustnost pritožbe, ali, če pritožba ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, pritožbo razglasi za nedopustno ter pritožnika obvesti o manjkajočih informacijah. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 c (novo) 1c.  Nadzorni organ pritožbi dodeli številko zadeve in to informacijo sporoči pritožniku. To ne vpliva na oceno dopustnosti pritožbe v skladu z odstavkom 2(c), točka (i). Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 2.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, ugotovi, ali se pritožba nanaša na čezmejno obdelavo. 2.  Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, v treh tednih po priznanju dopustnosti pritožbe v skladu z odstavkom 1b: Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a (novo) (a)  predhodno ugotovi, ali se pritožba nanaša na čezmejno obdelavo osebnih podatkov pritožnika, pri čemer preuči vsaj naslednje: (i)  relevantnega upravljavca ali obdelovalca za zadevno obdelavo; (ii)  število ustanovitev upravljavca ali obdelovalca v EU; (iii)  kraj glavne ustanovitve; (iv)  dejavnosti ustanovitev v več kot eni državi članici; (v)  znaten vpliv ali verjeten znaten vpliv na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici. Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka b (novo) (b)  ugotovi, kateri nadzorni organ je domnevni vodilni nadzorni organ v skladu s členom 56(1) Uredbe (EU) 2016/679 in ali je zadeva lokalne narave v skladu s členom 56(2) Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c (novo) (c)  sprejme enega od naslednjih ukrepov: (i)  posreduje pritožbo domnevnemu vodilnemu nadzornemu organu v skladu s členom 56(1) Uredbe (EU) 2016/679 in o tem obvesti pritožnika. Ocena dopustnosti pritožbe, ki jo opravi nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, je za vodilni nadzorni organ zavezujoča; ali (ii)  obravnava pritožbo v skladu s členom 56(2) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Vodilni nadzorni organ pritožbo nemudoma posreduje stranki v preiskavi in od nje zahteva odgovor brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v treh tednih od dneva, ko je prejela njegovo obvestilo. V zapletenih primerih ter kadar stranka v preiskavi to zahteva in ustrezno utemelji, lahko vodilni nadzorni organ rok za odgovor podaljša za nadaljnje tri tedne. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Stranke ali domnevni vodilni nadzorni organ vložijo morebitne ugovore v zvezi s pristojnostjo domnevnega vodilnega nadzornega organa ali obravnavo pritožbe v skladu s členom 56(2) Uredbe (EU) 2016/679 v treh tednih od prejema obvestila o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 3(2), točka (c). Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 c (novo) 2c.  Če je bil vložen ugovor iz odstavka 2b, lahko nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, umakne prenos pritožbe in v dveh tednih prevzame pristojnost v skladu s členom 55 ali 56 Uredbe (EU) 2016/679 ali jo prenese na domnevni vodilni nadzorni organ. Če ni bilo izvedeno nobeno od teh dejanj ali kadar nasprotujočih si ocen zadevnih nadzornih organov ni mogoče razrešiti drugače, nadzorni organ, pri katerem je bila pritožba vložena, zahteva, da odbor v skladu s členom 26a sprejme odločitev. Odboru predloži opis zadevnih dejavnosti obdelave, opis organizacije podjetja in opis, kje se sprejemajo odločitve. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 3.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v enem mesecu ugotovi popolnost informacij, zahtevanih v obrazcu. črtano Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 4.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, po oceni popolnosti informacij, zahtevanih v obrazcu, pritožbo pošlje vodilnemu nadzornemu organu. črtano Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 5.  Kadar pritožnik ob vložitvi pritožbe zahteva zaupnost, predloži tudi nezaupno različico pritožbe. črtano Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 6 6.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v enem tednu potrdi njen prejem. To potrdilo ne posega v oceno dopustnosti pritožbe v skladu z odstavkom 3. črtano Sprememba 82 Predlog uredbe Poglavje II – naslov II Vložitev in obravnava pritožb II Pritožbe in postopki po uradni dolžnosti (Naslov „Poglavje II“ se vstavi za člen 3, besedilo naslova pa se spremeni.) Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 4 – naslov Preiskava pritožb Obravnavanje pritožb Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del Nadzorni organ pri ocenjevanju ustreznega obsega, v katerem bi bilo treba preiskati pritožbo v posameznem primeru, upošteva vse zadevne okoliščine, vključno z naslednjimi: 1.   Vodilni nadzorni organ si pri ocenjevanju ustreznega obsega, v katerem bi bilo treba preiskati pritožbo v posameznem primeru, prizadeva zagotoviti naslednje: Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a (a)  izvedljivost zagotovitve učinkovitega in pravočasnega popravnega ukrepa za pritožnika; (a)  zagotovitev učinkovitega in pravočasnega popravnega ukrepa za pritožnika; Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b (b)  težo domnevne kršitve; (b)  preučitev pomembnih dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni za skupno odločanje o pritožbi in izdajo odločitve v skladu s členom 60(7), (8) in (9) Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c (c)  sistemsko ali ponavljajočo se naravo domnevne kršitve. (c)  preučitev vseh drugih elementov, potrebnih za učinkovito izvrševanje Uredbe (EU) 2016/679, vključno z izvajanjem pooblastil po uradni dolžnosti v skladu s členom 58(2), členom 83 ali členom 84 Uredbe (EU) 2016/679, zlasti v primeru sistemskih, hudih ali ponavljajočih se kršitev. Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Obravnava pritožbe se vedno zaključi s pravno zavezujočo odločitvijo, za katero se lahko uporabi učinkovito pravno sredstvo v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Vodilni nadzorni organ v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 nemudoma, najpozneje pa v devetih mesecih od prejema pritožbe, predloži osnutek odločitve. Ta rok se lahko izjemoma podaljša za: (a)  osem tednov, kadar se v skladu s členom 9(3) predložijo pripombe na povzetek ključnih vprašanj ali posodobljen povzetek ključnih vprašanj; (b)  osem tednov, kadar namerava vodilni nadzorni organ naložiti globo ali druge kazni; (c)  obdobje med predložitvijo na podlagi člena 26a(1) ali (2) in odločitvijo odbora; (d)  obdobje morebitnega podaljšanja, ki ga odobri odbor v skladu s členom 26a(3). Vsako podaljšanje iz točk (a) do (d) se lahko izvede samo enkrat. Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 c (novo) 1c.  Odstavek 1b se ne uporablja, ko se primer predloži mehanizmu za skladnost v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 Pritožba se lahko reši s sporazumno rešitvijo med pritožnikom in strankami v preiskavi. Če nadzorni organ meni, da je bila opredeljena sporazumna rešitev pritožbe, o predlagani rešitvi obvesti pritožnika. Če pritožnik v enem mesecu ne ugovarja sporazumni rešitvi, ki jo predlaga nadzorni organ, se šteje, da je bila pritožba umaknjena. 1.  Pritožba se lahko v kateri koli fazi postopka reši s sporazumno rešitvijo med pritožnikom in stranko v preiskavi. Nadzorni organ, ki prejme pritožbo, ali vodilni nadzorni organ lahko spodbuja in olajša ta prostovoljni postopek. Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Sporazumna rešitev med pritožnikom in stranko v preiskavi se šteje za doseženo, če obstaja izrecno soglasje. Če je za pritožbo dosežena sporazumna rešitev, stranke o tem v enem mesecu obvestijo vodilni nadzorni organ in nadzorni organ, pri katerem je bila pritožba vložena. Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 b (novo) 1b.  V enem mesecu po sporočilu o sporazumni rešitvi iz odstavka 1a se predloži osnutek odločitve v skladu s členom 56(4) Uredbe (EU) 2016/679, v katerem se navede: (a)  ali so izpolnjeni pogoji za sporazumno rešitev iz odstavka 1a in (b)  ali je treba začeti preiskavo po uradni dolžnosti iz odstavka 1d. Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 c (novo) 1c.  Če osnutku odločitve iz odstavka 1b v enem mesecu ne ugovarja noben drug zadevni nadzorni organ ali odbor potrdi sporazumno rešitev v postopku iz člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679, se pritožba šteje za umaknjeno, rešitev pa je veljavna. Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 d (novo) 1d.  Sporazumna rešitev vodilnemu nadzornemu organu ne preprečuje, da bi v isti zadevi začel preiskavo po uradni dolžnosti. Preiskavo po uradni dolžnosti lahko začne zlasti, kadar: (a)  je stranka v preiskavi večkratni kršitelj; (b)  je bila stranka v preiskavi udeležena v številnih drugih sporazumnih rešitvah; (c)  širši predmet pritožbe poleg pritožnika zadeva veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, je dolgotrajen ali resen ali (d)  je treba pooblastila sicer izvajati za učinkovito, sorazmerno in odvračilno izvrševanje Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 5 a (novo) Člen 5a Zahteva za postopek po uradni dolžnosti 1.  Vsak zadevni nadzorni organ lahko zahteva postopek po uradni dolžnosti, tako da vodilnemu nadzornemu organu predloži pisno zahtevo za diskrecijski ukrep iz odstavka 2, kadar meni, da bi lahko bila kršena Uredba (EU) 2016/679 in prizadeti posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na ozemlju njegove države članice. Taka zahteva zajema vsaj: (a)  izjavo, da je zadevni nadzorni organ, in (b)  povzetek ključnih vprašanj v skladu s členom 9. 2.  Domnevni vodilni nadzorni organ v treh tednih: (a)  obvesti zadevni nadzorni organ, da je začel postopek po uradni dolžnosti; (b)  obvesti zadevni nadzorni organ, da se za zadevo uporablja člen 56(2) Uredbe (EU) 2016/679 in da v skladu s členom 56(3) Uredbe (EU) 2016/679 vodilni nadzorni organ ne namerava sam obravnavati zadeve ali (c)  zavrne zahtevo, če meni, da ni vodilni nadzorni organ ali da Uredba (EU) 2016/679 na prvi pogled ni kršena. Zadevni nadzorni organ lahko vodilnemu nadzornemu organu v primeru iz točke (a) tega odstavka predloži osnutek odločitve v skladu s členom 56(4) Uredbe (EU) 2016/679. Zadevni nadzorni organ lahko v primerih iz točk (b) in (c) tega odstavka ponovno predloži spremenjeno zahtevo za postopek po uradni dolžnosti ali zahteva, da odbor v skladu s členom 26a(1) odloči o začetku postopka. 3.  Če vodilni nadzorni organ začne postopek po uradni dolžnosti, v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 nemudoma, najpozneje pa v devetih mesecih od prejema pritožbe v skladu z odstavkom 1, predloži osnutek odločitve. Ta rok se lahko izjemoma podaljša za: (a)  osem tednov, kadar se v skladu s členom 9(3) predložijo pripombe na povzetek ključnih vprašanj ali posodobljen povzetek ključnih vprašanj; (b)  osem tednov, kadar namerava vodilni nadzorni organ naložiti globo ali druge kazni; (c)  obdobje med predložitvijo na podlagi člena 26a in odločitvijo odbora; (d)  obdobje morebitnega podaljšanja, ki ga odobri odbor v skladu s členom 26a(3). Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 6 Člen 6 črtano Prevodi 1.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, je odgovoren za: (a)  prevod pritožbe in stališč pritožnika v jezik, ki ga vodilni nadzorni organ uporablja za namene preiskave; (b)  prevod dokumentov, ki jih predloži vodilni nadzorni organ, v jezik, ki se uporablja za komunikacijo s pritožnikom, kadar je treba take dokumente pritožniku predložiti v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) 2016/679. 2.  Odbor v svojem poslovniku določi postopek za prevod pripomb ali ustreznih in utemeljenih ugovorov, ki jih zadevni nadzorni organi izrazijo v jeziku, ki ni jezik, ki ga vodilni nadzorni organ uporablja za namene preiskave. Sprememba 98 Predlog uredbe Poglavje III – naslov Sodelovanje na podlagi člena 60 Uredbe (EU) 2016/679 Sodelovanje na podlagi člena 60 Uredbe (EU) 2016/679 in z drugimi pristojnimi organi Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 Določbe v tem oddelku se nanašajo na odnose med nadzornimi organi in niso namenjene podelitvi pravic posameznikom ali strankam v preiskavi. črtano Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 1.  Vodilni nadzorni organ druge zadevne nadzorne organe redno obvešča o preiskavi in jim čim prej predloži vse ustrezne razpoložljive informacije. 1.  Vodilni nadzorni organ drugim zadevnim nadzornim organom omogoči takojšen, neomejen in stalen dostop na daljavo do celotnega skupnega spisa in vanj vključi vse ustrezne informacije, zlasti dokumente, vloge, obvestila in druge informacije v zvezi z zadevo, v enem tednu po njihovi pripravi ali prejemu. Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Ustrezne informacije v smislu člena 60(1) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 po potrebi vključujejo: 2.  Vodilni nadzorni organ dejavno uradno obvešča druge zadevne nadzorne organe in, kadar je potrebno za reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679, odbor ter jim zagotovi ustrezne informacije v smislu člena 60(1) in (3) navedene uredbe v enem tednu po prejemu ali izdelavi. Te informacije zajemajo informacije o glavnih korakih v postopku in po potrebi vključujejo: Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka a (a)  informacije o začetku preiskave domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679; (a)  informacije o začetku preiskave po uradni dolžnosti ali pritožbenega postopka; Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka e (e)  povzetek ključnih vprašanj v preiskavi v skladu s členom 9; (e)  izdajo ali posodobitev povzetka ključnih vprašanj v preiskavi v skladu s členom 9; Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka e a (novo) (ea)  morebitne pripombe k povzetku ključnih vprašanj v skladu s členom 9(3); Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka f (f)  informacije o ukrepih za ugotovitev kršitve Uredbe (EU) 2016/679 pred oblikovanjem predhodnih ugotovitev; (f)  informacije o ukrepih za ugotovitev kršitve Uredbe (EU) 2016/679 pred oblikovanjem predhodnih ugotovitev in pred pripravo osnutka odločitve; Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka i (i)  stališča pritožnika glede predhodnih ugotovitev; (i)  stališča pritožnika glede nezaupne različice predhodnih ugotovitev in po potrebi drugih vidikov preiskave, v zvezi s katerimi je pritožnik vložil uradna pisna stališča; Sprememba 107 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka k a (novo) (ka)  vsak osnutek odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 ali spremenjeni osnutek odločitve v skladu s členom 60(5) Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka k b (novo) (kb)  vse ustrezne in utemeljene ugovore v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka k c (novo) (kc)  vsako pravno sredstvo, vloženo med postopkom v skladu s členom 60 Uredbe (EU) 2016/679 ali zoper odločitev v skladu s členom 60(7) do (9) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 1.  Ko vodilni nadzorni organ oblikuje predhodno stališče glede glavnih vprašanj v preiskavi, pripravi povzetek ključnih vprašanj za namene sodelovanja na podlagi člena 60(1) Uredbe (EU) 2016/679. 1.  Vodilni nadzorni organ v štirih tednih po prejemu pritožbe ali zahteve za začetek postopka po uradni dolžnosti pripravi povzetek ključnih vprašanj, ki jih je za namene sodelovanja v skladu s členom 60(1) Uredbe (EU) 2016/679 verjetno treba določiti za odločitev o zadevi, in ta povzetek predloži zadevnim nadzornim organom. Povzetek mora biti sestavljen na nepristranski način, ob upoštevanju morebitnih različnih dejstev in argumentov. Pri prenosu zadeve vodilnemu nadzornemu organu v skladu s členom 3(2), točka (c), točka (i), lahko zadevni nadzorni organ predloži osnutek povzetka ključnih vprašanj, ki za vodilni nadzorni organ ni zavezujoč. Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka a (a)  glavna upoštevna dejstva; (a)  upoštevna dejstva; Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b (b)  predhodno opredelitev obsega preiskave, zlasti določb Uredbe (EU) 2016/679, na katere se nanaša domnevna kršitev, ki se bo preiskovala; (b)  predhodno opredelitev obsega preiskave, zlasti določb Uredbe (EU) 2016/679, na katere se nanaša domnevna kršitev, in po potrebi navedbo, ali se zdi, da so bile kršene; Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c (c)  opredelitev kompleksnih pravnih in tehnoloških ocen, ki so relevantne za predhodno usmeritev njihove ocene; (c)  predhodne dejanske ali pravne ocene, ki obravnavajo vsa ustrezna stališča, ki so jih stranke izrazile ob pripravi povzetka, vključno z ustrezno evropsko sodno prakso ter smernicami, priporočili in dobrimi praksami, ki jih izda odbor; Sprememba 114 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Vodilni nadzorni organ brez nepotrebnega odlašanja posodobi povzetek ključnih vprašanj, da so v njem zajete vse dejanske in pravne spremembe, ki se pojavijo med postopkom. Sprememba 115 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 3.  Zadevni nadzorni organi lahko predložijo pripombe na povzetek ključnih vprašanj. Take pripombe je treba predložiti v štirih tednih od prejema povzetka ključnih vprašanj. 3.  Zadevni nadzorni organi lahko predložijo dejanske ali pravne pripombe na povzetek ključnih vprašanj. Take pripombe je treba predložiti v štirih tednih od prejema povzetka ključnih vprašanj ali katere koli njihove posodobitve v skladu s členom 60 Uredbe (EU) 20216/679. Sprememba 116 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 4.  Pripombe, predložene v skladu z odstavkom 3, izpolnjujejo naslednje zahteve: črtano (a)  uporabljeni jezik je dovolj jasen in vsebuje natančne izraze, da lahko vodilni nadzorni organ, in odvisno od primera, zadevni nadzorni organi oblikujejo svoja stališča; (b)  pravni argumenti so navedeni jedrnato in združeni glede na del povzetka ključnih vprašanj, na katerega se nanašajo; (c)  pripombe zadevnega nadzornega organa so lahko podprte z dokumenti, ki lahko dopolnjujejo pripombe na posamezne točke. Sprememba 117 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 5.  Odbor lahko v svojem poslovniku podrobno določi največji obseg pripomb, ki jih zadevni nadzorni organi predložijo v zvezi s povzetkom ključnih vprašanj. črtano Sprememba 118 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 6.  Primeri, v katerih noben zadevni nadzorni organ ni predložil pripomb na podlagi odstavka 3 tega člena, se štejejo za nesporne primere. V takih primerih se predhodne ugotovitve iz člena 14 strankam v preiskavi sporočijo v devetih mesecih po izteku roka iz odstavka 3 tega člena. 6.  Primeri, v katerih noben zadevni nadzorni organ ni predložil pripomb v skladu z odstavkom 3 tega člena, ki izpodbijajo povzetek ključnih vprašanj ali odpirajo druga pomembna dejanska ali pravna vprašanja, se štejejo za nesporne primere. V takih primerih je rok za izdajo osnutka odločitve iz člena 4(1b) 3 mesece. Sprememba 119 Predlog uredbe Poglavje III – oddelek 2 – naslov Popolna ali delna zavrnitev pritožb Sodelovanje z drugimi zadevnimi organi (Naslov „Poglavje II“ se vstavi za člen 9, naslov pa se spremeni.) Sprememba 120 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Zadevni nadzorni organ vloži zahtevo pri vodilnem nadzornem organu na podlagi člena 61 Uredbe (EU) 2016/679, člena 62 Uredbe (EU) 2016/679 ali na podlagi obeh členov, kadar zadevni nadzorni organ na podlagi pripomb zadevnih nadzornih organov v skladu s členom 9(3) ne soglaša z oceno vodilnega nadzornega organa glede: 1.  Zadevni nadzorni organ vloži zahtevo pri vodilnem nadzornem organu na podlagi člena 61 Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 62 Uredbe (EU) 2016/679 ali na podlagi obeh členov, kadar zadevni nadzorni organ na podlagi pripomb zadevnih nadzornih organov v skladu s členom 9(3) ne soglaša z oceno vodilnega nadzornega organa glede: Sprememba 121 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka b (b)  predhodne usmeritve v zvezi s kompleksnimi pravnimi ocenami, ki jih je vodilni nadzorni organ opredelil v skladu s členom 9(2), točka (c); (b)  predhodne dejanske ali pravne ocene, ki jih je vodilni nadzorni organ opredelil v skladu s členom 9(2), točka (c); Sprememba 122 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka c (c)  predhodne usmeritve v zvezi s kompleksnimi tehnološkimi ocenami, ki jih je vodilni nadzorni organ opredelil v skladu s členom 9(2), točka (c). črtano Sprememba 123 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka c a (novo) (ca)  predhodno opredelitev morebitnih popravnih ukrepov v skladu s členom 9(2), točka (d). Sprememba 124 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 3.  Vodilni nadzorni organ sodeluje z zadevnimi nadzornimi organi na podlagi njihovih pripomb na povzetek ključnih vprašanj in po potrebi v odziv na zahteve iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer si prizadeva za soglasje. Soglasje je podlaga za to, da vodilni nadzorni organ nadaljuje preiskavo in oblikuje predhodne ugotovitve ali, če je ustrezno, nadzornemu organu, pri katerem je bila vložena pritožba, sporoči svoje razloge za namene člena 11(2). 3.  V primerih, ki ne sodijo na področje uporabe člena 9(6) te uredbe, vodilni nadzorni organ razišče dejstva, ki so pomembna za različna stališča in po najboljših močeh sodeluje z zadevnimi nadzornimi organi na podlagi njihovih pripomb na povzetek ključnih vprašanj in po potrebi v odziv na zahteve iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer si prizadeva za soglasje. Soglasje je podlaga za to, da vodilni nadzorni organ nadaljuje preiskavo in oblikuje predhodne ugotovitve. Sprememba 125 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 4.  Kadar v preiskavi, ki temelji na pritožbi, ni soglasja med vodilnim nadzornim organom in enim ali več zadevnimi nadzornimi organi glede zadeve iz člena 9(2), točka (b), te uredbe, vodilni nadzorni organ zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679. V tem primeru se šteje, da so pogoji za zahtevo za sprejetje nujne zavezujoče odločitve na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679 izpolnjeni. 4.  Kadar se v štirih tednih po izteku rokov za pripombe s postopkom iz odstavka 3 tega člena ne doseže soglasje med vodilnim nadzornim organom in enim ali več zadevnimi nadzornimi organi o zadevah iz člena 9(2), zadevni vodilni nadzorni organ ali nadzorni organ zahteva postopkovno odločitev odbora v skladu s členom 26a te uredbe. Sprememba 126 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 – uvodni del 5.  Kadar vodilni nadzorni organ zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora v skladu z odstavkom 4 tega člena, predloži vse naslednje: 5.  Kadar nadzorni organ prosilec zahteva postopkovno odločitev odbora v skladu z odstavkom 4 tega člena, predloži vse naslednje: Sprememba 127 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 – točka a (a)  dokumente iz člena 9(2), točki (a) in (b); (a)  ustrezne informacije iz člena 9(2), vključno z morebitnimi posodobitvami, kadar pride do njih; Sprememba 128 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 – točka b (b)  pripombe zadevnega nadzornega organa, ki ne soglaša s predhodno opredelitvijo obsega preiskave s strani vodilnega nadzornega organa. (b)  pripombe zadevnih nadzornih organov, ki ne soglašajo s predhodno opredelitvijo zadeve iz člena 9(2), ki jo je podal vodilni nadzorni organ, oziroma z dejansko ali pravno oceno elementov povzetka ključnih vprašanj iz člena 9(2). Sprememba 129 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 – točka b a (novo) (ba)  dostop do skupnega spisa. Sprememba 130 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Odbor lahko od nadzornih organov zahteva, da predloži druge dokumente ali informacije, za katere meni, da so v konkretni zadevi ustrezni. Sprememba 131 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 6.  Odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev o obsegu preiskave na podlagi pripomb zadevnih nadzornih organov in stališča vodilnega nadzornega organa glede teh pripomb. 6.  Odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev o povzetku ključnih vprašanj ali podaljšanju obdobja iz člena 4 v skladu s členom 26a na podlagi vseh prejetih dokumentov. Sprememba 132 Predlog uredbe Člen 10 a (novo) Člen 10a Sodelovanje z drugimi zadevnimi organi Nadzorni organi si prizadevajo posredovati neosebne informacije, pridobljene v okviru postopkov iz te uredbe, nacionalnim nadzornim organom in nadzornim organom Unije, pristojnim za varstvo podatkov in druga področja, vključno z organi za konkurenco, finančne storitve, energetiko, telekomunikacije, varstvo potrošnikov, digitalne storitve ali za nadzor umetne inteligence, kadar se informacije štejejo za pomembne za naloge in dolžnosti teh organov, zlasti za začetek upravnih postopkov in preiskav morebitnih kršitev zakonodaje v okviru njihovih pristojnosti. Informacije se lahko uporabljajo samo v namen, za katerega so bile zbrane. Vendar to nadzornemu organu ne preprečuje, da na podlagi teh informacij začne drug postopek ali da jih v ta namen deli z drugimi organi. Sprememba 133 Predlog uredbe Člen 11 Člen 11 črtano Zaslišanje pritožnika pred popolno ali delno zavrnitvijo pritožbe 1.  Vodilni nadzorni organ v skladu s postopkom iz členov 9 in 10 sporoči nadzornemu organu, pri katerem je bila vložena pritožba, razloge za svoje predhodno stališče, da bi bilo treba pritožbo popolnoma ali delno zavrniti. 2.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika obvesti o razlogih za nameravano popolno ali delno zavrnitev pritožbe in določi rok, v katerem lahko pritožnik pisno izrazi svoja stališča. Rok ne sme biti krajši od treh tednov. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika obvesti o posledicah neizrazitve njegovih stališč. 3.  Če pritožnik ne izrazi svojih stališč v roku, ki ga je določil nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, se šteje, da je bila pritožba umaknjena. 4.  Pritožnik lahko zahteva dostop do nezaupne različice dokumentov, na katerih temelji predlagana zavrnitev pritožbe. 5.  Če pritožnik svoja stališča izrazi v roku, ki ga določi nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, in ta stališča ne privedejo do spremembe predhodnega stališča, da bi bilo treba pritožbo popolnoma ali delno zavrniti, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pripravi osnutek odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, ki ga vodilni nadzorni organ predloži drugim zadevnim nadzornim organom v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 134 Predlog uredbe Člen 12 Člen 12 črtano Spremenjeni osnutek odločitve o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe 1.  Kadar vodilni nadzorni organ meni, da so v spremenjenem osnutku odločitve v smislu člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 navedeni elementi, o katerih bi moral imeti pritožnik možnost izraziti svoja stališča, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 pritožniku omogoči, da izrazi svoja stališča glede takih novih elementov. 2.  Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, določi rok, v katerem lahko pritožnik izrazi svoja stališča. Sprememba 135 Predlog uredbe Člen 13 Člen 13 črtano Odločitev o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe Kadar nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, sprejme odločitev o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe v skladu s členom 60(8) Uredbe (EU) 2016/679, pritožnika obvesti o pravnem sredstvu, ki mu je na voljo v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 136 Predlog uredbe Poglavje III – oddelek 3 – naslov Odločitve, naslovljene na upravljavce in obdelovalce Odločitve, naslovljene na stranke v preiskavi Sprememba 137 Predlog uredbe Člen 14 – naslov Predhodne ugotovitve in odgovor Predhodne ugotovitve in pravica do izjave Sprememba 138 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 1.  Kadar namerava vodilni nadzorni organ predložiti drugim zadevnim nadzornim organom osnutek odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, s katero ugotavlja kršitev Uredbe (EU) 2016/679, pripravi osnutek predhodnih ugotovitev. 1.  Kadar namerava vodilni nadzorni organ predložiti drugim zadevnim nadzornim organom osnutek odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, s katero ugotavlja kršitev Uredbe (EU) 2016/679, po posvetovanjih in postopkih iz členov 9 in 10 te uredbe pripravi osnutek predhodnih ugotovitev. Sprememba 139 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 V predhodnih ugotovitvah so predstavljene obtožbe na izčrpen in dovolj jasen način, da se lahko stranke v preiskavi seznanijo z ravnanjem, ki ga preiskuje vodilni nadzorni organ. Zlasti morajo biti jasno navedeni vsa dejstva in celotna pravna presoja strank v preiskavi, da lahko te izrazijo svoja stališča glede dejstev in pravnih posledic, ki jih namerava vodilni nadzorni organ izpeljati v osnutku odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, ter vsi dokazi, na katere se opira. V predhodnih ugotovitvah so predstavljene obtožbe na izčrpen in dovolj jasen način, da se lahko stranke v preiskavi seznanijo z ravnanjem, ki ga preiskuje vodilni nadzorni organ. Zlasti so jasno navedeni vsa dejstva, tudi vsi dokazi, na katere se opirajo, in celotna pravna presoja strank v preiskavi, tako da so stranke zaslišane in lahko izrazijo svoja stališča glede dejstev in pravnih posledic, ki jih namerava vodilni nadzorni organ izpeljati v osnutku odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, ter vsi dokazi, na katere se opira. Sprememba 140 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 2 V predhodnih ugotovitvah se navedejo popravni ukrepi, ki jih namerava uporabiti vodilni nadzorni organ. V predhodnih ugotovitvah se navedejo popravni ukrepi, ki jih upošteva vodilni nadzorni organ. Sprememba 141 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 3 Če namerava vodilni nadzorni organ naložiti globo, v predhodnih ugotovitvah navede ustrezne elemente, na katerih temelji njegov izračun globe. Vodilni nadzorni organ zlasti navede bistvene dejanske in pravne elemente, na podlagi katerih se lahko naloži globa, ter elemente iz člena 83(2) Uredbe (EU) 2016/679, med drugim morebitne obteževalne ali olajševalne dejavnike, ki jih bo upošteval. Če vodilni nadzorni organ razmišlja o naložitvi globe, v predhodnih ugotovitvah navede ustrezne elemente, na katere se namerava opreti pri odločanju o tem, ali bo naložil upravno globo, in pri izračunu globe. Vodilni nadzorni organ zlasti navede bistvene dejanske in pravne elemente, na podlagi katerih se lahko naloži globa, ter elemente iz člena 83(2) Uredbe (EU) 2016/679, med drugim morebitne obteževalne ali olajševalne dejavnike, ki jih bo upošteval. Sprememba 142 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 3.  Vodilni nadzorni organ o predhodnih ugotovitvah uradno obvesti vse stranke v preiskavi. 3.  Vodilni nadzorni organ o predhodnih ugotovitvah uradno obvesti vse stranke v preiskavi, ki bi lahko bile predmet popravljalnega pooblastila, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, in zadevne nadzorne organe. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika obvesti o predhodnih ugotovitvah. Sprememba 143 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 4.  Ko vodilni nadzorni organ stranke v preiskavi uradno obvesti o predhodnih ugotovitvah, določi rok, v katerem lahko te stranke pisno predložijo svoja stališča. Vodilni nadzorni organ ni dolžan upoštevati pisnih stališč, prejetih po izteku tega roka. črtano Sprememba 144 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 5 5.  Ko vodilni nadzorni organ stranke v preiskavi obvesti o predhodnih ugotovitvah, jim omogoči dostop do upravnega spisa v skladu s členom 20. črtano Sprememba 145 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 6 6.  Stranke v preiskavi lahko v svojem pisnem odgovoru na predhodne ugotovitve navedejo vsa dejstva in pravne argumente, ki so jim znani in ki so pomembni za njihovo obrambo zoper obtožbe vodilnega nadzornega organa. V potrditev navedenih dejstev priložijo ustrezne dokumente. Vodilni nadzorni organ v svojem osnutku odločitve obravnava le obtožbe, vključno z dejstvi in pravno presojo, ki temelji na teh dejstvih, v zvezi s katerimi so imele stranke v preiskavi možnost predložiti pripombe. 6.  Stranke v preiskavi lahko v svojem pisnem odgovoru na predhodne ugotovitve navedejo vsa dejstva in pravne argumente, ki so jim znani in ki so pomembni za njihovo obrambo zoper obtožbe vodilnega nadzornega organa. V potrditev navedenih dejstev priložijo ustrezne dokumente. Vodilni nadzorni organ v svojem osnutku odločitve obravnava le obtožbe, vključno z dejstvi in pravno presojo, ki temelji na teh dejstvih, v zvezi s katerimi so imele stranke možnost predložiti pripombe. Sprememba 146 Predlog uredbe Člen 15 Člen 15 črtano Posredovanje predhodnih ugotovitev pritožnikom 1.  Kadar vodilni nadzorni organ izda predhodne ugotovitve o zadevi, v zvezi s katero je prejel pritožbo, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožniku predloži nezaupno različico predhodnih ugotovitev in določi rok, v katerem lahko pritožnik pisno izrazi svoja stališča. 2.  Odstavek 1 se uporablja tudi, kadar nadzorni organ, kadar je to primerno, obravnava več pritožb skupaj, pritožbe razdeli na več delov ali kakor koli drugače uveljavlja diskrecijsko pravico glede obsega preiskave, kot je določen v predhodnih ugotovitvah. 3.  Če vodilni nadzorni organ meni, da je treba pritožniku predložiti dokumente, vključene v upravni spis, da bi lahko pritožnik učinkovito izrazil svoja stališča glede predhodnih ugotovitev, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožniku predloži nezaupno različico takih dokumentov, ko ga obvesti o predhodnih ugotovitvah v skladu z odstavkom 1. 4.  Pritožniku se nezaupna različica predhodnih ugotovitev predloži samo za namen konkretne preiskave, v kateri so bile izdane predhodne ugotovitve. 5.  Pritožnik pred prejemom nezaupne različice predhodnih ugotovitev in katerih koli dokumentov, predloženih v skladu z odstavkom 3, vodilnemu nadzornemu organu pošlje izjavo o zaupnosti, s katero se zaveže, da ne bo razkril nobenih informacij ali presoje iz nezaupne različice predhodnih ugotovitev ali da teh ugotovitev ne bo uporabil za druge namene kot za konkretno preiskavo, v kateri so bile navedene ugotovitve izdane. Sprememba 147 Predlog uredbe Člen 16 – naslov Sprejetje končne odločitve Predložitev osnutkov odločitev, spremenjenih osnutkov odločitev in sprejetje končne odločitve Sprememba 148 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 Potem ko je vodilni nadzorni organ osnutek odločitve predložil zadevnim nadzornim organom v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 in če noben zadevni nadzorni organ osnutku odločitve ni nasprotoval v rokih iz člena 60(4) in (5) Uredbe (EU) 2016/679, vodilni nadzorni organ sprejme odločitev na podlagi člena 60(7) Uredbe (EU) 2016/679 in o njej uradno obvesti glavno ali edino ustanovitev upravljavca ali obdelovalca, odvisno od primera, zadevno odločitev ter povzetek upoštevnih dejstev in razlogov pa posreduje tudi zadevnim nadzornim organom in odboru. Potem ko je vodilni nadzorni organ osnutek odločitve predložil zadevnim nadzornim organom v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 in če noben zadevni nadzorni organ osnutku odločitve ni nasprotoval v rokih iz člena 60(4) in (5) Uredbe (EU) 2016/679, vodilni nadzorni organ v štirih tednih po koncu rokov iz člena 60(4) in (5) Uredbe 2016/679 sprejme odločitev na podlagi člena 60(7) in člena 60(9) Uredbe (EU) 2016/679 in o njej uradno obvesti glavno ali edino ustanovitev upravljavca ali obdelovalca, odvisno od primera, zadevno odločitev ter povzetek upoštevnih dejstev in razlogov pa posreduje tudi zadevnim nadzornim organom in odboru. Sprememba 149 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Kadar zadevni nadzorni organ ugovarja osnutku odločitve v roku iz člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679 in namerava vodilni nadzorni organ ta ugovor upoštevati, vodilni nadzorni organ v štirih tednih predloži spremenjen osnutek odločitve v skladu s členom 60(5) navedene uredbe. Sprememba 150 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Kadar zadevni nadzorni organ ugovarja osnutku odločitve v roku iz člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679, vodilni nadzorni organ v skladu s členom 60(4) navedene uredbe zadevo v štirih tednih predloži mehanizmu za skladnost iz člena 63, če se ne strinja z ustreznim in utemeljenim ugovorom ali meni, da ugovor ni ustrezen ali utemeljen. Sprememba 151 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 c (novo) 1c.  Brez poseganja v dodatne zahteve nacionalne zakonodaje se vsak osnutek odločitve ali končna odločitev iz člena 60(3), (5) ali (7) do (9) Uredbe (EU) 2016/679 izda v pisni obliki z uporabo kratkega, jedrnatega, preglednega, jasnega in preprostega jezika v razumljivi obliki. Sestavljen mora biti nepristransko, ob upoštevanju morebitnih nasprotujočih si dokazov in stališč strank, vsebovati pa mora vsaj naslednje elemente: (a)  naziv nadzornega organa, ki je izdal odločitev; (b)  datum izdaje odločitve; (c)  nepristranski povzetek upoštevnih dejstev zadeve in njihovega vira; (d)  pravno podlago za odločitev; (e)  izvedena popravljalna pooblastila, kazni ali druge ukrepe ter (f)  informacije o pravici do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679 in veljavnim nacionalnim postopkovnim pravom. Sprememba 152 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 d (novo) 1d.  V primeru, ko mora pravno zavezujočo odločitev izdati nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba v skladu s členom 60(8) ali (9) Uredbe (EU) 2016/679, vodilni nadzorni organ zagotovi, da odločitev vsebuje vse potrebne elemente v skladu z veljavnim nacionalnim postopkovnim pravom zadevnega nadzornega organa. Zadevni nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, vodilnemu nadzornemu organu pomaga pri pripravi osnutka odločitve na ta način. Sprememba 153 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 e (novo) 1e.  Vsak osnutek sklepa ali končne odločitve temelji le na dejanskih ugotovitvah, sprejetih na podlagi dokumentov ali drugih dokazov, o katerih so imele stranke v preiskavi priložnost, da izrazijo svoja stališča. Sprememba 154 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 f (novo) 1f.  Informacije, zagotovljene strankam v skladu s členom 60(7) do (9) Uredbe (EU) 2016/679, vključujejo kopijo pravno zavezujoče odločitve ter informacije o pravnem sredstvu, ki je na voljo v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 155 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 g (novo) 1g.  Nadzorni organi objavijo vse pravno zavezujoče odločitve, ki jih izdajo, brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v treh mesecih po njihovem sprejetju, razen če nove odločitve bistveno ne odstopajo od predhodno objavljenih odločitev. V skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, lahko nadzorni organi popravijo imena strank, vse druge informacije, ki bi lahko omogočile prepoznavanje strank, in druge informacije, ki so zaščitene z s pravom, ki se uporablja. Sprememba 156 Predlog uredbe Člen 17 Člen 17 črtano Pravica do zaslišanja v zvezi s spremenjenim osnutkom odločitve 1.  Kadar vodilni nadzorni organ meni, da so v spremenjenem osnutku odločitve v smislu člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 navedeni elementi, o katerih bi morale imeti stranke v preiskavi možnost izraziti svoja stališča, vodilni nadzorni organ pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 strankam v preiskavi omogoči, da izrazijo svoja stališča glede takih novih elementov. 2.  Vodilni nadzorni organ določi rok, v katerem lahko stranke v preiskavi izrazijo svoja stališča. Sprememba 157 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 – točka a (a)  temeljijo izključno na dejanskih elementih, vključenih v osnutek odločitve, ter (a)  temeljijo na dejanskih elementih, vključenih v osnutek odločitve, ali dokazih v skupnem spisu, ali na morebitnih dodatnih dokazih, predloženih skupaj z ustreznim in utemeljenim ugovorom; Sprememba 158 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 – točka b (b)  ne spreminjajo obsega obtožb z navajanjem trditev, ki pomenijo opredelitev dodatnih obtožb kršitve Uredbe (EU) 2016/679 ali spreminjajo naravo navedenih obtožb. (b)  ne spreminjajo obsega zadeve, kot je opredeljena v zadnji različici povzetka ključnih vprašanj, ter Sprememba 159 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  jasno opredelijo elemente osnutka odločitve, ki bi jih bilo treba spremeniti, vključno z natančnim besedilom predlagane spremembe ali dovolj natančnim opisom predlagane spremembe osnutka odločitve, kadar je to mogoče. Sprememba 160 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – točka a (a)  posamezni ustrezni in utemeljeni ugovor ter stališče vodilnega nadzornega organa glede vsakega takega ugovora ne presega treh strani in ne vključuje prilog. V primerih, ki vključujejo posebej kompleksna pravna vprašanja, se lahko ta obseg poveča na največ šest strani, razen če odbor zaradi posebnih okoliščin sprejme večje število strani; črtano Sprememba 161 Predlog uredbe Poglavje IV [...] črtano Sprememba 162 Predlog uredbe Člen 22 – naslov Predložitev v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 Predložitev v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 Sprememba 163 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 1.  Če se vodilni nadzorni organ ne strinja z ustreznimi in utemeljenimi ugovori ali meni, da ugovori niso ustrezni ali utemeljeni, predloži zadevo mehanizmu za reševanje sporov iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/679. 1.  Če se vodilni nadzorni organ ne strinja z ustreznimi in utemeljenimi ugovori ali meni, da ugovori niso ustrezni ali utemeljeni, v štirih tednih od prejema vseh ustreznih in utemeljenih ugovorov ali od izteka roka v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU) 2016/679 predloži zadevo mehanizmu za reševanje sporov iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/679. Ustrezni in utemeljeni ugovori, prejeti po izteku roka, se ne upoštevajo. Sprememba 164 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Ko vodilni nadzorni organ predloži zadevo v reševanje sporov, predloži odboru vse naslednje dokumente: 2.  Ko vodilni nadzorni organ predloži zadevo v reševanje sporov, predloži odboru vse naslednje: Sprememba 165 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)  povzetek ključnih vprašanj; Sprememba 166 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka b (b)  povzetka upoštevnih dejstev; (b)  povzetka upoštevnih dejstev, vključno z opisom dejavnosti obdelave, opisom organizacije upravljavca in kje se sprejemajo ustrezne odločitve o namenih in sredstvih obdelave osebnih podatkov; Sprememba 167 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka d (d)  pisnega stališča strank v preiskavi, odvisno od primera, v skladu s členoma 14 in 17; (d)  pisnih stališč strank, v skladu s členom 14; Sprememba 168 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka e (e)  pisna stališča pritožnikov, odvisno od primera, v skladu s členi 11, 12 in 15; črtano Sprememba 169 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka f (f)  ustrezne in utemeljene ugovore, s katerimi se vodilni nadzorni organ ni strinjal; (f)  ustrezne in utemeljene ugovore, s katerimi se vodilni nadzorni organ ni strinjal, ter ugovore, ki jih je vodilni nadzorni organ zavrnil kot neustrezne in neutemeljene; Sprememba 170 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka g (g)  razloge, zaradi katerih se vodilni nadzorni organ ni strinjal z ustreznimi in utemeljenimi ugovori ali je menil, da ugovori niso ustrezni ali utemeljeni. (g)  razloge, zaradi katerih se vodilni nadzorni organ ni strinjal z ugovori ali je zavrnil ugovore kot neustrezne ali neutemeljene; Sprememba 171 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – točka g a (novo) (ga)  dostop do skupnega spisa. Sprememba 172 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 3.  Odbor v štirih tednih po prejemu dokumentov iz odstavka 2 opredeli upoštevne ustrezne in utemeljene ugovore. 3.  Odbor v dveh tednih po prejemu dokumentov iz odstavka 2 prijavi predložitev zadeve mehanizmu za reševanje sporov ali zahteva ponovno predložitev, ki vključuje vse manjkajoče informacije, v roku dodatnega tedna. Ob evidentiranju vloge odbor popiše in strukturira spore med nadzornimi organi, ki so vključeni v postopek pred odborom, ter jih takoj posreduje nadzornim organom. Sprememba 173 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Predsednik odbora je po prejemu vseh informacij, navedenih v odstavku 2, pooblaščen, da od vodilnega nadzornega organa ali zadevnega nadzornega organa zahteva dodatne informacije, dokumente ali pojasnila, ki jih odbor potrebuje za sprejetje zavezujoče odločitve o vseh zadevah, ki so predmet ustreznih in utemeljenih ugovorov. Organi dodatne informacije predloži najpozneje en teden po prejemu zahteve. Sprememba 174 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 b (novo) 3b.  Zadevni nadzorni organi lahko v dveh tednih po tem, ko so prejeli predložitev v skladu z odstavkom 3, predložijo druge ustrezne informacije, ki jih imajo o zadevi, ki niso bile vključene v ugovore, vključno z dejstvi in dokumentacijo v zvezi z njihovim ugovorom, vendar ne omejeno nanje. Sprememba 175 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 c (novo) 3c.  „Predložitev zadeve“ v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2016/679 pomeni trenutek, ko so vsi dokumenti iz člena 2(2) na voljo in prevedeni v skladu s členom 2d. Sprememba 176 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 d (novo) 3d.  Prepoved iz člena 65(4) Uredbe (EU) 2016/679, da nadzorni organi sprejmejo odločitev o zadevi, predloženi odboru, v rokih iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679, se uporablja tudi v obdobjih iz odstavka 3 tega člena. Sprememba 177 Predlog uredbe Člen 23 Člen 23 črtano Evidentiranje v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 Predsednik odbora evidentira predložitev zadeve v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 najpozneje en teden po prejemu vseh naslednjih dokumentov: (a)  osnutka odločitve ali spremenjenega osnutka odločitve, glede katerega so bili dani ustrezni in utemeljeni ugovori; (b)  povzetka upoštevnih dejstev; (c)  pisnega stališča strank v preiskavi, odvisno od primera, v skladu s členoma 14 in 17; (d)  pisnih stališč pritožnikov, odvisno od primera, v skladu s členi 11, 12 in 15; (e)  upoštevnih ustreznih in utemeljenih ugovorov; (f)  razlogov, zaradi katerih se vodilni nadzorni organ ni strinjal z upoštevnimi ustreznimi in utemeljenimi ugovori. Sprememba 178 Predlog uredbe Člen 24 Člen 24 črtano Obrazložitev pred sprejetjem odločitve na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 1.  Predsednik odbora pred sprejetjem zavezujoče odločitve v skladu s členom 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 prek vodilnega nadzornega organa strankam v preiskavi, in/ali v primeru popolne ali delne zavrnitve pritožbe, pritožniku predloži obrazložitev, ki jo namerava odbor navesti v svoji odločitvi. Kadar namerava odbor sprejeti zavezujočo odločitev, s katero od vodilnega nadzornega organa zahteva, da spremeni svoj osnutek odločitve ali spremenjeni osnutek odločitve, odbor odloči, ali bi bilo treba taki obrazložitvi priložiti upoštevne ustrezne in utemeljene ugovore, na podlagi katerih namerava sprejeti svojo odločitev. 2.  Stranke v preiskavi, in/ali v primeru popolne ali delne zavrnitve pritožbe, pritožnik imajo od prejema obrazložitve iz odstavka 1 na voljo en teden, da izrazijo svoja stališča. 3.  Rok iz odstavka 2 se podaljša za en teden, če odbor podaljša rok za sprejetje zavezujoče odločitve v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2016/679. 4.  Obdobji iz odstavkov 2 in 3 se ne štejeta v rok za sprejetje zavezujoče odločitve odbora iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 179 Predlog uredbe Člen 25 Člen 25 črtano Postopek v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679 1.  Nadzorni organ, ki predloži zadevo v zvezi s pristojnostjo za glavno ustanovitev, pri predložitvi te zadeve na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe 2016/679 odboru zagotovi vse naslednje dokumente: (a)  povzetka upoštevnih dejstev; (b)  oceno teh dejstev, kar zadeva pogoje iz člena 56(1) Uredbe (EU) 2016/679; (c)  stališča upravljavca ali obdelovalca, katerega glavna ustanovitev je predmet predložitve; (d)  stališča drugih nadzornih organov, ki jih zadeva predložitev; (e)  vse druge dokumente ali informacije, ki so po mnenju nadzornega organa, ki predloži zadevo, ustrezni in potrebni za opredelitev rešitve v zadevi. 2.  Predsednik odbora predložitev evidentira najpozneje en teden po prejemu dokumentov iz odstavka 1. Sprememba 180 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – točka c (c)  stališča nadzornega organa, ki predloži zadevo, ali Komisije o tem, ali bi moral nadzorni organ, odvisno od primera, posredovati osnutek odločitve odboru v skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) 2016/679, ali o tem, da nadzorni organ ni upošteval mnenja odbora, izdanega v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2016/679. (c)  stališča nadzornega organa, ki predloži zadevo, ali Komisije o tem, ali bi moral nadzorni organ, odvisno od primera, posredovati osnutek odločitve odboru v skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) 2016/679, ali o tem, da nadzorni organ ni upošteval mnenja odbora, izdanega v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2016/679, vključno s pojasnilom, katere točke niso bile upoštevane, in sklicem na ustrezen del sprejete odločitve. Sprememba 181 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Predsednik odbora vse nadzorne organe obvesti o predložitvi odboru iz odstavka 1 in jim omogoči, da izrazijo svoja stališča. Sprememba 182 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 3 3.  Predsednik odbora predložitev evidentira najpozneje en teden po prejemu dokumentov iz odstavkov 1 in 2. 3.  Predsednik odbora predložitev evidentira najpozneje en teden po prejemu vseh dokumentov iz odstavkov 1 in 2. Sprememba 183 Predlog uredbe Člen 26 a (novo) Člen 26a Postopkovne odločitve odbora 1.   Nadzorni organ lahko v skladu s členom 66 Uredbe (EU) 2016/679 od odbora zahteva, da sprejme nujno zavezujočo odločitev v obliki postopkovne ugotovitve o vseh postopkovnih sporih med nadzornimi organi v primerih, predvidenih v tej uredbi. 2.   Kadar vodilni nadzorni organ meni, da nikakor ne more upoštevati roka iz člena 4(1b) ali člena 5a(3), zlasti zaradi potrebe po izjemno zapletenih preiskavah dejstev, od odbora zahteva nujno zavezujočo odločitev v skladu z odstavkom 1 o podaljšanju roka za največ devet mesecev. Nadzorni organ dokaže, da je zahtevano podaljšanje kljub njegovi skladnosti s členom 2c(1) nujno. 3.   Zahteve iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo vsaj: (a)   dejstva, na katera se sklicuje, in morebitne dokaze, ki so na voljo organu ali stranki; (b)   pravno podlago za zahtevo; (c)   odločitev v skladu z odstavkom 1 ali podaljšanje roka v skladu z odstavkom 2, ki ga organ ali stranka zahteva od odbora; 4.   odbor v dveh tednih odloči o zadevi na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, ali zavrne vlogo. Odločitve so za nadzorne organe zavezujoče. Sprememba 184 Predlog uredbe Člen 26 b (novo) Člen 26b Pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper nadzorni organ 1.   Brez poseganja v obstoječa pravna sredstva v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679 in katera koli druga upravna ali izvensodna sredstva ima vsaka stranka v postopku pravico do učinkovitega pravnega sredstva: (a)   kadar nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, ne uporabi svojih pooblastil za zagotovitev napredovanja postopka pri drugem nadzornem organu; (b)   kadar vodilni nadzorni organ ne spoštuje rokov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2016/679 in tej uredbi, ali (c)   kadar nadzorni organ ne ravna v skladu z zavezujočo odločitvijo odbora. 2.   Katera koli stranka v postopku ali neprofitni organ v skladu s členom 80 Uredbe (EU) 2016/679 lahko vloži tožbo v skladu z odstavkom 1, točka (c), če meni, da so pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz Uredbe (EU) 2016/679 kršene zaradi obdelave. 3.   Kadar sodišče, ki izvaja pregled v skladu z odstavkom 1, ugotovi, da nadzorni organ ni izpolnil svojih dolžnosti, lahko temu nadzornemu organu odredi sprejetje potrebnih ukrepov. Sprememba 185 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka a (a)  povzetka upoštevnih dejstev; (a)  povzetka upoštevnih dejstev, vključno z dokazi o kršitvi Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 186 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka b (b)  opis začasnega ukrepa, sprejetega na zadevnem ozemlju, njegovega trajanja in razlogov za njegovo sprejetje, vključno z utemeljitvijo nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; (b)  opis začasnega ukrepa, sprejetega na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva mnenje, njegovega trajanja in razlogov za njegovo sprejetje, vključno z utemeljitvijo nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; Sprememba 187 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka c (c)  utemeljitev nujne potrebe po sprejetju končnih ukrepov na ozemlju države članice nadzornega organa prosilca, vključno z obrazložitvijo izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti zadevne ukrepe. (c)  utemeljitev nujne potrebe po končnih ukrepih, vključno z obrazložitvijo izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti zadevne ukrepe. Sprememba 188 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka c a (novo) (ca)  če organ prosilec ni vodilni nadzorni organ, stališča vodilnega nadzornega organa; Sprememba 189 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 2.  Nujno mnenje odbora se naslovi na nadzorni organ, ki je vložil zahtevo. Podobno je mnenju v smislu člena 64(1) Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer organu prosilcu omogoča, da ohrani ali spremeni začasni ukrep v skladu z obveznostmi iz člena 64(7) Uredbe (EU) 2016/679. 2.  Nujno mnenje odbora se naslovi na vse nadzorne organe. Podobno je mnenju v smislu člena 64(1) Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer organom omogoča, da ohrani ali spremeni začasni ukrep v skladu z obveznostmi iz člena 64(7) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 190 Predlog uredbe Člen 28 – naslov Nujne odločitve na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 Nujne zavezujoče odločitve na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 Sprememba 191 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Zahteva za nujno odločitev odbora v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 se vloži najpozneje tri tedne pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi členov 61(8), 62(7) ali 66(1) Uredbe (EU) 2016/679. Ta zahteva vsebuje vse naslednje elemente: 1.  Zahteva za nujno zavezujočo odločitev odbora v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 se vloži najpozneje tri tedne po sprejetju začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi členov 61(8), 62(7) ali 66(1) Uredbe (EU) 2016/679. Ta zahteva vsebuje vse naslednje elemente: Sprememba 192 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 – točka a (a)  povzetka upoštevnih dejstev; (a)  povzetka upoštevnih dejstev, vključno z dokazi o kršitvi Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 193 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 – točka b (b)  začasni ukrep, sprejet na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva odločitev, njegovo trajanje in razloge za sprejetje začasnih ukrepov, zlasti utemeljitev nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; (b)  začasni ukrep, sprejet na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva odločitev, njegovo trajanje in razloge za njegovo sprejetje, zlasti utemeljitev nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; Sprememba 194 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 – točka c (c)  informacije o vseh preiskovalnih ukrepih, sprejetih na zadevnem ozemlju, in odgovore, prejete od lokalne ustanovitve strank v preiskavi, ali katere koli druge informacije nadzornega organa prosilca; (c)  informacije o vseh preiskovalnih ukrepih, sprejetih na zadevnem ozemlju, in odgovore, prejete od strank v preiskavi, ali katere koli druge informacije nadzornega organa prosilca; Sprememba 195 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 – točka d (d)  utemeljitev nujne potrebe po sprejetju končnih ukrepov na ozemlju nadzornega organa prosilca, ob upoštevanju izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti končni ukrep, ali dokaz, da se nadzorni organ ni odzval na zahtevo iz členov 61(3) ali 62(2) Uredbe (EU) 2016/679; (d)  utemeljitev nujne potrebe po sprejetju končnih ukrepov, ob upoštevanju izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti končni ukrep, ali dokaz, da nadzorni organ ni zagotovil informacij, zahtevanih v skladu s členom 61(5) Uredbe (EU) 2016/679, ali pa se ni odzval na zahtevo v skladu s členom 62(2) Uredbe (EU) 2016/679; Sprememba 196 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 – točka f (f)  kjer je primerno, stališča lokalne ustanovitve strank v preiskavi, zoper katere so bili sprejeti začasni ukrepi v skladu s členom 66(1) Uredbe (EU) 2016/679. (f)  kjer so na voljo, stališča strank. Če organ prosilec ni vodilni nadzorni organ, organ prosilec odobri pravico do zaslišanja strankam v preiskavi, zoper katere so bili sprejeti začasni ukrepi v skladu s členom 66(1) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 197 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 2 2.  Nujna odločitev iz odstavka 1 se naslovi na nadzorni organ, ki je vložil zahtevo, in organu prosilcu omogoči ohranitev ali spremembo začasnega ukrepa. 2.  Nujna zavezujoča odločitev iz odstavka 1 se naslovi na vodilni nadzorni organ in vse zadevne nadzorne organe in se v njej določijo nadzorni organi, ki bi morali sprejeti končne ukrepe, če je primerno, glede na nujno mnenje ali odločitev odbora v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 198 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 3 3.  Kadar odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev, v kateri je navedeno, da bi bilo treba sprejeti končne ukrepe, nadzorni organ, na katerega je naslovljena odločitev, take ukrepe sprejme pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679. 3.  Kadar odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev, v kateri je navedeno, da bi bilo treba sprejeti končne ukrepe, nadzorni organ ali organi, na katere je naslovljena odločitev, take ukrepe sprejmejo pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 199 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 4 4.  Nadzorni organ, ki je vložil zahtevo iz odstavka 1, o svoji odločitvi o končnih ukrepih uradno obvesti ustanovitev upravljavca ali obdelovalca na ozemlju svoje države članice in odbor. Kadar vodilni nadzorni organ ni organ prosilec, organ prosilec o končnem ukrepu obvesti vodilni nadzorni organ. 4.  Nadzorni organ, ki je odgovoren za sprejetje končnih ukrepov, o svoji odločitvi o končnih ukrepih uradno obvesti stranke v preiskavi in odbor. Kadar vodilni nadzorni organ ni organ prosilec, organ prosilec o odločitvi odbora in končnih ukrepih, ki jih je sprejel vodilni nadzorni organ, obvesti stranke v preiskavi, zoper katere so bili sprejeti začasni ukrepi. Nadzorni organ, ki prejme pritožbo, pritožnika obvesti o odločitvi odbora in končnih ukrepih, ki jih je sprejel vodilni nadzorni organ. Sprememba 200 Predlog uredbe Člen 28 a (novo) Člen 28a Pravna sredstva proti postopkovnim odločitvam Pravna sredstva proti postopkovnim odločitvam nadzornega organa iz nacionalnega prava se uveljavljajo le skupaj s pravnim sredstvom proti končni glavni odločitvi. Roki za uporabo pravnih sredstev proti postopkovnim odločitvam iz veljavnega nacionalnega prava se podaljšajo za trajanje postopka pred nadzornim organom. Sprememba 201 Predlog uredbe Člen 28 b (novo) Člen 28b Statistični podatki o izvrševanju Nadzorni organi v poročilih o dejavnostih iz člena 59 Uredbe (EU) 2016/679 navedejo naslednje številke: (a)  število preiskav po uradni dolžnosti, ki jih je začel nadzorni organ; (b)  število preiskav po uradni dolžnosti, ki so jih začeli drugi nadzorni organi; (c)  število prejetih pritožb, vključno s številom zavrnjenih, ovrženih, umaknjenih, delno potrjenih, popolnoma potrjenih ali drugače zaključenih; (d)  število pravno zavezujočih odločitev v fazi pritožbe; (e)  število povprečnega trajanja odprtih in zaključenih postopkov iz točke (a) do (d) do danes; (f)  število vseh vrst ukrepov, sprejetih v skladu s členom 58(2) Uredbe (EU) 2016/679 ali veljavno nacionalno zakonodajo; (g)  število in znesek glob, naloženih in zbranih na podlagi členov 83 in 84 Uredbe (EU) 2016/679 ali ustrezne nacionalne zakonodaje, ter (h)  letni proračun in število članov osebja, razčlenjeno glede na usposobljenost, naloge in organizacijske enote. 2.  Nadzorni organi poročilo o dejavnostih za preteklo leto objavijo brez nepotrebnega odlašanja najpozneje do 30. junija. 3.  Odbor da javnosti vsako leto na voljo informacije vseh nadzornih organov iz odstavka 1 najpozneje do 31. julija vsakega leta za preteklo leto. (Člen 28b je vstavljen v poglavje VII „Splošne in končne določbe“) Sprememba 202 Predlog uredbe Člen 29 Člen 29 črtano Začetek rokov in opredelitev delovnega dne 1.  Roki, ki so določeni v Uredbi (EU) 2016/679 ali ki jih nadzorni organi določijo na podlagi navedene uredbe, se izračunajo v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta17. 2.  Roki začnejo teči na delovni dan po dogodku, na katerega se nanaša zadevna določba Uredbe (EU) 2016/679 ali te uredbe. __________________ 17 Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1). Sprememba 203 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 Poglavji III in IV se uporabljata za preiskave po uradni dolžnosti, ki se začnejo po začetku veljavnosti te uredbe, in za preiskave na podlagi pritožb, vloženih po začetku veljavnosti te uredbe. Poglavja I, II in III se uporabljajo za preiskave po uradni dolžnosti, ki se začnejo po začetku veljavnosti te uredbe, in za preiskave na podlagi pritožb, vloženih po začetku veljavnosti te uredbe. Sprememba 204 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 Poglavje V se uporablja za vse primere, predložene v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 po začetku veljavnosti te uredbe. Poglavji V in VI se uporabljata za vse primere, predložene v reševanje sporov na podlagi člena 65 in v nujni postopek na podlagi člena 66(2) in (3)Uredbe (EU) 2016/679 po začetku veljavnosti te uredbe. Sprememba 205 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 a (novo) Vodilni nadzorni organ do [šest mesecev od datuma začetka uporabe te direktive] v navedenem času vse dokumente iz svojega spisa zagotovi drugim nadzornim organom z drugimi elektronskimi sredstvi. Sprememba 206 Predlog uredbe Člen 30 a (novo) Člen 30a Ocena in pregled Komisija oceni in pregleda to uredbo kot del svojih poročil Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 97 Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 207 Predlog uredbe Člen 31 – naslov Začetek veljavnosti Začetek veljavnosti in uporaba Sprememba 208 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Začne se uporabljati [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Vendar se člen 2b(1), točka (c), člen 2b(3), zadnji stavek, člen 2c(2), zadnji stavek in (5), člen 2d(3) in (6), člen 8(1) in člen 18(1), točka (a), uporabljajo od [šest mesecev od datuma začetka uporabe te uredbe]. Sprememba 209 Predlog uredbe Priloga I – del A – točka 1 1.  Identifikacija osebe ali subjekta, ki vlaga pritožbo 1.  Identifikacija osebe ali subjekta, ki vlaga pritožbo Če je pritožnik fizična oseba, predloži dokazilo o identiteti1a. Če pritožbo vlaga organ iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, predloži dokazilo, da je bil ustrezno ustanovljen v skladu s pravom države članice. Če pritožbo vlaga organ, organizacija ali združenje iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, predloži dokazilo, da je bil ustrezno ustanovljen v skladu s pravom države članice. Če se pritožba vloži na podlagi člena 80(1) Uredbe 2016/679, se predloži dokazilo, da organ, ki vlaga pritožbo, deluje na podlagi pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Če se pritožba vloži na podlagi člena 80(1) Uredbe 2016/679, se predloži dokazilo, da organ, organizacija ali združenje, ki vlaga pritožbo, deluje na podlagi pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. ------- 1a Na primer potni list, vozniško dovoljenje, nacionalna osebna izkaznica. Sprememba 210 Predlog uredbe Priloga I – del A – točka 2 2.  Kontaktni podatki1a 2.  Kontaktni podatki1a Elektronski naslov, če se pritožba vloži v elektronski obliki. ime, naslov in vsi drugi razpoložljivi kontaktni podatki pritožnika in elektronski naslov, če se pritožba vloži v elektronski obliki. Poštni naslov, če se pritožba vloži po pošti. Telefonska številka. ------------ ----------- 1a Če pritožbo vloži organ iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, se zagotovijo vse informacije iz točke 2. 1a Če pritožbo vloži organ iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, se zagotovijo vse informacije iz točke 2. Sprememba 211 Predlog uredbe Priloga I – del A – točka 3 3.  Subjekt, ki z obdelavo vaših osebnih podatkov krši Uredbo (EU) 2016/679 3.  Subjekt, ki z obdelavo vaših osebnih podatkov krši Uredbo (EU) 2016/679 Navedite vse informacije, ki jih imate, za lažjo identifikacijo subjekta, ki je predmet vaše pritožbe. Navedite vse informacije, ki jih imate, da olajšate identifikacijo subjekta, ki je predmet vaše pritožbe, vključno z imenom, naslovom in vsemi drugimi kontaktnimi podatki tega subjekta.