Sklep Evropskega parlamenta, da se ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 28. februarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 111/2005 zaradi vključitve predhodne sestavine za prepovedane droge izopropiliden (2-(3,4-metilendioksifenil)acetil)malonat (IMDPAM) in drugih snovi med snovi s seznama (C(2024)01219 – 2024/2606(DEA))

P9_TA(2024)0314 B9-0213/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2024)01219),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 13. marca 2024, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predsedniku konference predsednikov odborov,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004(1) o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah in zlasti členov 15 in 15a(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004(2) o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Unijo in tretjimi državami, zlasti členov 30a in 30b(5),

–  ob upoštevanju člena 111(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 111(6) Poslovnika, ki se je iztekel 23. aprila 2024,

A.  ker je treba zakonodajni okvir EU o ukrepih za nadzor dostopa do snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo prepovedanih drog, stalno posodabljati, da bi preprečili širjenje dizajniranih predhodnikov, ki so po kemijski sestavi sorodni tradicionalnim predhodnim sestavinam za prepovedane droge, ustvarjenim z namenom izogibanja obstoječim pravilom;

B.  ker je bila natrijeva sol izopropiliden (2-(3,4-metilendioksifenil)acetil)malonat (IMDPAM) opredeljena kot nova predhodna sestavina za prepovedane droge, ki se uporablja pri proizvodnji MDMA (3,4-metilendioksimetamfetamina), splošno znanega kot „ekstazi“;

C.  ker je sedem estrov 2-metil-3-feniloksiran-2-karboksilne kisline (BMK glicidne kisline) in šest estrov 3-(1,3-benzodioksol-5-il)-2-metil-oksiran-2-karboksilne kisline (PMK glicidne kisline) opredeljenih kot možni nadomestki BMK glicidne kisline in PMK glicidne kisline, ki sta v skladu s pravom EU nadzorovani predhodni sestavini pri proizvodnji nedovoljenih drog, kot so MDMA, metamfetamin in amfetamin;

D.  ker je treba spremeniti spisek snovi s seznama iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 273/2004 in Priloge k Uredbi (ES) št. 111/2005, da bodo za IMDPAM in opredeljene estre BMK glicidne kisline in PMK glicidne kisline veljali usklajeni ukrepi nadzora in spremljanja iz navedenih uredb;

E.  ker bi morali ukrepi za nadzor dostopa do novih snovi, ki so bile vključene na seznam v skladu z uredbama (ES) št. 273/2004 in (ES) št. 111/2005, začeti veljati čim prej, da se prepreči uporaba navedenih predhodnih sestavin za proizvodnjo prepovedanih drog in njihovo dajanje na trg;

F.  ker se je Evropska komisija v načrtu EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu (COM(2023)0641) zavezala, da si bo v sodelovanju s Parlamentom in Svetom po najboljših močeh prizadevala pospešiti postopek sprejemanja prihodnjih delegiranih aktov o vključitvi dodatnih snovi na seznam v skladu z uredbama (ES) št. 273/2004 in (ES) št. 111/2005;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svoji predsednici, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 47, 18.2.2004, str.1. (2) UL L 22, 26.1.2005, str.1.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o spremembah Poslovnika Parlamenta glede usposabljanja o preprečevanju sporov in nadlegovanja na delovnem mestu ter dobrem vodenju pisarne (2024/2006(REG))

P9_TA(2024)0315 A9-0163/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 236 in 237 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9‑0163/2024),

1.  se odloči spremeniti Poslovnik, kot sledi;

2.  odloči, da bodo spremembe začele veljati 16. julija 2024;

3.  naroči svoji predsednici, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 10 – odstavek 6 – pododstavek 2 Poslanec ne more biti izvoljen za nosilca funkcije Parlamenta ali njegovih organov, biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih, če ni podpisal izjave, povezane z navedenim kodeksom. Poslanec ne more biti izvoljen za nosilca funkcije Parlamenta ali njegovih organov, biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih: (a)  če ni podpisal izjave, s katero se zavezuje k spoštovanju navedenega kodeksa, vključno s posebnim usposabljanjem o preprečevanju sporov in nadlegovanja na delovnem mestu ter dobrem vodenju pisarne, ki ga za poslance organizira Parlament; ali (b)  če ni opravil posebnega usposabljanja iz točke (a) v roku in pod pogoji, določenimi v navedenem kodeksu. Spremembi 4 in 10 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 176 – odstavek 1 – pododstavek 3 V zvezi s členom 10(6) lahko predsednik na podlagi tega člena sprejme obrazložen sklep le na podlagi ugotovitve, da gre za nadlegovanje v skladu z veljavnim notranjim upravnim postopkom o nadlegovanju in njegovem preprečevanju. V zvezi s členom 10(6), kar zadeva prepoved vseh vrst psihološkega ali spolnega nadlegovanja iz prvega pododstavka navedenega odstavka, lahko predsednik na podlagi tega člena sprejme obrazložen sklep le na podlagi ugotovitve, da gre za nadlegovanje v skladu z veljavnim notranjim upravnim postopkom o nadlegovanju in njegovem preprečevanju. Sprememba 6 Poslovnika Parlamenta Priloga II – točka 5 5.   Poslanci po potrebi takoj in v celoti sodelujejo v veljavnih postopkih za obvladovanje sporov ali nadlegovanja (psihološkega ali spolnega) in nemudoma odgovorijo na vsakršno obtožbo nadlegovanja. Poslanci se udeležijo posebnega, zanje organiziranega usposabljanja o preprečevanju sporov in nadlegovanja na delovnem mestu ter dobrem vodenju pisarne. 5.   Poslanci po potrebi in v skladu s postopki, ki jih določi predsedstvo, v celoti sodelujejo z namenom obvladovanja sporov ali nadlegovanja (psihološkega ali spolnega), tudi tako, da nemudoma odgovorijo na vsakršno obtožbo nadlegovanja. Poslanci, ki tega še niso storili, se udeležijo posebnega usposabljanja o preprečevanju sporov in nadlegovanja na delovnem mestu ter dobrem vodenju pisarne, ki ga zanje organizira Parlament. Poslanci to usposabljanje opravijo v prvih šestih mesecih svojega mandata, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Potrdila poslancev o opravljenem usposabljanju bodo objavljena na spletnem mestu Parlamenta.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o delegirani uredbi Komisije z dne 14. marca 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih glede opredelitve pojma „namensko proizvedeni nanomateriali“ (C(2024)01612 – 2024/2691(DEA))

P9_TA(2024)0316 B9-0225/2024

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije z dne 14. marca 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih glede opredelitve pojma „namensko proizvedeni nanomateriali“ (C(2024)01612),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001(1) ter zlasti člena 31 in člena 32(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004(2) ter zlasti člena 18(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila(3),

–  ob upoštevanju seznamov Unije iz Uredbe Komisije (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila(4) in Uredbe Komisije (EU) št. 1130/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembah Priloge III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o aditivih za živila z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v aditivih za živila, encimih za živila, aromah za živila in hranilih(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 257/2010 z dne 25. marca 2010 o določitvi programa za ponovno oceno odobrenih aditivov za živila v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o aditivih za živila(6),

–  ob upoštevanju člena 111(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je v členu 18(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011 določeno, da morajo biti vse sestavine živil, vsebovane v obliki namensko proizvedenih nanomaterialov, jasno navedene na seznamu sestavin živil, da se zagotovi obveščenost potrošnikov; ker so zato v Uredbi (EU) št. 1169/2011 „namensko proizvedeni nanomateriali“ opredeljeni, kot je določeno v členu 3(2), točka (f), Uredbe (EU) 2015/2283;

B.  ker je v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2015/2283 Komisija pooblaščena, da za namene doseganja ciljev uredbe z delegiranimi akti uskladi in prilagodi opredelitev „namensko proizvedenih nanomaterialov“ iz navedene uredbe tehničnemu in znanstvenemu napredku ali opredelitvam, ki so bile dogovorjene na mednarodni ravni;

C.  ker so v uredbah (EU) št. 1129/2011 in (EU) št. 1130/2011 določeni izčrpni seznami Unije z aditivi za živila, katerih uporaba je bila dovoljena pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1333/2008, in sicer po pregledu njihove skladnosti z določbami uredbe;

Posledice opredelitve

D.  ker bo od opredelitve „namensko proizvedenih nanomaterialov“ v delegirani uredbi Komisije odvisno, ali je treba živilu na seznamu sestavin pripisati besedo „[nano]“, kot je določeno v členu 18(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

E.  ker je cilj delegirane uredbe Komisije odpraviti težave z razlago, ki izhajajo iz sedanje opredelitve, in sicer z uvedbo objektivnih elementov za določitev, ali je nanomaterial „namensko proizveden“ ali ne, na primer z nadomestitvijo izrazov „namensko proizveden [material]“ s „proizveden“;

F.  ker delegirana uredba Komisije določa, da se netrdni delci, kot so micele, liposomi ali kapljice v nanovelikosti v emulzijah, in sestavine, ki vsebujejo manj kot 50 % delcev, manjših od 100 nm, ne štejejo za nanomateriale v živilih;

G.  ker je predlagana privzeta mejna vrednost 50 % ali več delcev v nanovelikosti samovoljna in manj zaščitna od razlage opredelitve iz Uredbe (EU) 2015/2283, kot so jo sprejele nekatere države članice, na primer Francija; ker se v navedeni uredbi mejna vrednost za razporeditev po velikosti delcev ne upošteva za delce, manjše od 100 nm;

H.  ker bi bile lahko s predlagano opredelitvijo s področja uporabe Uredbe (EU) št. 1169/2011 izključene številne nanosnovi, za katere tako ne bi veljala obveznost označevanja z besedo „[nano]“; ker Komisija v točki 3 obrazložitvenega memoranduma navaja, da je „število materialov, uporabljenih v živilih, ki lahko vsebujejo določen delež nanodelcev, omejeno in da skoraj noben material ni nov“ ter da se bodo „[m]orebitni učinki delegiranega akta [...] zato nanašali le zelo omejeno število materialov“;

I.  ker so zdaj v živilih v obliki nanomaterialov lahko prisotni ravno aditivi; ker je francoska nacionalna agencija za zdravje in varnost (ANSES) na seznam uvrstila 37 nanosnovi, ki se uporabljajo v več kot 900 živilih(7); ker so potrošniške in nevladne organizacije (Agir pour l'Environnement(8), Que Choisir(9), 60 Millions de consommateurs(10) in AVICENN(11) v Franciji, Foodwatch(12) in Bund(13) v Nemčiji, Testachats(14) v Belgiji, Altroconsumo(15) v Italiji in OCU(16) v Španiji) s testi večkrat dokazale prisotnost aditivov za živila z znatnim deležem nanodelcev, na primer barvilo železov oksid (E 172), ki se uporablja v mlečnih izdelkih, pecivu in nekaterih žitnih kosmičih za zajtrk, lahko vsebuje nanodelce pod mejno vrednostjo 50 %; ker to kaže, da je neuporaba ustreznega označevanja nekaterih živilskih sestavin z besedo „[nano]“ predvsem posledica pomanjkljivega izvrševanja veljavne zakonodaje, v precej manjšem obsegu pa se to dogaja zaradi težav z razlago;

J.  ker je študija iz leta 2020, ki jo je naročila Evropska agencija za kemikalije, pokazala, da državljani zahtevajo boljše označevanje izdelkov za vsakdanjo rabo, ki vsebujejo nanomateriale(17);

Protislovja s priporočili in nova znanstvena spoznanja

K.  ker je Evropski parlament v resoluciji z dne 12. marca 2014 o delegirani uredbi Komisije z dne 12. decembra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom v zvezi z opredelitvijo „namensko proizvedenih nanomaterialov“(18) nasprotoval zelo podobni opredelitvi, prav tako z mejno vrednostjo 50 %, pri čemer so iz opredelitve izvzeti vsi aditivi za živila, in menil, da je ta opredelitev „v nasprotju s temeljnim ciljem direktive – doseči visoko raven varstva zdravja in interesov potrošnikov tako, da se končnim porabnikom zagotovi podlaga za ozaveščeno izbiro“; ker je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, v katerem bo upoštevano njegovo stališče;

L.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 8. oktobra 2020 o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 231/2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, glede specifikacij za titanov dioksid (E 171)(19) nasprotoval osnutku uredbe Komisije, v skladu s katerim bi bile dovoljene serije titanovega dioksida, primernega za živila (E 171), ki vsebujejo manj kot 50 % delcev, manjših od 100 nm;

M.  ker je Evropska agencija za varnost hrane(20) priporočila, da bi bilo treba zaradi sedanje negotovosti glede varnosti za uporabo, povezano s hrano, upoštevati nižjo mejno vrednost za število nanodelcev, npr. 10 %, namesto mejne vrednosti, ki je zdaj predlagana v priporočilu (50 %);

N.  ker so se akademske organizacije, javni organi, nevladne potrošniške in okoljske organizacije ter sindikati v postopku posvetovanja s Komisijo zavzemali za opredelitev, ki bi vključevala vse materiale, ne glede nato, ali so proizvedeni, naključni ali naravni, in za privzeto mejno vrednost 10 % ali več delcev pri razporeditvi po velikosti glede na število;

O.  ker od leta 2014 novi znanstveni dosežki in dognanja potrjujejo, da lahko nanomateriali prehajajo skozi fiziološke pregrade in so pogosto bolj nevarni kot snovi v mikro ali makro stanju(21);

P.  ker je agencija ANSES aprila 2023(22) objavila podrobno poročilo, v katerem je navedla, da bi opredelitev nanomaterialov iz priporočila Komisije z dne 10. junija 2022(23), ki je bila podlaga za revizijo opredelitve „namensko proizvedenih nanomaterialov“ iz Uredbe (EU) 2015/2283, v predpisih za posamezne sektorje, zlasti na področju hrane, škodovala preprečevanju tveganj za zdravje in okolje; ker je agencija ANSES poudarila, da mejna vrednost 50 % za število nanodelcev iz horizontalne opredelitve besede „[nano]“ ne temelji na trdnih znanstvenih argumentih, in priporočila določitev nižje mejne vrednosti;

Q.  ker je odkrivanje nano živilskih sestavin na podlagi 10-odstotne mejne vrednosti za število nanodelcev izvedljivo, saj je to mejna vrednost, ki jo trenutno uporablja francoski Generalni direktorat za potrošniške zadeve, konkurenco in nadzor goljufij pri svojih nadzornih dejavnostih(24);

Previdnostno načelo

R.  ker člen 191(2) PDEU določa previdnostno načelo kot eno od temeljnih načel Unije;

S.  ker je v členu 168(1) PDEU navedeno, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  meni, da delegirana uredba Komisije ni združljiva s ciljem in vsebino Uredbe (EU) 2015/2283 ter da presega izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji s členom 31 navedene uredbe;

4.  obžaluje, da se pri predlagani mejni vrednosti 50 % ne upošteva tehnični in znanstveni napredek;

5.  poziva Komisijo, naj uporabi previdnostno načelo, zagotovi varstvo in obveščenost potrošnikov ter upošteva pristop „eno zdravje“;

6.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 327, 11.12.2015, str. 1. (2) UL L 304, 22.11.2011, str. 18. (3) UL L 354, 31.12.2008, str. 16. (4) UL L 295, 12.11.2011, str. 1. (5) UL L 295, 12.11.2011, str. 178. (6) UL L 80, 26.3.2010, str. 19. (7) https://www.anses.fr/fr/nanomateriaux-alimentation-premiere-application-methodologie. (8) https://www.agirpourlenvironnement.org/communiques-presse/enquete-exclusive-des-analyses-revelent-la-presence-de-nanoparticules-dans-3980/. (9) https://www.quechoisir.org/enquete-nanoparticules-taille-mini-doutes-maxi-n50748/. (10) https://bibliotheque.60millions-mag.com/detail/publication/detail-top-right/561?issue_id=113421&switch_toc=archive. (11) https://veillenanos.fr/wp-content/uploads/2023/01/Rapport-test-EN-20230113.pdf. (12) https://www.foodwatch.org/de/potenziell-krebserregender-farbstoff-in-backzutaten-von-dr-oetker. (13) https://www.bund.net/fileadmin/user_upload_bund/publikationen/chemie/‌nanotechnologie_in_lebensmitteln_hintergrund.pdf. (14) https://www.test-achats.be/sante/sante-au-quotidien/produits-testes/news/nanoparticules-affichage. (15) https://www.altroconsumo.it/alimentazione/sicurezza-alimentare/news/nanoparticelle. (16) https://www.ocu.org/toda-la-informacion?type=magazine-articles&magazine=ocu%20compra%20maestra&year=2019. (17) https://echa.europa.eu/-/what-do-eu-citizens-think-about-nanomaterials-. (18) UL C 378, 9.11.2017, str. 92. (19) UL C 395, 29.3.2021, str. 28. (20) https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/assets/corporatenanotechnology121003.pdf. (21) https://veillenanos.fr/en/dossier/nanos-and-health/nanos-health-risks/. (22) Mnenje agencije ANSES (2023): Definition of nanomaterials: analysis, challenges and controversies (Opredelitev nanomaterialov: analiza, izzivi in sporna vprašanja), https://www.anses.fr/en/system/files/AP2018SA0168RaEN.pdf. (23) Priporočilo Komisije z dne 10. junija 2022 o opredelitvi nanomateriala (C(2022) 3689) (UL C 229, 14.6.2022, str. 1). (24) Anses (2020): Nanomatériaux dans les produits destinés à l’alimentation. Rapport d’expertise collective, https://www.anses.fr/fr/system/files/ERCA2016SA0226Ra.pdf (str. 86).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, spremembi Uredbe (EU) 2021/1153 in Uredbe (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1315/2013 (COM(2021)0812 – C9-0472/2021 – 2021/0420(COD))	P9_TA(2024)0317 A9-0147/2023
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0812) in spremenjenega predloga (COM(2022)0384),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0472/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. oktobra 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. oktobra 2022(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0147/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, spremembi uredb (EU) 2021/1153 in (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1315/2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1679.)

(1) UL C 290, 29.7.2022, str. 120. (2) UL C 498, 30.12.2022, str. 68.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES (COM(2022)0677 – C9-0400/2022 – 2022/0396(COD))	P9_TA(2024)0318 A9-0319/2023
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0677),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0400/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2023(1),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, italijanske poslanske zbornice in italijanskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. marca 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kmetijstvo,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0319/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2025/... Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2025/40.)

(1) UL C 228, 29.6.2023, str. 114. (2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 22. novembra 2023 (Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0425).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (prenovitev) (COM(2022)0542 – C9-0364/2022 – 2022/0347(COD))	P9_TA(2024)0319 A9-0233/2023
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0542),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0364/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2023(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. julija 2023(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj razčlenjenem pristopu k tehniki prenavljanja pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma z dne 27. junija 2023, ki ga je Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 110(3) Poslovnika poslal Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. marca 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 110 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za promet in turizem,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0233/2023),

A.  ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi(4), kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2024/2881.)

(1) UL C 146, 27.4.2023, str. 46. (2) UL C, C/2023/251, 26.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/251/oj. (3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1. (4) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 13. septembra 2023 (Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0318).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (COM(2022)0459 – C9-0315/2022 – 2022/0278(COD))	P9_TA(2024)0320 A9-0246/2023
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0459),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114, 21 in 46 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0315/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2022(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2023(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0246/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/2747.)

(1) UL C 100, 16.3.2023, str. 95. (2) UL C 157, 3.5.2023, str. 82. (3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 13. septembra 2023 (Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0317).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2016/424, (EU) 2016/425, (EU) 2016/426, (EU) 2019/1009 in (EU) št. 305/2011 glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu (COM(2022)0461 – C9-0314/2022 – 2022/0279(COD))	P9_TA(2024)0321 A9-0244/2023
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0461),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0314/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2022(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2023(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0244/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 305/2011, (EU) 2016/424, (EU) 2016/425, (EU) 2016/426, (EU) 2023/988 in (EU) 2023/1230 glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, domnevo o skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na notranjem trgu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/2748.)

(1) UL C 100, 16.3.2023, str. 95. (2) UL C 157, 3.5.2023, str. 82.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu (COM(2022)0462 – C9-0313/2022 – 2022/0280(COD))

P9_TA(2024)0322 A9-0245/2023

POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0462),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in členov 91 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0313/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2022(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2023(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0245/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, domnevo o skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na notranjem trgu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2024/2749.)

(1) UL C 100, 16.3.2023, str. 95. (2) UL C 157, 3.5.2023, str. 82.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (COM(2021)0891 – C9-0473/2021 – 2021/0428(COD))

P9_TA(2024)0323 A9-0280/2023

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0891),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in točk (b) in (e) člena 77(2) ter točke (c) člena 79(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C9-0473/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. maja 2022(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. oktobra 2022(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0280/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2024/1717.)

(1) UL C 323, 26.8.2022, str. 69. (2) UL C 498, 30.12.2022, str. 114.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (COM(2023)0126 – C9-0034/2023 – 2023/0052(COD))	P9_TA(2024)0324 A9-0396/2023
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0126),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0034/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2023(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0396/2023),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2024/3237.)

(1) UL C 228, 29.6.2023, str. 154.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 (COM(2023)0411 – C9-0238/2023 – 2023/0226(COD))

P9_TA(2024)0325 A9-0014/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0411),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 43(2), člena 114 in člena 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0238/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj ciprske poslanske zbornice in madžarske državne skupščine v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. oktobra 2023(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 17. aprila 2024(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0014/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 in Direktive 98/44/ES [Sprememba 292]

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 43 in 114 ter člena 168(4), točka (b), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Od leta 2001, ko je bila sprejeta Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta((4)) o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje, je velik napredek biotehnologije povzročil razvoj novih genomskih tehnik (NGT), predvsem tehnik urejanja genoma, ki omogočajo spremembe genoma na točno določenih mestih. Tudi zaradi velikega napredka na področju genskega inženiringa se že široko uporablja selekcija z uporabo označevalcev, ki omogoča identifikacijo in mobilizacijo primernih genov, prisotnih v biotski raznovrstnosti. [Sprememba 1]

(1a)   Možnost patentiranja novih genomskih tehnik in rezultatov njihove uporabe utegne okrepiti prevlado multinacionalnih semenarskih podjetij nad dostopom kmetov do semen. V okoliščinah, ko imajo velika podjetja že monopol nad semeni in čedalje bolj nadzorujejo naravne vire, bi tak položaj kmetom odvzel vso svobodo ukrepanja, saj bi bili odvisni od zasebnih podjetij. Zato je treba nujno prepovedati patente za te izdelke. [Sprememba 167]

(2)  NGT predstavljajo raznoliko skupino genomskih tehnik ter se lahko uporabljajo na različne načine za doseganje različnih rezultatov in pridobivanje različnih izdelkov. Njihov rezultat so lahko organizmi s spremembami, ki so enakovredni tistim, ki jih je mogoče pridobiti s konvencionalnimi metodami žlahtnjenja, ali organizmi z bolj zapletenimi spremembami. V okviru NGT tarčna mutageneza in cisgeneza (vključno z intragenezo) uvajata genetske spremembe brez inseriranja genetskega materiala iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati (transgeneza). Zanašata se le na genski bazen žlahtniteljev, tj. na vse genetske informacije, ki so na voljo za konvencionalno žlahtnjenje, vključno z informacijami iz daljno sorodnih rastlinskih vrst, ki jih je mogoče medsebojno križati z naprednimi tehnikami žlahtnjenja. Tehnike tarčne mutageneze povzročijo spremembe sekvence DNK na točno določenihtarčnih mestih v genomu organizma. S tehnikami cisgeneze se v genom organizma inserira genetski material, ki je že prisoten v genskem bazenu žlahtniteljev. Intrageneza je podvrsta cisgeneze, pri kateri se v genom inserira prerazporejena kopija genetskega materiala, sestavljena iz dveh ali več sekvenc DNK, ki so že prisotne v genskem bazenu žlahtniteljev. [Sprememba 2]

(3)  Javne in zasebne raziskave, ki uporabljajo NGT, potekajo na več različnih poljščinah in lastnostih v primerjavi s tistimi, pridobljenimi s transgenimi tehnikami, odobrenimi v Uniji ali po svetu((5)). To vključuje rastline z izboljšano odpornostjo na rastlinske bolezni in škodljive organizme, rastline, odporne na herbicide, rastline z izboljšano odpornostjo na učinke podnebnih sprememb in okoljske obremenitve, izboljšano učinkovitostjo porabe hranil in vode, ter rastline z večjimi donosi in odpornostjo ter izboljšanimi kakovostnimi značilnostmi. Te vrste novih rastlin bi lahko skupaj z dokaj enostavno in hitro uporabo teh novih tehnik koristile kmetom, potrošnikom in okolju. Tako lahko NGT prispevajo k ciljem glede inovacij in trajnostnosti evropskega zelenega dogovora((6)) in strategije „od vil do vilic“((7)), strategije za biotsko raznovrstnost((8)) in strategije za prilagajanje podnebnim spremembam((9)), k svetovni prehranski varnosti((10)), strategiji za biogospodarstvo((11)) in strateški avtonomiji Unije((12)). [Sprememba 3]

(4)  Za namerno sproščanje organizmov, pridobljenih z NGT, v okolje, vključno z izdelki, ki vsebujejo take organizme ali so iz njih sestavljeni, ter dajanje v promet hrane in krme, izdelanih iz teh organizmov, se uporabljata Direktiva 2001/18/ES in Uredba (ES) št. 1830/2003((13)) Evropskega parlamenta in Sveta ter v primeru hrane in krme tudi Uredba (ES) št. 1829/2003((14)), medtem ko se za uporabo rastlinskih celic v zaprtem sistemu uporablja Direktiva 2009/41/ES, čezmejne premike z NGT pridobljenih rastlin v tretje države pa ureja Uredba (ES) št. 1946/2003 (v nadaljnjem besedilu: zakonodaja Unije o GSO).

(5)  Sodišče Evropske unije je v sodbi v zadevi C-528/16 Confédération paysanne in drugi(15) odločilo, da GSO, dobljene z novimi tehnikami/metodami mutageneze, ki so se pojavile ali pretežno razvile po sprejetju Direktive 2001/18/ES, ni mogoče šteti za izključene s področja uporabe navedene direktive.

(6)  Svet je v Sklepu (EU) 2019/1904(16) od Komisije zahteval, naj do 30. aprila 2021 ob upoštevanju navedene sodbe predloži študijo o statusu novih genomskih tehnik na podlagi prava Unije in predlog (skupaj z oceno učinka), če bi bilo to glede na ugotovitve študije ustrezno.

(7)  V študiji Komisije o novih genomskih tehnikah((17)) je bilo ugotovljeno, da zakonodaja Unije o GSO ni primerna za urejanje namernega sproščanja rastlin, pridobljenih z nekaterimi NGT, in dajanja v promet povezanih izdelkov, vključno s hrano in krmo. Zlasti je bilo ugotovljeno, da postopek odobritve in zahteve za oceno tveganja za GSO v skladu z zakonodajo Unije o GSO niso prilagojeni raznolikosti potencialnih organizmov in izdelkov, ki jih je mogoče pridobiti z nekaterimi NGT, in sicer s tarčno mutagenezo in cisgenezo (vključno z intragenezo), ter da so te zahteve lahko nesorazmerne ali neustrezne. Študija je pokazala, da to velja predvsem za rastline, pridobljene s temi tehnikami, glede na količino znanstvenih dokazov, ki so že na voljo, zlasti o njihovi varnosti. Poleg tega je zakonodajo Unije o GSO težko izvajati in izvrševati za rastline, pridobljene s tarčno mutagenezo in cisgenezo, ter povezane izdelke. V nekaterih primerih se genetske spremembe, vnesene s temi tehnikami, z analiznimi metodami ne razlikujejo od spontanih mutacij ali genetskih sprememb, vnesenih s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, medtem ko je razlikovanje na splošno mogoče za genetske spremembe, vnesene s transgenezo. Zakonodaja Unije o GSO tudi ne spodbuja razvoja inovativnih in koristnih izdelkov, ki bi lahko prispevali k trajnostnosti, prehranski varnosti in odpornosti agroživilske verige.

(8)  Zato je treba sprejeti poseben pravni okvir za GSO, pridobljene s tarčno mutagenezo in cisgenezo, ter povezane izdelke, kadar se namerno sproščajo v okolje ali dajejo v promet.

(9)  Na podlagi sedanjega znanstvenega in tehničnega znanja, zlasti o varnostnih vidikih, bi bilo treba to uredbo omejiti na GSO, ki so rastline, tj. organizmi iz taksonomskih skupin Archaeplastida ali Phaeophyceae, razen mikroorganizmov, gliv in živali, za katere je. Zaradi prihodnjih zakonodajnih pobud na tem področju bi bilo treba pregledati razpoložljivo znanje bolj omejenoo drugih organizmih, kot so mikroorganizmi, glive in živali. Iz istega razloga bi morala ta uredba zajemati le rastline, pridobljene z nekaterimi NGT: tarčno mutagenezo in cisgenezo (vključno z intragenezo) (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline), ne pa z drugimi novimi genomskimi tehnikami. Take z NGT pridobljene rastline ne vsebujejo genetskega materiala iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati. Za GSO, izdelane z drugimi novimi genomskimi tehnikami, ki v organizem vnašajo genetski material iz vrst, ki jih ni mogoče medsebojno križati (transgeneza), bi se morala še naprej uporabljati le zakonodaja Unije o GSO, saj bi lahko nastale rastline pomenile posebna tveganja, povezana s transgenom. Poleg tega nič ne kaže, da bi bilo treba prilagoditi sedanje zahteve zakonodaje Unije o GSO za GSO, pridobljene s transgenezo. [Sprememba 5]

(10)  Ob popolnem upoštevanju previdnostnega načela bi moral imeti pravni okvir za rastline, pridobljene z NGT, bi moral imeti enake cilje kot zakonodaja Unije o GSO, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja in dobro delovanje notranjega trga za zadevne rastline in izdelke ter hkrati obravnavajo posebnosti z NGT pridobljenih rastlin. Ta pravni okvir bi moral omogočiti razvoj in dajanje v promet rastlin, hrane in krme, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline, so iz njih sestavljene ali izdelane, ter drugih izdelkov, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline ali so iz njih sestavljeni (v nadaljnjem besedilu: NGT izdelki), da bi prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora na področju inovacij in trajnostnosti ter strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost in strategije za prilagajanje podnebnim spremembam ter povečal konkurenčnost agroživilskega sektorja Unije na ravni Unije in svetovni ravni. [Sprememba 6]

(11)  Ta uredba je lex specialislex specialis v zvezi z zakonodajo Unije o GSO. Uvaja posebne določbe za z NGT pridobljene rastline in NGT izdelke. Kadar pa v tej uredbi ni posebnih pravil, bi se morale za rastline, pridobljene z NGT, in iz njih pridobljene izdelke (vključno s hrano in krmo) še naprej uporabljati zahteve zakonodaje Unije o GSO in pravila o GSO iz sektorske zakonodaje, kot je Uredba (EU) 2017/625 o uradnem nadzoru ali zakonodaja o nekaterih izdelkih, kot sta rastlinski in gozdni razmnoževalni material. [Sprememba 7]

(12)  Potencialna tveganja z NGT pridobljenih rastlin so različna in segajo od profilov tveganja, podobnih rastlinam, pridobljenim s konvencionalnim žlahtnjenjem, do različnih vrst in stopenj nevarnosti in tveganj, ki so lahko podobna tistim pri rastlinah, pridobljenih s transgenezo. Ta uredba bi zato morala določiti posebna pravila za prilagoditev zahtev za oceno tveganja in obvladovanje tveganja glede na potencialna tveganja, ki jih predstavljajo z NGT pridobljene rastline in NGT izdelki.

(13)  Ta uredba bi morala razlikovati med dvema kategorijama z NGT pridobljenih rastlin.

(13a)   Z NGT pridobljene rastline, ki imajo možnost preživetja, razmnoževanja ali širjenja v okolju, na poljih ali zunaj njih, bi bilo treba oceniti s čim bolj podrobnim pregledom njihovega vpliva na naravo in okolje. [Sprememba 8]

(14)  Z NGT pridobljene rastline, ki so lahko tudi naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, in njihovo potomstvo, pridobljeno s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline kategorije 1), bi bilo treba obravnavati kot rastline, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, saj so enakovredne in so njihova tveganja primerljiva, s čimer se v celoti odstopa od zakonodaje Unije o GSO in zahtev sektorske zakonodaje v zvezi z GSO. V tej uredbi bi bilo treba za zagotovitev pravne varnosti določiti merila za ugotavljanje, ali je z NGT pridobljena rastlina enakovredna rastlinam, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, in določiti postopek, po katerem pristojni organi preverijo izpolnjevanje teh meril in sprejmejo odločitev o tem, preden se z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelki sprostijo ali dajo v promet. Ta merila bi morala biti objektivna in znanstveno utemeljena. Zajemati bi morala vrsto in obseg genetskih sprememb, ki jih je mogoče opaziti v naravi ali pri organizmih, pridobljenih s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, ter vključevati mejne vrednosti za velikost in število genetskih sprememb genoma rastlin, pridobljenih z NGT. Ker se znanstveno in tehnično znanje na tem področju hitro razvija, bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti, da ta merila posodobi glede na znanstveni in tehnični napredek v zvezi z vrsto in obsegom genetskih sprememb, ki se lahko pojavijo v naravi ali s konvencionalnim žlahtnjenjem. [Sprememba 9]

(14a)   Zaradi velike kompleksnosti rastlinskih genomov bi morala merila, na podlagi katerih se šteje, da je z NGT pridobljena rastlina enakovredna naravno prisotnim rastlinam ali rastlinam, pridobljenim s konvencionalnim žlahtnjenjem, odražati raznolikost velikosti genomov rastlin in njihovih značilnosti. Poliploidne rastline vsebujejo več kot dva homologna kromosoma. V tej kategoriji poliploidnih rastlin imajo tetraploidne, heksaploidne in oktoploidne rastline 4, 6 oziroma 8 sklopov kromosomov. Poliploidne rastline imajo v primerjavi z monoploidnimi rastlinami običajno večje število genetskih sprememb. Zato bi morala vsaka omejitev skupnega števila posameznih sprememb na rastlino odražati število kromosomov v rastlini. [Sprememba 10]

(15)  Za vse z NGT pridobljene rastline, ki niso kategorije 1 (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline kategorije 2), bi se morale še naprej uporabljati zahteve zakonodaje Unije o GSO, saj so zanje značilni kompleksnejši sklopi sprememb genoma.

(16)  Za z NGT pridobljene rastline in izdelke kategorije 1 se ne bi smela uporabljati pravila in zahteve zakonodaje Unije o GSO ter določbe druge zakonodaje Unije, ki se uporabljajo za GSO. Zaradi pravne varnosti za nosilce dejavnosti in zaradi preglednosti bi bilo treba pred namernim sproščanjem, vključno z dajanjem v promet, pridobiti izjavo o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1.

(17)  To izjavo bi bilo treba pridobiti pred vsakim namernim sproščanjem katere koli z NGT pridobljene rastline kategorije 1 za kakršen koli drug namen kot dajanje v promet, na primer za poskuse na prostem, ki bodo potekali na ozemlju Unije, saj merila temeljijo na podatkih, ki so na voljo pred poskusi na prostem in niso odvisni od njih. Kadar se poskusi na prostem ne izvajajo na ozemlju Unije, bi morali nosilci dejavnosti pridobiti navedeno izjavo, preden dajo v promet NGT izdelek kategorije 1.

(18)  Ker merila za presojo, da je z NGT pridobljena rastlina enakovredna rastlinam, ki so naravno prisotne ali pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, niso povezana z vrsto dejavnosti, ki zahteva namerno sproščanje z NGT pridobljene rastline, bi morala izjava o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1, dana pred njenim namernim sproščanjem za kateri koli drug namen kot dajanje v promet na ozemlju Unije, veljati tudi za dajanje v promet povezanih NGT izdelkov. Glede na veliko negotovost, ki obstaja v fazi poskusa na prostem glede izdelka, ki pride na trg, in verjetne udeležbe manjših nosilcev dejavnosti v takih sproščanjih, bi morali postopek preverjanja statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 pred poskusi na prostem izvesti pristojni nacionalni organi, saj bi to za nosilce dejavnosti pomenilo manjše upravno breme, odločitev na ravni Unije pa bi bilo treba sprejeti le, če bi drugi pristojni nacionalni organi na poročilo o preverjanju podali pripombe. Kadar se zahteva za preverjanje predloži pred dajanjem NGT izdelkov v promet in če druge države članice predložijo utemeljene ugovore, bi bilo treba postopek izvesti na ravni Unijev posvetovanju s Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu Agencija), da se zagotovita učinkovitost postopka preverjanja in skladnost izjav o statusu z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1. [Sprememba 11]

(18a)   Da bi se zagotovilo učinkovito žlahtnjenje novih sort, ki bodo kmetijskemu sektorju pomagale povečati prehransko varnost ter trajnostnost, prilagajanje in odpornost na posledice podnebnih sprememb, je treba upoštevati posebnosti poliploidnih rastlin, to je rastlin, ki vsebujejo več kot dva genoma. V primeru poliploidnih rastlin bi moralo biti največje število genetskih sprememb, ki bi jih bilo dovoljeno izvesti za uvrstitev med z NGT pridobljene rastline kategorije 1, sorazmerno s številom genomov, ki jih vsebujejo. [Sprememba 12]

(19)  Za pristojne organe držav članic, Komisijo in Evropsko Agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) bi morali veljati strogiustrezni roki za zagotovitev, da se izjave o statusu z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 predložijo v razumnem roku. [Sprememba 13]

(20)  Preverjanje statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 je tehnične narave in ne vključuje ocene tveganja ali vidikov obvladovanja tveganja, odločitev o statusu pa je le deklarativna. Kadar se postopek izvaja na ravni Unije, bi bilo zato treba takšne izvedbene sklepe sprejeti s svetovalnim postopkom ter z znanstveno in tehnično pomočjo Agencije.

(21)  V odločitvah o razglasitvi statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 bi bilo treba zadevni z NGT pridobljeni rastlini dodeliti identifikacijsko številko, da se zagotovita preglednost in sledljivost takih rastlin, ko so navedene v podatkovni zbirki, ter označi rastlinski razmnoževalni material, pridobljen iz njih. Navedene informacije bi morale vključevati informacije o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti. [Sprememba 14]

(22)  Za z NGT pridobljene rastline kategorije 1 bi se morali še naprej uporabljati vsi regulativni okviri, ki veljajo za rastline, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem. Tako kot za konvencionalne rastline in izdelke se bodo tudi za te z NGT pridobljene rastline in njihove izdelke uporabljali veljavna sektorska zakonodaja o semenih in drugem rastlinskem razmnoževalnem materialu, hrani, krmi in drugih izdelkih ter horizontalni okviri, kot sta zakonodaja o ohranjanju narave in okoljska odgovornost. V zvezi s tem se bo hrana, pridobljena z NGT kategorije 1, z bistveno spremenjeno sestavo ali strukturo, ki vpliva na hranilno vrednost, presnovo ali raven neželenih snovi v hrani, štela za novo živilo in bo zato spadala na področje uporabe Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta((18)) ter bo v tem okviru ocenjena glede na tveganje.

(23)  Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007((19)) prepoveduje uporabo GSO ter izdelkov iz GSO in z GSO v ekološki pridelavi. Za namene navedene uredbe opredeljuje GSO s sklicevanjem na Direktivo 2001/18/ES, pri čemer iz prepovedi izključuje GSO, ki so bili pridobljeni s tehnikami genetskega spreminjanja iz Priloge 1.B k Direktivi 2001/18/ES. Posledično bodo z NGT pridobljene rastline kategorije 2 prepovedane v ekološki pridelavi. Vendar je treba pojasniti status z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 za namene ekološke pridelave. UporabaNajprej je treba bolje preučiti združljivost uporabe novih genomskih tehnik trenutno ni združljiva s konceptomz načeli ekološke pridelave iz Uredbe (ES) 2018/848 in dojemanjem ekoloških proizvodov s strani potrošnikov. Zato. Dokler se to ne preuči, bi morala biti tudi uporaba z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 prepovedana v ekološki pridelavi. [Sprememba 15]

(24)  Zagotoviti bi bilo treba preglednost uporabe z NGT pridobljenih rastlinskih sort kategorije 1, da se zagotovi, da lahko proizvodne verige, ki želijo ostati proste NGT, to storijo in s tem ohranijo zaupanje potrošnikov. Z NGT pridobljene rastline, ki so pridobile izjavo o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1, bi morale biti navedene v javno dostopni podatkovni zbirki, skupaj z informacijami o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti. Za zagotovitev sledljivosti, preglednosti in možnosti izbire za nosilce dejavnosti bi moral biti rastlinski razmnoževalni material z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1 med raziskavami in žlahtnjenjem rastlin, pri prodaji semena kmetom ali kakršnem koli drugem dajanju rastlinskega razmnoževalnega materiala na voljo tretjim osebam označen kot NGT kategorije 1. [Sprememba 16]

(25)  Za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 bi se morale še naprej uporabljati zahteve zakonodaje Unije o GSO, saj je treba na podlagi sedanjega znanstvenega in tehničnega znanja oceniti njihova tveganja. Določiti bi bilo treba posebna pravila za prilagoditev postopkov in nekaterih drugih pravil iz Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003 posebni naravi z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 in različnim ravnem tveganja, ki jih lahko predstavljajo.

(26)  Za z NGT pridobljene rastline in izdelke kategorije 2, ki se lahko sproščajo v okolje ali dajejo v promet, bi bilo treba še naprej pridobiti soglasje ali odobritev v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003. Vendar se bo zaradi velike raznolikosti teh z NGT pridobljenih rastlin količina informacij, potrebnih za oceno tveganja, v posameznih primerih razlikovala. Agencija je v svojih znanstvenih mnenjih o rastlinah, razvitih s cisgenezo in intragenezo(20), ter rastlinah, razvitih s tarčno mutagenezo(21), priporočila prožnost pri zahtevah glede podatkov za oceno tveganja teh rastlin. Na podlagi meril za oceno tveganja rastlin, pridobljenih s tarčno mutagenezo, cisgenezo in intragenezo((22)), ki jih je pripravila Agencija, bi morali premisleki o zgodovini varne uporabe, poznavanju okolja ter funkciji in strukturi spremenjenih/inseriranih sekvenc pomagati pri določitvi vrste in količine podatkov, potrebnih za izvedbo ocene tveganja teh z NGT pridobljenih rastlin. Zato je treba določiti splošna načela in merila za oceno tveganja teh rastlin, pri čemer je treba zagotoviti prožnost in možnost prilagajanja metodologij za oceno tveganja znanstvenemu in tehničnemu napredku.

(27)  Zahteve glede vsebine prijav za soglasje za dajanje v promet izdelkov, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni, razen hrane ali krme, in glede vsebine vlog za odobritev dajanja genetsko spremenjene hrane in krme v promet so določene v različnih zakonodajnih aktih. Za zagotovitev skladnosti med prijavami za soglasje in vlogami za odobritev za NGT izdelke kategorije 2 bi morala biti vsebina teh prijav in vlog enaka, razen tistih, ki se nanašajo na oceno varnosti hrane in krme, saj so te pomembne le za NGT hrano in krmo kategorije 2.

(28)  Referenčni laboratorij Evropske unije za genetsko spremenjeno hrano in krmo (EURL) je v sodelovanju z Evropskim omrežjem laboratorijev GSO (ENGL) sklenil, da analizno testiranje ni izvedljivo za vse izdelke, pridobljene s tarčno mutagenezo in cisgenezo((23)). Kadar vnesene spremembe genetskega materiala niso specifične za zadevno rastlino, pridobljeno z NGT, ne omogočajo razlikovanja med z NGT pridobljeno rastlino in konvencionalnimi rastlinami. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti analizne metode za odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev, bi bilo treba, če prijavitelj ali vlagatelj to ustrezno utemelji, prilagoditi načine za izpolnjevanje zahtev glede analiznih metod. To bi bilo treba storiti v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo. Določiti bi bilo treba tudi, da bi moral referenčni laboratorij Evropske unije za gensko spremenjeno hrano in krmo ob pomoči Evropskega omrežja laboratorijev GSO sprejeti navodila za vlagatelje o minimalnih zahtevah glede učinkovitosti analiznih metod. Prilagodijo se lahko tudi načini izvajanja validacije metod.

(29)  Direktiva 2001/18/ES zahteva načrt spremljanja učinkov GSO na okolje po namernem sproščanju ali dajanju v promet, vendar omogoča prožnost pri zasnovi načrta ob upoštevanju ocene tveganja za okolje, značilnosti GSO, njegove pričakovane uporabe in prejemnega okolja. Genetske spremembe v z NGT pridobljenih rastlinah kategorije 2 lahko segajo od sprememb, za katere je potrebna le omejena ocena tveganja, do kompleksnih sprememb, za katere je potrebna temeljitejša analiza potencialnih tveganj. Zato bi bilo treba zahteve za spremljanje učinkov na okolje po dajanju v promet za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 prilagoditi glede na oceno tveganja za okolje in izkušnje s poskusi na prostem, značilnosti zadevne rastline, pridobljene z NGT, ter značilnosti in obseg njene pričakovane uporabe, zlasti glede na kakršno koli zgodovino varne uporabe rastline in značilnosti prejemnega okolja. ZatoV skladu s previdnostnim načelom bi bilo treba ob prvi izdaji soglasja vedno zahtevati načrt spremljanja učinkov na okolje. Zahtevo za spremljanje bi moralo biti mogoče opustiti le ob obnovitvi odobritve, če se dokaže, da ne bi smel biti zahtevan, če je malo verjetno, da bi z NGT pridobljena rastlina kategorije 2 predstavljala tveganja, ki jih jene predstavlja tveganj, ki bi jih bilo treba spremljati, kot so posredni, zapozneli ali nepredvideni učinki na zdravje ljudi ali okolje. [Sprememba 17]

(30)  Zaradi sorazmernosti bi morala odobritev po prvi obnovitvi veljati za neomejeno obdobje, razen če se ob podaljšanju na podlagi ocene tveganja in razpoložljivih informacij o zadevni rastlini, pridobljeni z NGT, odloči drugače ob upoštevanju ponovne ocene, ko so na voljo nove informacije.

(31)  Zaradi pravne varnosti in dobrega upravljanja bi bilo treba rok, v katerem mora Agencija podati svoje mnenje o vlogi za odobritev, podaljšati le, če so za oceno vloge potrebne dodatne informacije, podaljšanje pa ne bi smelo biti daljše od prvotno predvidenega roka, razen če je to upravičeno zaradi narave podatkov ali izjemnih okoliščin.

(32)  Da bi se povečali preglednost in obveščenost potrošnikov, bi bilo treba nosilcem dejavnosti omogočiti, da dopolnijo označevanje NGT izdelkov kategorije 2 kot GSO z informacijami o lastnosti, ki jo je povzročila genetska sprememba. Da bi se preprečile zavajajoče ali nejasne navedbe, bi bilo treba predlog za tako označevanje predložiti v prijavi za soglasje ali v vlogi za odobritev in ga navesti v soglasju ali odločitvi o odobritvi.

(33)  Morebitnim prijaviteljem ali vlagateljem za z NGT pridobljene rastline ali izdelke kategorije 2 z lastnostmi, ki lahko prispevajo k trajnostnemu agroživilskemu sistemu, bi bilo treba ponuditi regulativne spodbude, da se razvoj z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 usmeri v take lastnosti. Merila za uvedbo teh spodbud bi se morala osredotočiti na široke kategorije lastnosti, ki lahko prispevajo k trajnostnosti (kot so tiste, povezane z odpornostjo na biotske in abiotske strese, izboljšanimi prehranskimi značilnostmi ali povečanim donosom), in bi morala temeljiti na prispevku k vrednosti za trajnostno gojenje in uporabo, kot je opredeljena v [členu 52(1) predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji(24)]. Uporaba meril v vsej EU ne omogoča, da bi se ožja opredelitev lastnosti osredotočila na posebna vprašanja ali obravnavala lokalne in regionalne posebnosti.

(34)  Spodbude bi morale vključevati pospešen postopek za oceno tveganja za vloge, ki se obravnavajo po popolnoma centraliziranem postopku (hrana in krma), ter okrepljeno svetovanje pred predložitvijo za pomoč razvijalcem pri pripravi dokumentacije za ocene varnosti za okolje ter ocene varnosti hrane in krme, ne da bi to vplivalo na splošne določbe o svetovanju pred predložitvijo vloge, prijavljanju študij in posvetovanju s tretjimi osebami na podlagi členov 32a, 32b in 32c Uredbe (ES) št. 178/2002((25)).

(35)  Kadar je prijavitelj ali vlagatelj malo ali srednje podjetje (MSP), bi bilo treba zagotoviti dodatne spodbude za spodbujanje dostopa teh podjetij do regulativnih postopkov, podpiranje diverzifikacije razvijalcev rastlin, pridobljenih z NGT, in spodbujanje razvoja vrst poljščin in njihovih lastnosti s pomočjo NGT s strani malih žlahtniteljev, in sicer z oprostitvijo pristojbin za potrjevanje metod odkrivanja za MSP in obsežnejšim svetovanjem pred predložitvijo vloge, ki zajema tudi zasnovo študij, ki se opravijo za namene ocene tveganja.

(36)  Na herbicide tolerantne rastline se namerno žlahtnijo za odpornost proti herbicidom, da bi se gojile v kombinaciji z uporabo navedenih herbicidov. Če tako gojenje ne poteka pod ustreznimi pogoji, lahko privede do pojava plevela, odpornega proti navedenim herbicidom, ali potrebe po povečanju količin uporabljenih herbicidov ne glede na tehniko žlahtnjenja. Zato rastline, pridobljene z NGT, z lastnostmi, kot je toleranca na herbicide, ne bi smele biti upravičene do spodbud v tem okviru. Vendar ta uredba ne bi smela sprejeti drugih posebnih ukrepov za rastline, pridobljenespadati na področje uporabe z NGT, ki so tolerantne na herbicide, saj so taki ukrepi sprejeti horizontalno v [predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji] pridobljenih rastlin kategorije 1. [Sprememba 18]

(37)   Da bi z NGT pridobljene rastline lahko prispevale k ciljem glede trajnostnosti zelenega dogovora ter strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost, bi bilo treba olajšati gojenje z NGT pridobljenih rastlin v Uniji. Za to je potrebna predvidljivost za žlahtnitelje in kmete glede možnosti gojenja teh rastlin v Uniji. Zato bi možnost, da države članice sprejmejo ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, določena v členu 26b Direktive 2001/18/ES, ogrozila te cilje. [Sprememba 239]

(38)  Pričakuje se, da se bo zaradi posebnih pravil v zvezi s postopkom odobritve za z NGT pridobljene rastline kategorije 2, določenih v tej uredbi, v Uniji povečalo gojenje z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 v primerjavi s trenutnim stanjem na podlagi veljavne zakonodaje Unije o GSO. Zaradi tega morajo javni organi držav članic opredeliti ukrepe za soobstoj, s katerimi bodo uravnotežili interese pridelovalcev konvencionalnih, ekoloških in genetsko spremenjenih rastlin ter tako pridelovalcem omogočili izbiro med različnimi vrstami pridelave v skladu s ciljem strategije „od vil do vilic“, da se do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč nameni ekološkemu kmetovanju.

(39)  Za dosego cilja glede zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga bi morali biti rastline, pridobljene z NGT, in povezani izdelki upravičeni doin prostega pretoka blaga, če izpolnjujejo zahteve druge zakonodaje Unijerastlin in izdelkov, pridobljenih z NGT, po Uniji bi moralo namerno sproščanje z NGT pridobljenih rastlin in dajanje v promet izdelkov, pridobljenih z NGT, temeljiti na usklajenih zahtevah in postopkih iz te uredbe, s čimer bi se zagotovilo sprejetje odločitve, ki bi se enotno uporabljala v vseh državah članicah. [Sprememba 20]

(40)  Ker so NGT noveGlede na to, da se stalno razvijajo nove genomske tehnike, bo treba pozorno spremljati razvoj in prisotnost z NGT pridobljenih rastlin in izdelkov na trgu ter oceniti vse spremljajoče vplive na zdravje ljudi in živali, okolje ter okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostnost. Informacije bi bilo treba redno zbirati,bi morala Komisija pa bi morala v petih letih po sprejetju prve odločitve, ki dovoljuje namerno sproščanje ali trženje z NGT pridobljenih rastlin in NGT izdelkov v Uniji, opravitiizvesti oceno. S to oceno te uredbe, da bi izmerilabi bilo treba izmeriti napredek glede razpoložljivosti rastlin, pridobljenih z NGT, in NGT izdelkov s takšnimi značilnostmi ali lastnostmi na trgu EU, da bi se ta uredba še izboljšala. [Sprememba 21]

(41)  Za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja in varstva okolja v zvezi z rastlinami, pridobljenimi z NGT, in NGT izdelki bi bilo treba zahteve iz te uredbe nediskriminatorno uporabljati za izdelke s poreklom iz Unije in izdelke, uvožene iz tretjih držav.

(42)  Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, tako da lahko z NGT pridobljene rastline in NGT izdelki prosto krožijo po notranjem trgu, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(43)  Vrste razvitih rastlin, pridobljenih z NGT, ter vpliv določenih lastnosti na okoljsko, družbeno in gospodarsko trajnostnost se nenehno razvijajo. Zato bi bilo treba na podlagi razpoložljivih dokazov o takšnem razvoju in vplivih ter ob popolnem upoštevanju previdnostnega načela Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti, da prilagodi seznam lastnosti, ki jih je treba spodbujati ali odvračati od njih, da se dosežejo cilji zelenega dogovora ter strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost ter strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. [Sprememba 22]

(44)  Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja opravijo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje((26)). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(45)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede informacij, potrebnih za dokazovanje, da z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1, glede priprave in predložitve prijave za to določitev ter glede metodologije in zahtev po informacijah za ocene tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 ter NGT hrane in NGT krme za okolje v skladu z načeli in merili iz te uredbe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta((27)).

(45a)   Evropski parlament je pozval Unijo in njene države članice, naj ne podeljujejo patentov za biološki material in naj ohranijo svobodo delovanja in izvzetje za žlahtnitelje za posamezne sorte. Zagotoviti bi bilo treba, da imajo žlahtnitelji popoln dostop do genskega materiala z NGT pridobljenih rastlin, ki po svojem bistvu niso transgene rastline. Dostop do genskega materiala je mogoče najbolje zagotoviti, če je pravica imetnikov patentov izčrpana v rokah žlahtnitelja (izvzetje za žlahtnitelja). Ker v sedanjih določbah v patentnem pravu ni predvideno popolno izvzetje za žlahtnitelje, bi bilo treba zagotoviti, da patenti ne bodo omejevali uporabe z NGT pridobljenih rastlin s strani žlahtniteljev in kmetov. Zato za z NGT pridobljene rastline ne bi smela veljati patentna zakonodaja, temveč bi moral varstvo intelektualne lastnine urejati le sistem žlahtniteljskih pravic v Skupnosti (CPVR), kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94, ki dovoljuje uporabo izvzetja za žlahtnitelje. Z NGT pridobljene rastline, njihovo pridobljeno seme, njihov rastlinski material, povezan genski material, kot so geni in genska zaporedja, ter rastlinske lastnosti bi bilo treba izključiti iz možnosti patentiranja. Izključitev iz patentiranja bi se morala uporabljati dosledno v celotni zakonodaji. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da je rastlinski material izključen iz možnosti patentiranja od datuma začetka veljavnosti te uredbe, da bi se izognili podelitvi patentov ali vložitvi patentnih prijav v času med datumom začetka veljavnosti te uredbe in začetkom izvajanja njenih določb. Za patente, ki so že bili podeljeni, ali patentne prijave, ki se nanašajo na rastlinski material, ki so še v obravnavi, bi bilo treba učinke patentov dodatno omejiti. Poleg tega bi morala Komisija v prihodnji študiji oceniti, kako bi bilo treba nadalje obravnavati širši problem neposrednega ali posrednega podeljevanja patentov za rastlinski material, kljub predhodnim prizadevanjem za odpravo vrzeli. Ocena bi morala obravnavati zlasti vlogo in vpliv patentov na dostop žlahtniteljev in kmetov do rastlinskega razmnoževalnega materiala, raznolikost semen in dostopne cene, pa tudi na inovacije in zlasti na priložnosti za MSP. Poročilu Komisije bi morali biti priloženi ustrezni zakonodajni predlogi, da se zagotovi nadaljnje potrebno prilagajanje okvira pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 23]

(46)  Komisija bi morala redno zbirati informacije, da bi ocenila uspešnost zakonodaje pri doseganju razvoja in razpoložljivosti z NGT pridobljenih rastlin in NGT izdelkov na trgu, ki lahko prispevajo k ciljem zelenega dogovora ter strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost ter strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, in da bi na podlagi teh informacij ocenila zakonodajo. Določen je bil širok nabor kazalnikov(28), ki bi jih morala Komisija redno pregledovati. Kazalniki bi morali podpirati spremljanje potencialnih tveganj z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 in povezanih NGT izdelkov za zdravje ali okolje, vpliv z NGT pridobljenih rastlin na okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostnost ter vpliv na ekološko kmetijstvo in sprejemanje NGT izdelkov s strani potrošnikov. Prvo poročilo o spremljanju bi bilo treba predložiti tri leta po prijavi/odobritvi prvih izdelkov, da se zagotovi, da bo na voljo dovolj podatkov po popolnem izvajanju nove zakonodaje, nato pa v rednih časovnih presledkih. Komisija bi morala opraviti oceno te uredbe dve leti po objavi prvega poročila o spremljanju, da bi se lahko v celoti pokazal vpliv prvih izdelkov, ki so bili preverjeni ali odobreni.

(47)  Nekatera sklicevanja na določbe zakonodaje Unije o GSO v Uredbi (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta((29)) je treba spremeniti, da se vključijo posebne določbe te zakonodaje, ki se uporabljajo za rastline, pridobljene z NGT.

(47a)   V sklopu evropskega zelenega dogovora ter strategije EU „od vil do vilic“ in strategije EU za biotsko raznovrstnost je ekološko kmetovanje postavljeno v središče prehoda na trajnostne prehranske sisteme, cilj pa je, da bi se delež ekološke pridelave na evropskih kmetijskih zemljiščih do leta 2030 povečal na 25 %. S tem so jasno priznane okoljske koristi ekološkega kmetovanja, da bodo kmetje manj odvisni od vložkov, pa tudi za odporno preskrbo s hrano in prehransko neodvisnost. Ta uredba ne sme negativno vplivati na prehod evropskih prehranskih sistemov, po katerem naj bi delež ekološkega kmetovanja do leta 2030 znašal 25 %. [Sprememba 241]

(47b)   Vzpostaviti bi bilo treba zahteve za sledljivost živil in krme, pridobljenih z NGT, za lažje točno označevanje takih proizvodov v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi in s tem zagotoviti, da so nosilcem dejavnosti in potrošnikom na voljo natančne informacije, ki jim učinkovito omogočajo svobodno izbiro, ter da se omogoči nadzor in preverjanje podatkov na etiketah. Zahteve za živila in krmo, pridobljeno z NGT, bi morale biti podobne, da se prepreči prekinitev informacij v primerih spremenjene končne uporabe. [Sprememba 243]

(48)  Ker je za uporabo te uredbe treba sprejeti izvedbene akte, bi bilo treba njeno uporabo odložiti, da se omogoči sprejetje takšnih ukrepov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba v skladu s previdnostnim načelom določa posebna pravila za namerno sproščanje rastlin, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (v nadaljnjem besedilu: z NGT pridobljene rastline), v okolje za druge namene kot dajanje v promet ter za dajanje v promet hrane in krme, ki vsebujeta take rastline, sta iz njih sestavljeni ali izdelani, ter izdelkov, ki niso hrana ali krma in ki vsebujejo take rastline ali so iz njih sestavljeni, kar zagotavlja visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja. [Sprememba 24]

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(1)  z NGT pridobljene rastline;

(2)  hrano, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline, je iz njih sestavljena ali izdelana ali vsebuje sestavine, izdelane iz rastlin, pridobljenih z NGT;

(3)  krmo, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline, je iz njih sestavljena ali izdelana;

(4)  izdelke, razen hrane in krme, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline ali so iz njih sestavljeni.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)  opredelitev pojmov „organizem“, „namerno sproščanje“ in „dajanje v promet“ iz Direktive 2001/18/ES, pojmov „hrana“ in „krma“ iz Uredbe (ES) št. 178/2002 ter „sledljivost“ iz Uredbe (ES) št. 1830/2003, „rastlina“ iz Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta((30)) in „rastlinski razmnoževalni material“ iz [predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji(31)];

(2)  „rastlina, pridobljena z NGT“ pomeni genetsko spremenjeno rastlino, pridobljeno s tarčno mutagenezo ali cisgenezo ali njuno kombinacijo, pod pogojem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljevza namene konvencionalnega žlahtnjenja in ki je bil lahko začasno inseriran med razvojem rastline, pridobljene z NGT; [Sprememba 25]

(3)  „gensko spremenjeni organizem“ ali „GSO“ pomeni genetsko spremenjeni organizem, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES, razen organizmov, pridobljenih s tehnikami genetskega spreminjanja iz Priloge I B k Direktivi 2001/18/ES;

(4)  „tarčna mutageneza“ pomeni tehnike mutageneze, ki povzročijo spremembe sekvence DNK na točno določenihtarčnih mestih v genomu organizma; [Sprememba 26]

(5)  „cisgeneza“ pomeni tehnike genetskega spreminjanja, ki povzročijo, da se v genom organizma inserira genetski material, ki je že prisoten v genskem bazenu žlahtniteljev;

(6)  „genski bazen žlahtniteljevza namene konvencionalnega žlahtnjenja“ pomeni vse razpoložljive genetske informacije v eni vrsti in drugih taksonomskih vrstah, s katerimi se lahko medsebojno križajo, vključno z uporabo naprednih tehnik, kot so reševanje zarodkov, inducirana poliploidija in premostitveni križanci; [Sprememba 27]

(7)  „z NGT pridobljena rastlina kategorije 1“ pomeni z NGT pridobljeno rastlino, ki:

(a)  izpolnjuje merila enakovrednosti s konvencionalnimi rastlinami iz Priloge I ali

(b)  predstavlja potomstvo z NGT pridobljenih rastlin iz točke (a), vključno s potomstvom, pridobljenim z medsebojnim križanjem takih rastlin, pod pogojem, da ni dodatnih sprememb, zaradi katerih bi se zanjo uporabljala Direktiva 2001/18/ES ali Uredba (ES) št. 1829/2003;

(8)  „z NGT pridobljena rastlina kategorije 2“ pomeni z NGT pridobljeno rastlino, ki ni z NGT pridobljena rastlina kategorije 1;

(9)  „z NGT pridobljena rastlinska hrana“ pomeni z NGT pridobljeno rastlino, ki se lahko uporabi kot hrana ali izvorna snov za proizvodnjo hrane;

(10)  „z NGT pridobljena rastlinska krma“ pomeni z NGT pridobljeno rastlino, ki se lahko uporabi kot krma ali izvorna snov za proizvodnjo krme;

(11)  „izdelano iz rastline, pridobljene z NGT“ pomeni v celoti ali deloma pridobljeno iz rastline, pridobljene z NGT, vendar ne vsebuje z NGT pridobljene rastline ali ni sestavljeno iz nje;

(12)  „NGT izdelek“ pomeni izdelek, razen hrane in krme, ki vsebuje z NGT pridobljeno rastlino ali je sestavljen iz nje, ter hrano in krmo, ki vsebujeta tako rastlino, sta iz nje sestavljeni ali izdelani;

(13)  „NGT izdelek kategorije 1“ pomeni NGT izdelek, pri katerem je z NGT pridobljena rastlina, ki jo vsebuje, ga sestavlja ali, v primeru hrane ali krme, iz katere je izdelan, z NGT pridobljena rastlina kategorije 1;

(14)  „NGT izdelek kategorije 2“ pomeni NGT izdelek, pri katerem je z NGT pridobljena rastlina, ki jo vsebuje, ga sestavlja ali, v primeru hrane ali krme, iz katere je izdelan, z NGT pridobljena rastlina kategorije 2;

(15)  „malo ali srednje podjetje (MSP)“ pomeni MSP v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES2.

(15a)   „pristop eno zdravje“ pomeni celosten, enoten pristop, katerega cilj je trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali, rastlin in ekosistemov, in priznava, da so zdravje ljudi, domačih in prostoživečih živali in rastlin ter širšega okolja, vključno z ekosistemi, tesno povezani in soodvisni; [Sprememba 28]

(15b)   „himerni protein“ pomeni proteine, ustvarjene s povezovanjem dveh ali več genov ali delov genov, ki so bili prvotno kodirani za ločene proteine. [Sprememba 29]

Člen 4

Namerno sproščanje z NGT pridobljenih rastlin za kakršen koli drug namen kot dajanje v promet in dajanje NGT izdelkov v promet

Brez poseganja v druge zahteve prava Unije se lahko z NGT pridobljena rastlina namerno sprosti v okolje le za kakršen koli drug namen kot dajanje v promet, NGT izdelek pa se lahko da v promet le, če:

(1)  gre za z NGT pridobljeno rastlino kategorije 1 in

(a)  je bila sprejeta odločitev o tem statusu v skladu s členom 6 ali 7 ali

(b)  gre za potomstvo rastlin iz točke (a) pod pogojem, da so merila enakovrednosti iz Priloge I še vedno izpolnjena, ali [Sprememba 30]

(2)  gre za z NGT pridobljeno rastlino kategorije 2, za katero je bilo pridobljeno soglasje ali ki je bila odobrena v skladu s poglavjem III. [Sprememba 31]

Cilj ali učinek izvajanja, izvrševanja in uporabe te uredbe ni preprečevanje ali oviranje uvoza z NGT pridobljenih rastlin in izdelkov iz tretjih držav, ki izpolnjujejo enake standarde, kot so določeni v tej uredbi. [Sprememba 32]

Člen 4a

Izključitev iz patentiranja

Z NGT pridobljenih rastlin, rastlinskega materiala, njihovih delov, genetskih informacij in značilnosti procesa, ki jih vsebujejo, ni mogoče patentirati. [Sprememba 33]

POGLAVJE II

Z NGT pridobljene rastline kategorije 1 in NGT izdelki kategorije 1

Člen 5

Status z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1

1.  Pravila, ki se uporabljajo za GSO v zakonodaji Unije, se ne uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 1.

2.  Za namene Uredbe (EU) 2018/848 se pravila iz njenega člena 5(f), točka (iii), in člena 11 uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 1 in iz takih rastlin izdelane izdelke ali izdelane s takimi rastlinami. Evropska komisija [7 let po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi poročilo o spremembah dojemanja s strani potrošnikov in pridelovalcev, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. [Sprememba 34]

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi spremeni merila enakovrednosti rastlin, pridobljenih z NGT, s konvencionalnimi rastlinami iz Priloge I, pri čemer pri postopku preverjanja upošteva s tem povezana potencialna tveganja in posledice za funkcionalnost, da bi jihta merila prilagodila najnovejšemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku glede vrst in obsega sprememb, ki so lahko naravno prisotne ali do njih pride s konvencionalnim žlahtnjenjem. [Sprememba 35]

3a.   Naključna ali tehnično neizogibna prisotnost z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1, razmnoževalnega materiala ali njihovih delov v ekološki pridelavi ali v neekoloških proizvodih, odobrenih v ekološki pridelavi v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (EU) 2018/848, ne pomeni neskladnosti z navedeno uredbo. [Sprememba 36]

Člen 6

Postopek preverjanja statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 pred namernim sproščanjem za kakršen koli drug namen kot dajanje v promet

1.  Za pridobitev izjave o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1 iz člena 4(1), točka (a), pred namernim sproščanjem z NGT pridobljene rastline za kakršen koli drug namen kot dajanje v promet oseba, ki namerava izvesti namerno sproščanje, predloži zahtevo za preverjanje, ali so izpolnjena merila iz Priloge I, vsaj ena od lastnosti iz Priloge III, dela 1, in merila za izključitev iz Priloge III, dela 2 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za preverjanje). Tako zahtevo za preverjanje predloži pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 4(4) Direktive 2001/18/ES, države članice, na ozemlju katere bo potekalo sproščanje v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter izvedbenimdelegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 276(11a), točka (b), predloži zahtevo za preverjanje, ali so izpolnjena merila iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: zahteva za preverjanje). [Sprememba 37]

2.  Kadar namerava oseba izvesti tako namerno sproščanje v več državah članicah hkrati, predloži zahtevo za preverjanje pristojnemu organu ene od teh držav članic.

3.  Zahteva za preverjanje iz odstavka 1 se predloži v skladu s standardnimi oblikami zapisa podatkov, če obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 in brez poseganja v dodatne informacije, ki se lahko zahtevajo v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002, ter vključuje:

(a)  ime in naslov vlagatelja;

(b)  oznako in specifikacijo z NGT pridobljene rastline;

(c)  opis lastnosti in značilnosti, ki so bile vnesene ali spremenjene, vključno z informacijami o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti, in vključno z razkritjem sekvence genetske spremembe; [Sprememba 38]

(ca)   vse veljavne ali prijavljene patente, ki zajemajo vso z NGT pridobljeno rastlino kategorije 1 ali njen del; [Sprememba 253]

(d)  kopijo opravljenih študij in vse drugo razpoložljivo gradivo, ki dokazuje, da:

(i)  gre za z NGT pridobljeno rastlino, vključno s tem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljevza namene konvencionalnega žlahtnjenja, če je bil tak genetski material začasno inseriran med razvojem rastline, v skladu z zahtevami po informacijah iz izvedbenegadelegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 276(11a), točka (a); [Sprememba 39]

(ii)  z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I, vsaj eno od lastnosti iz Priloge III, dela 1, in merila za izključitev iz Priloge III, dela 2; [Sprememba 40]

(da)   poimenovanje sorte; [Sprememba 41]

(e)  v primerih iz odstavka 2 navedbo držav članic, v katerih namerava vlagatelj izvesti namerno sproščanje;

(f)  opredelitev delov zahteve za preverjanje in vseh drugih dodatnih informacij, za katere vlagatelj v skladu s členom 11 te uredbe in členom 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 zahteva, da se obravnavajo kot zaupni, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev.

4.  Pristojni organ vlagatelju brez nepotrebnega odlašanja potrdi prejem zahteve za preverjanje in navede datum prejema. Zahtevo brez nepotrebnega odlašanja da na voljo drugim državam članicam in Komisiji.

5.  Če zahteva za preverjanje ne vsebuje vseh potrebnih informacij, jo pristojni organ v 30 delovnih dneh od datuma prejema zahteve za preverjanje razglasi za nedopustno. Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti vlagatelja, druge države članice in Komisijo o nedopustnosti zahteve za preverjanje ter navede razloge za svojo odločitev.

6.  Če se zahteva za preverjanje ne šteje za nedopustno v skladu z odstavkom 5, pristojni organ preveri, ali z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I, in pripravi poročilo o preverjanju v 30 delovnih dneh od datuma prejema zahteve za preverjanje. Pristojni organ se lahko med pripravo poročila o preverjanju po potrebi posvetuje z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA). Pristojni organ da poročilo o preverjanju brez nepotrebnega odlašanja na voljo drugim državam članicam in Komisiji. [Sprememba 42]

7.  Druge države članice in Komisija lahko predložijo pripombe na poročilo o preverjanju v 20 dneh od datuma prejema tega poročila predložijo utemeljene ugovore na poročilo o preverjanju glede izpolnjevanja meril iz Priloge I. Utemeljeni ugovori se nanašajo izključno na merila iz Priloge I in Priloge III in vključujejo znanstveno utemeljitev. [Sprememba 43]

8.  Če država članica ali Komisija ne predloži pripombznanstveno utemeljenih ugovorov, nacionalni pristojni organ, ki je pripravil poročilo o preverjanju, v 10 delovnih dneh po izteku rokaroku iz odstavka 7 sprejme odločitev, s katero razglasi, ali z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1. Nacionalni pristojni organ odločitev brez nepotrebnega odlašanjav 10 delovnih dneh posreduje vlagatelju, drugim državam članicam in Komisiji. [Sprememba 311]

9.  Če druga država članica ali Komisija predloži pripombeutemeljen ugovor v roku iz odstavka 7, pristojni organ, ki je pripravil poročilo o preverjanju, pripombeutemeljene ugovore brez nepotrebnega odlašanja posreduje Komisijijavno objavi. [Sprememba 45]

10.  Komisija po posvetovanju z Evropsko Agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v 45 delovnih dneh od datuma prejema pripombutemeljenih ugovorov, ki jih upošteva, pripravi osnutek sklepa, s katerim razglasi, ali z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1. Sklep se sprejme v skladu s postopkom iz člena 28(2). [Sprememba 46]

11.  Komisija povzetek odločitev oziroma sklepov iz odstavkov 8 in 10 objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Postopek preverjanja statusa z NGT pridobljene rastline kategorije 1 pred dajanjem NGT izdelkov v promet

1.  Če izjava o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1 iz člena 4(1), točka (a), še ni bila dana v skladu s členom 6, oseba, ki namerava dati NGT izdelek v promet, za pridobitev take izjave pred dajanjem izdelka v promet Agenciji predloži zahtevo za preverjanje v skladu z odstavkom 2 in izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (b).

2.  Zahteva za preverjanje iz odstavka 1 se Agenciji predloži v skladu s standardnimi oblikami zapisa podatkov, če obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 in brez poseganja v dodatne informacije, ki se lahko zahtevajo v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002, ter vključuje:

(a)  ime in naslov vlagatelja;

(b)  oznako in specifikacijo z NGT pridobljene rastline;

(ba)   poimenovanje sorte; [Sprememba 48]

(c)  opis lastnosti in značilnosti, ki so bile vnesene ali spremenjene, vključno z informacijami o tehnikah, uporabljenih za pridobitev lastnosti ter o razkritju sekvence genetske spremembe; [Sprememba 49]

(d)  kopijo opravljenih študij in vse drugo razpoložljivo gradivo, ki dokazuje, da:

(i)  gre za z NGT pridobljeno rastlino, vključno s tem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljev, če je bil tak genetski material začasno inseriran med razvojem rastline, v skladu z zahtevami po informacijah iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 27, točka (a);

(ii)  z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I;

(da)   načrt spremljanja učinkov na okolje; [Sprememba 260]

(e)  opredelitev delov zahteve za preverjanje in vseh drugih dodatnih informacij, za katere vlagatelj v skladu s členom 11 te uredbe in členom 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 zahteva, da se obravnavajo kot zaupni, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev.

3.  Agencija vlagatelju nemudoma potrdi prejem zahteve za preverjanje in navede datum prejema. Zahtevo za preverjanje brez nepotrebnega odlašanja da na voljo državam članicam in Komisiji ter v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 objavi zahtevo za preverjanje, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih predloži vlagatelj, potem ko izpusti vse informacije, opredeljene kot zaupne v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 11 te uredbe.

4.  Če zahteva za preverjanje ne vsebuje vseh potrebnih informacij, jo Agencija v 30 delovnih dneh od datuma prejema zahteve za preverjanje razglasi za nedopustno. Agencija brez nepotrebnega odlašanja obvesti vlagatelja, države članice in Komisijo o nedopustnosti zahteve za preverjanje ter navede razloge za svojo odločitev.

5.  Če se zahteva za preverjanje ne šteje za nedopustno v skladu z odstavkom 4, Agencija v 30 delovnih dneh od datuma prejema zahteve za preverjanje poda izjavo o tem, ali z NGT pridobljena rastlina izpolnjuje merila iz Priloge I. Agencija da izjavo na voljo Komisiji in državam članicam. Agencija v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 objavi svojo izjavo, potem ko izpusti vse informacije, ki so opredeljene kot zaupne v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 11 te uredbe.

6.  Komisija v 30 delovnih dneh od datuma prejema izjave Agencije, ki jo upošteva, pripravi osnutek sklepa, s katerim razglasi, ali z NGT pridobljena rastlina spada v kategorijo 1. Sklep se sprejme v skladu s postopkom iz člena 28(2).

7.  Komisija objavi povzetek sklepadokončni sklep v Uradnem listu Evropske unije ter na posebni in javno dostopni spletni strani objavi svoj osnutek sklepa in utemeljene ugovore iz člena 6. [Sprememba 50]

Člen 8

Sistem izmenjave informacij med državami članicami, Komisijo in Agencijo

Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski sistem za predložitev zahtev za preverjanje v skladu s členoma 6 in 7 ter izmenjavo informacij iz tega naslova.

Člen 9

Podatkovna zbirka sklepov o razglasitvi statusa z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1

1.  Komisija vzpostavi in vzdržuje podatkovno zbirko, v kateri so navedeni sklepi o razglasitvi statusa z NGT pridobljenih rastlin kategorije 1, sprejeti v skladu s členom 6(8), členom 6(10) in členom 7(6).

Podatkovna zbirka vsebuje naslednje informacije:

(a)  ime in naslov vlagatelja;

(b)  oznako in specifikacijo z NGT pridobljene rastline kategorije 1; [Sprememba 51]

(ba)   poimenovanje sorte; [Sprememba 52]

(c)  povzetek opisa tehnik, uporabljenih za pridobitev genetske spremembe;

(d)  opis lastnosti in značilnosti, ki so bile vnesene ali spremenjene;

(e)  identifikacijsko številko ter

(ea)   če je na voljo, mnenje ali izjavo EFSA iz členov 6(10) in 7(5) in [Sprememba 53]

(f)  sklep iz člena 6(8), člena 6(10) ali člena 7(6), kot je ustrezno.

2.  Podatkovna zbirka je javno dostopna prek spleta. [Sprememba 54]

Člen 10

Označevanje z NGT pridobljenega rastlinskega razmnoževalnega materiala kategorije 1, vključno z materialom za žlahtnjenje

Z NGT pridobljene rastline kategorije 1, izdelki, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline kategorije 1 ali so iz njih sestavljeni, in rastlinski razmnoževalni material, tudi za namene žlahtnjenja in znanstvene namene, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline kategorije 1 ali je sestavljen iz njih in je na voljo tretjim osebam za plačilo ali brezplačno, ima oznako z besedami „NGT kat. 1“, ki jimnove genomske tehnike“. V primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala ji sledi identifikacijska številka z NGT pridobljenih rastlin, iz katerih je bil pridobljen. [Sprememba 264]

Ustrezna sledljivost na podlagi dokumentov za NGT se zagotovi s posredovanjem in shranjevanjem informacij, da izdelki vsebujejo ali so sestavljeni iz z NGT pridobljenih rastlin in izdelkov, in enotne kode za te NGT v vsaki fazi njihovega dajanja v promet. [Sprememba 265]

Člen 11

Zaupnost

1.  Vlagatelj iz členov 6 in 7 lahko predloži zahtevo pristojnemu organu države članice ali Agenciji, kot je ustrezno, da nekatere dele informacij, predloženih v skladu s tem naslovom, obravnava kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev v skladu z odstavkoma 3 in 6.

2.  Pristojni organ ali Agencija, kot je ustrezno, preuči zahtevo za zaupnost iz odstavka 1.

3.  Pristojni organ ali Agencija, kot je ustrezno, lahko odobri zaupno obravnavo samo v zvezi z naslednjimi informacijami in na podlagi preverljive utemeljitve, kadar vlagatelj dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

(a)  informacije iz člena 39(2), točke (a), (b) in (c), Uredbe (ES) št. 178/2002;

(b)  informacije o sekvenci DNK ter

(c)  vzorci in strategije žlahtnjenja.

4.  Pristojni organ ali Agencija, kot je ustrezno, po posvetovanju z vlagateljem odloči, katere informacije se obravnavajo kot zaupne, in vlagatelja obvesti o svoji odločitvi.

5.  Države članice, Komisija in Agencija sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da zaupne informacije, sporočene ali izmenjane na podlagi tega poglavja, niso objavljene.

6.  Ustrezne določbe iz členov 39e in 41 Uredbe (ES) št. 178/2002 se smiselno uporabljajo.

7.  Če vlagatelj umakne zahtevo za preverjanje, države članice, Komisija in Agencija upoštevajo zaupno obravnavo, ki jo je odobril pristojni organ ali Agencija v skladu s tem členom. Kadar je zahteva za preverjanje umaknjena, preden pristojni organ ali Agencija odloči o zadevni zahtevi za zaupno obravnavo, države članice, Komisija in Agencija ne objavijo informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava.

Člen 11a

Preklic odločitve

Če rezultati spremljanja pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali okolje, ali če novi znanstveni podatki podpirajo to hipotezo, lahko pristojni organ prekliče svojo odločitev iz člena 6(8) ali izjavo iz člena 7(5). Odločbo o preklicu je treba s priporočeno pošto poslati upravičencu odločbe, ki ima na voljo 15 dni za predložitev pripomb. V tem primeru je trženje z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelka prepovedano od dneva po prejemu priporočenega pisma. [Sprememba 266]

POGLAVJE III

Z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in NGT izdelki kategorije 2

Člen 12

Status z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 in NGT izdelkov kategorije 2

Pravila, ki se v zakonodaji Unije uporabljajo za GSO, če se od njih ne odstopa v tej uredbi, se uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in NGT izdelke kategorije 2.

ODDELEK 1

Namerno sproščanje z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 za kateri koli namen, razen za dajanje v promet

Člen 13

Vsebina prijave iz člena 6 Direktive 2001/18/ES

V zvezi z namernim sproščanjem z NGT pridobljene rastline kategorije 2 za kateri koli namen, razen za dajanje v promet, prijava iz člena 6(1) Direktive 2001/18/ES vključuje:

(a)  ime in naslov prijavitelja;

(b)  kopijo opravljenih študij in vse drugo razpoložljivo gradivo, ki dokazuje, da gre za z NGT pridobljeno rastlino, vključno s tem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljev, če je bil tak genetski material začasno inseriran med razvojem rastline, v skladu z zahtevami po informacijah iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 27, točka (a);

(c)  tehnično dokumentacijo z informacijami iz Priloge II, ki so potrebne, da se opravi ocena tveganja za okolje pri namernem sproščanju rastline, pridobljene z NGT, ali kombinacije rastlin, pridobljenih z NGT:

(i)  splošne informacije, vključno z informacijami o osebju in njegovi usposobljenosti;

(ii)  informacije glede z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2;

(iii)  informacije glede pogojev sproščanja in potencialnega prejemnega okolja;

(iv)  informacije o interakciji z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 in okolja;

(v)  načrt za spremljanje, da se ugotovijo učinki z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 na zdravje ljudi ali okolje;

(vi)  kadar je to ustrezno, informacije o nadzoru, metodah sanacije, ravnanju z odpadki in načrtih ukrepov za primer nesreče;

(vii)  opredelitev delov prijave in vseh drugih dodatnih informacij, za katere prijavitelj v skladu s členom 25 Direktive 2001/18/ES zahteva, da se obravnavajo kot zaupni, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev;

(viii)  povzetek dokumentacije;

(d)  oceno tveganja za okolje, opravljeno v skladu z načeli in merili iz Priloge II, dela 1 in 2, ter izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (c).

ODDELEK 2

Dajanje v promet NGT izdelkov kategorije 2, ki niso hrana ali krma

Člen 14

Vsebina prijave iz člena 13 Direktive 2001/18/ES

1.  V zvezi z dajanjem v promet NGT izdelkov kategorije 2, ki niso hrana in krma, prijava iz člena 13(2) Direktive 2001/18/ES brez poseganja v dodatne informacije, ki se lahko zahtevajo v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002, vsebuje:

(a)  ime in naslov prijavitelja ter njegovega zastopnika s sedežem v Uniji (če prijavitelj nima sedeža v Uniji);

(b)  oznako in specifikacijo z NGT pridobljene rastline kategorije 2;

(c)  področje uporabe iz prijave:

(i)  gojenje;

(ii)  druge uporabe (ki jih je treba navesti v prijavi);

(d)  kopijo opravljenih študij in vse drugo razpoložljivo gradivo, ki dokazuje, da gre za z NGT pridobljeno rastlino, vključno s tem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljev, če je bil tak genetski material začasno inseriran med razvojem rastline, v skladu z zahtevami po informacijah iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 27, točka (a);

(e)  oceno tveganja za okolje, opravljeno v skladu z načeli in merili iz Priloge II, dela 1 in 2, ter izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (c);

(f)  pogoje za dajanje izdelka v promet, vključno s posebnimi pogoji uporabe in ravnanja;

(g)  s sklicevanjem na člen 15(4) Direktive 2001/18/ES predlagano obdobje odobritve, ki ne sme biti daljše od 10 let;

(h)  po potrebi načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES, vključno s predlogom časovnega obdobja načrta spremljanja; to obdobje je lahko drugačno od predlaganega obdobja odobritve. Če prijavitelj na podlagi rezultatov katerega koli sproščanja, prijavljenega v skladu z oddelkom 1, ugotovitev ocene tveganja za okolje, značilnosti z NGT pridobljene rastline, značilnosti in obsega njene pričakovane uporabe ter značilnosti prejemnega okolja v skladu z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (d), meni, da za rastlino, pridobljeno z NGT, ni potreben načrt spremljanja, lahko predlaga, da se načrt spremljanja ne predloži;

(i)  predlog za označevanje, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge IV, točka A.8, k Direktivi 2001/18/ES, člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 in člena 23 te uredbe;

(j)  predlagana komercialna imena izdelkov in imena z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2, ki jih ti izdelki vsebujejo, ter predlog za posebni identifikator za z NGT pridobljeno rastlino kategorije 2, razvit v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 65/2004((32)). Po odobritvi bi bilo treba pristojnemu organu sporočiti kakršna koli nova komercialna imena;

(k)  opis, kako se namerava izdelek uporabljati. Poudarijo se razlike v uporabi tega izdelka ali ravnanju z njim v primerjavi s podobnimi genetsko nespremenjenimi izdelki;

(l)  metode za vzorčenje (vključno s sklici na obstoječe uradne ali standardizirane metode vzorčenja), odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev rastline, pridobljene z NGT. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti analizne metode za odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev, se, če prijavitelj to ustrezno utemelji, prilagodijo načini za izpolnjevanje zahtev glede analiznih metod, kot je določeno v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 27, točka (e), in navodilih iz člena 29(2);

(m)  vzorce z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in njihove kontrolne vzorce ter informacije o kraju, kjer je na voljo referenčni material;

(n)  po potrebi informacije, ki jih je treba predložiti zaradi skladnosti s Prilogo II h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti;

(o)  opredelitev delov prijave in vseh drugih dodatnih informacij, za katere prijavitelj v skladu s členom 25 Direktive 2001/18/ES in členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 zahteva, da se obravnavajo kot zaupni, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev;

(p)  povzetek dokumentacije v standardizirani obliki.

2.  Prijavitelj v to prijavo vključi informacije o podatkih ali rezultatih sproščanj iste z NGT pridobljene rastline kategorije 2 ali iste kombinacije z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2, ki so bila prej ali so trenutno prijavljena in/ali jih prijavitelj opravlja znotraj ali zunaj Unije.

3.  Pristojni organ, ki pripravi poročilo o oceni iz člena 14 Direktive 2001/18/ES, preveri skladnost prijave z odstavkoma 1 in 2.

Člen 15

Posebne določbe o spremljanju

V pisni odobritvi iz člena 19 Direktive 2001/18/ES se navedejo zahteve za spremljanje, kot je opisano v členu 19(3), točka (f), ali pa se navede, da spremljanje ni potrebno. Člen 17(2), točka (b), Direktive 2001/18/ES se ne uporablja, če se v odobritvi ne zahteva spremljanje.

Člen 16

Označevanje v skladu s členom 23

Poleg tega, kar je zahtevano v členu 19(3) Direktive 2001/18/ES, se v pisni odobritvi navede označevanje v skladu s členom 23 te uredbe. [Sprememba 56]

Člen 17

Trajanje veljavnosti odobritve po obnovitvi

1.  Odobritev, izdana v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, je po prvi obnovitvi v skladu s členom 17 Direktive 2001/18/ES veljavna za nedoločen čas, razen če odločitev iz člena 17(6) ali (8) določa, da je podaljšanje za omejeno obdobje, in sicer iz utemeljenih razlogov na podlagi ugotovitev ocene tveganja, opravljene v skladu s to uredbo, in izkušenj z uporabo, vključno z rezultati spremljanja, če je tako določeno v odobritvi.

2.  Zadnji stavek člena 17(6) in (8) Direktive 2001/18/ES se ne uporablja.

2a.   Če rezultati spremljanja pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali okolje, ali če novi znanstveni podatki podpirajo to hipotezo, lahko pristojni organ prekliče svojo odločitev. Odločbo o preklicu je treba s priporočeno pošto poslati upravičencu odločbe, ki ima na voljo 15 dni za predložitev pripomb. V tem primeru je trženje z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelka prepovedano od dneva po prejemu priporočenega pisma. [Sprememba 268]

ODDELEK 3

Dajanje v promet z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 za uporabo v hrani ali krmi ter NGT hrane in krme kategorije 2

Člen 18

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za:

(a)  z NGT pridobljeno rastlinsko hrano ali krmo kategorije 2;

(b)  hrano, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline kategorije 2, je iz njih sestavljena ali izdelana ali vsebuje sestavine, izdelane iz z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 (v nadaljnjem besedilu: NGT hrana kategorije 2);

(c)  krmo, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline kategorije 2, je iz njih sestavljena ali izdelana (v nadaljnjem besedilu: NGT krma kategorije 2).

Člen 19

Posebne določbe o vlogi za odobritev iz členov 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003

1.  Z odstopanjem od člena 5(3), točka (e), in člena 17(3), točka (e), Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter brez poseganja v dodatne informacije, ki se lahko zahtevajo v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002, se vlogi za odobritev z NGT pridobljene rastline kategorije 2 za uporabo v hrani ali krmi ali z NGT pridobljene hrane ali krme kategorije 2 priloži kopija opravljenih študij, vključno z neodvisnimi, strokovno pregledanimi študijami, če so na voljo, in vse drugo razpoložljivo gradivo, ki dokazuje, da:

(a)  gre za z NGT pridobljeno rastlino, vključno s tem, da ne vsebuje genetskega materiala, ki ne izvira iz genskega bazena žlahtniteljev, če je bil tak genetski material začasno inseriran med razvojem rastline, v skladu z zahtevami po informacijah iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 27, točka (a);

(b)  hrana ali krma izpolnjuje merila iz člena 4(1) oziroma člena 16(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003 na podlagi ocene varnosti hrane ali krme, opravljene v skladu z načeli in merili iz Priloge II, dela 1 in 3, k tej uredbi ter z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (c).

2.  Z odstopanjem od člena 5(3), točka (i), in člena 17(3), točka (i), Uredbe (ES) št. 1829/2003 se vlogi za odobritev priložijo metode za vzorčenje (vključno s sklicevanji na obstoječe uradne ali standardizirane metode vzorčenja), odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev rastline, pridobljene z NGT, ter po potrebi za odkrivanje in identifikacijo z NGT pridobljene rastline v NGT hrani ali krmi.

V primerih, ko ni mogoče zagotoviti analizne metode za odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev, se, če vlagatelj to ustrezno utemelji ali če tako sklene referenčni laboratorij Evropske unije iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 med postopkom iz člena 20(4), prilagodijo načini za izpolnjevanje zahtev glede analiznih metod, kot je določeno v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 27, točka (e), in navodilih iz člena 29(2).

3.  Z odstopanjem od člena 5(5) in člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 se v primeru z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 ali hrane ali krme, ki vsebuje z NGT pridobljene rastline kategorije 2 ali je iz njih sestavljena, vlogi priložijo tudi:

(a)  ocena tveganja za okolje, opravljena v skladu z načeli in merili iz Priloge II, dela 1 in 2, ter izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (c);

(b)  po potrebi načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES, vključno s predlogom trajanja načrta spremljanja. To trajanje se lahko razlikuje od trajanja odobritve. Če vlagatelj na podlagi rezultatov katerega koli sproščanja, prijavljenega v skladu z oddelkom 1, ugotovitev ocene tveganja za okolje, značilnosti z NGT pridobljene rastline, značilnosti in obsega njene pričakovane uporabe ter značilnosti prejemnega okolja v skladu z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 27, točka (d), meni, da za rastlino, pridobljeno z NGT, ni potreben načrt spremljanja, lahko predlaga, da se načrt spremljanja ne predloži.

4.  Vloga vsebuje tudi predlog za označevanje v skladu s členom 23.

Člen 20

Posebne določbe o mnenju Agencije

1.  Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) ter člena 18(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 Agencija poda mnenje o vlogi za odobritev iz člena 19 te uredbe v šestih mesecih od prejema veljavne vloge.

Kadar Agencija ali pristojni organ države članice, ki izvaja oceno tveganja za okolje ali oceno varnosti hrane ali krme v skladu s členom 6(3), točki (b) in (c), ter členom 18(3), točki (b) in (c), Uredbe (ES) št. 1829/2003, meni, da so potrebne dodatne informacije, Agencija ali pristojni nacionalni organ prek Agencije od vlagatelja zahteva, naj te informacije predloži v določenem roku. V tem primeru se šestmesečni rok podaljša za ta dodatni rok. Podaljšanje ni daljše od šestih mesecev, razen če je to upravičeno zaradi narave zahtevanih podatkov ali izrednih okoliščin.

2.  Poleg nalog iz člena 6(3) in člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1829/2003 Agencija preveri, ali so vsi podatki in dokumenti, ki jih predloži vlagatelj, v skladu s členom 19 te uredbe.

3.  Z odstopanjem od člena 6(3), točka (d), in člena 18(3), točka (d), Uredbe (ES) št. 1829/2003 Agencija referenčnemu laboratoriju Unije iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 posreduje podatke iz člena 19(2) te uredbe ter člena 5(3), točka (j), in člena 17(3), točka (j), Uredbe (ES) št. 1829/2003.

4.  Referenčni laboratorij Unije preskusi in validira metodo za odkrivanje, identifikacijo in količinsko opredelitev, ki jo predlaga vlagatelj v skladu s členom 19(2), ali oceni, ali informacije, ki jih je predložil. Če vlagatelj, upravičujejo upraviči uporabo prilagojenih načinov za izpolnjevanje zahtev glede metode odkrivanja iz navedenega odstavka, referenčni laboratorij Unije izvede lastne raziskave in analize, da potrdi navedeno neizvedljivost. V tem primeru se odločitev referenčnega laboratorija Unije utemelji in objavi. [Sprememba 228]

5.  Z odstopanjem od člena 6(5), točka (f), in člena 18(5), točka (f), Uredbe (ES) št. 1829/2003 se v primeru pozitivnega mnenja o odobritvi hrane ali krme v mnenje vključi tudi:

(a)  metoda, ki jo validira referenčni laboratorij Unije, za odkrivanje, vključno z vzorčenjem, ter po potrebi za identifikacijo in količinsko opredelitev rastline, pridobljene z NGT, ter za odkrivanje in identifikacijo z NGT pridobljene rastline v NGT hrani ali krmi ter utemeljitev morebitne prilagoditve metode v primerih iz člena 19(2), pododstavek 2;

(b)  navedba, kje je na voljo referenčni material.

6.  Poleg podatkov iz člena 6(5), točka (d), in člena 18(5), točka (d), Uredbe (ES) št. 1829/2003 mnenje vključuje tudi predlog za označevanje v skladu s členom 23 te uredbe.

Člen 21

Trajanje veljavnosti odobritve po obnovitvi

Z odstopanjem od člena 11(1) in člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003 je odobritev po prvi obnovitvi veljavna za nedoločen čas, razen če se Komisija iz utemeljenih razlogov na podlagi ugotovitev ocene tveganja, opravljene v skladu s to uredbo, in izkušenj z uporabo, vključno z rezultati spremljanja, če je tako določeno v odobritvi, odloči za obnovitev odobritve za omejeno obdobje.

Če rezultati spremljanja pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali okolje, ali če novi znanstveni podatki podpirajo to hipotezo, lahko pristojni organ prekliče svojo odločitev. Odločbo o preklicu je treba s priporočeno pošto poslati upravičencu odločbe, ki ima na voljo 15 dni za predložitev pripomb. V tem primeru je trženje z NGT pridobljene rastline ali NGT izdelka prepovedano od dneva po prejemu priporočenega pisma. [Sprememba 270]

ODDELEK 4

Skupne določbe za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in NGT izdelke kategorije 2

Člen 22

Spodbude za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in NGT izdelke kategorije 2, ki vsebujejo lastnosti, pomembne za trajnostnost

1.  Spodbude iz tega člena se uporabljajo za z NGT pridobljene rastline kategorije 2 in NGT izdelke kategorije 2, če je vsaj ena od predvidenih lastnosti rastline, pridobljene z NGT, ki se prenašajo z genetsko spremembo, vsebovana v Prilogi III, del 1členu 51(1) Uredbe (EU/…)(33), in nima lastnosti iz dela 2 navedene priloge. [Sprememba 57]

2.  Naslednje spodbude se uporabljajo za vloge za odobritev, predložene v skladu s členom 5 ali 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 v povezavi s členom 19:

(a)  z odstopanjem od člena 20(1), pododdelek (1), te uredbe Agencija poda mnenje o vlogi v štirih mesecih od prejema veljavne vloge, razen če je zaradi kompleksnosti izdelka treba uporabiti rok iz člena 20(1). Rok se lahko podaljša pod pogoji iz člena 20(1), pododdelek (2);

(b)  če je vlagatelj MSP, je oproščen plačila finančnih prispevkov referenčnemu laboratoriju Unije in Evropskemu omrežju laboratorijev GSO iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

3.  Naslednje svetovanje pred predložitvijo za namene ocene tveganja, opravljene v skladu s Prilogo II, se poleg člena 32a Uredbe (ES) št. 178/2002 uporablja pred prijavami, predloženimi v skladu s členom 13 Direktive 2001/18/ES v povezavi s členom 14, in vlogami za odobritev, predloženimi v skladu s členom 5 ali 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 v povezavi s členom 19:

(a)  osebje Agencije na zahtevo potencialnega vlagatelja ali prijavitelja svetuje o verjetnih hipotezah tveganja, ki jih je potencialni vlagatelj ali prijavitelj opredelil na podlagi lastnosti rastline, izdelka ali hipotetične rastline ali izdelka ter ki jih je treba obravnavati, in sicer z zagotavljanjem informacij iz Priloge II, dela 2 in 3. Vendar svetovanje ne zajema zasnove študij za obravnavo hipotez o tveganju;

(b)  če je potencialni vlagatelj ali prijavitelj MSP, lahko Agencijo obvesti o tem, kako namerava obravnavati verjetne hipoteze tveganja iz točke (a), ki jih je ugotovil na podlagi lastnosti rastline, izdelka ali hipotetične rastline ali izdelka, vključno z zasnovo študij, ki jih namerava izvesti v skladu z zahtevami iz Priloge II, dela 2 in 3. Agencija svetuje o priglašenih informacijah, vključno z zasnovo študij.

4.  Svetovanje pred predložitvijo iz odstavka 3 je v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)  ne posega v kakršno koli naknadno oceno vlog ali prijav, ki jo opravi odbor Agencije za gensko spremenjene organizme, in ni zavezujoče. Osebje Agencije, ki zagotovi svetovanje, ne sodeluje pri pripravljalnem znanstvenem ali tehničnem delu, ki je neposredno ali posredno relevantno za vlogo ali prijavo, v zvezi s katero se svetuje;

(b)  za morebitne prijave v skladu s členom 13 Direktive 2001/18/ES v povezavi s členom 14 in morebitne vloge v skladu s členom 5 ali 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 v povezavi s členom 19 glede z NGT pridobljene rastline kategorije 2, ki se bo uporabljala kot seme ali drug rastlinski razmnoževalni material, svetovanje pred predložitvijo zagotovi Agencija skupaj ali v tesnem sodelovanju s pristojnim organom države članice, ki ji bo predložena prijava ali vloga;

(c)  Agencija nemudoma objavi povzetek svetovanja pred predložitvijo, ko se vloga ali prijava šteje za veljavno. Člen 38(1a) se uporablja smiselno;

(d)  potencialni vlagatelji ali prijavitelji, ki dokažejo, da so MSP, lahko zahtevajo svetovanje pred predložitvijo iz odstavka 3, točka (a), v različnih časovnih obdobjih.

5.  Vsaka zahteva za spodbude se predloži Agenciji ob zahtevi za svetovanje iz odstavka 3 ali vlogi iz člena 5 ali 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 v povezavi s členom 19, priložijo pa se ji naslednje informacije:

(a)  informacije, potrebne za ugotovitev, da predvidene lastnosti, ki se prenašajo z genetsko spremembo z NGT pridobljene rastline kategorije 2, izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1;

(b)  po potrebi informacije, potrebne za dokazovanje, da je (potencialni) vlagatelj ali prijavitelj MSP;

(c)  za namene odstavka 3 informacije o vidikih iz Priloge II, del 1, če jih je že mogoče zagotoviti, in vse druge ustrezne informacije.

6.  Člen 26 Direktive 2001/18/ES in člen 30 Uredbe (ES) št. 1829/2003 se uporabljata za informacije, ki se v skladu s tem členom predložijo Agenciji, kot je ustrezno.

7.  Organ določi praktične ureditve za izvajanje odstavkov (3) do (6).

8.  Na Komisijo se v skladu s členom 26 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi spremeni sezname lastnosti rastlin, pridobljenih z NGT, iz Priloge III, da bi jih prilagodila znanstvenemu in tehnološkemu napredku ter novim dokazom o vplivu teh lastnosti na trajnostnost, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)  Komisija upošteva spremljanje vplivov te uredbe v skladu s členom 30(3);

(b)  Komisija opravi posodobljen pregled znanstvene literature o vplivu lastnosti, ki jih namerava dodati na seznam iz Priloge III ali črtati s tega seznama, na okoljsko, družbeno in gospodarsko trajnostnost;

(c)  Komisija po potrebi upošteva rezultate spremljanja, ki je bilo opravljeno v skladu s členom 14, točka (h), ali členom 19(3), z NGT pridobljenih rastlin z lastnostmi, ki se prenašajo z genetsko spremembo.

Člen 23

Označevanje odobrenih NGT izdelkov kategorije 2

Poleg zahtev za označevanje iz člena 21 Direktive 2001/18/ES, členov 12, 13, 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) in (7) Uredbe (ES) št. 1830/2003 in brez poseganja v zahteve iz druge zakonodaje Unije se lahko pri označevanju odobrenih NGT izdelkov kategorije 2 navedejo tudi lastnosti, ki se prenašajo z genetsko spremembo, kot je določeno v soglasju ali odobritvi v skladu s poglavjem III, oddelek 2 ali 3, te uredbe.

Člen 24

Ukrepi za preprečevanje nenamerne prisotnosti z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 v izdelkih, za katere se ne uporablja Direktiva 2001/18/ES ali Uredba (ES) št. 1829/2003.

Člen 25

Gojenje

Člen 26b Direktive 2001/18/ES se ne uporablja za z NGT pridobljene rastline kategorije 2.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 5(3) in, člena 22(8)6(11a) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 59]

3.  Prenose pooblastil iz člena 5(3), člena 6(11a) in člena 22(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 60]

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje((34)).

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(3), člena 6(11a) in člena 22(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 61]

Člen 27

Izvedbeni akti

Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

(a)   informacijami, potrebnimi za dokazovanje, da gre za rastlino, pridobljeno z NGT; [Sprememba 62]

(b)   pripravo in predložitvijo zahtev za preverjanje iz členov 6 in 7; [Sprememba 63]

(c)  metodologijo in zahtevami po informacijah za oceno tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 za okolje ter ocene varnosti NGT hrane in krme kategorije 2 v skladu z načeli in merili iz Priloge II;

(d)  uporabo členov 14 in 19, vključno s pravili o pripravi in predložitvi prijave ali vloge;

(e)  prilagojenimi načini za izpolnjevanje zahtev glede analiznih metod iz člena 14(1), točka (l), in člena 19(2).

Komisija se pred sprejetjem izvedbenih aktov iz točk (a) do (d) posvetuje z Agencijo. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 28(3).

Člen 28

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (ES) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (ES) št. 182/2011.

Člen 29

Navodila

1.  Agencija pred datumom začetka uporabe te uredbe objavi podrobna navodila za pomoč prijavitelju ali vlagatelju pri pripravi in predložitvi prijav in vloge iz poglavij II in III ter za izvajanje Priloge II.

2.  Referenčni laboratorij Evropske unije za genetsko spremenjeno hrano in krmo, ustanovljen v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki mu pomaga Evropsko omrežje laboratorijev GSO, pred datumom začetka uporabe te uredbe objavi podrobna navodila za pomoč prijavitelju ali vlagatelju pri uporabi člena 14(1), točka (l), in člena 19(2).

Člen 30

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

1.  Komisija ne prej kot tri leta po sprejetju prvega sklepa v skladu s členom 6(8) ali (10) ali členom 7(6) ali v skladu s poglavjem III, oddelek 2 ali 3, kar nastopi prej, in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij posreduje poročilo o izvajanju te uredbe.

2.  Poročilo opredeli in obravnava tudi vsa etičnavprašanja v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in okoljem, zdravjem ljudi in živali, spremembami kmetijskih praks ter socialno-ekonomska vprašanja, ki so sebi se lahko pojavila pri uporabi te uredbe. [Sprememba 64]

3.  Komisija za namene poročanja iz odstavka 1 po posvetovanju s pristojnimi organi držav članic v skladu z Direktivo 2001/18/ES in Uredbo (ES) št. 1829/2003 najpozneje do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi podroben program za spremljanje vpliva te uredbe na podlagi kazalnikov, vključno z namernimi in nenamernimi učinki ter sistematičnimi učinki na okolje, biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Program določa ukrepe, ki jih sprejmejo Komisija in države članice za zbiranje in analizo podatkov ter drugih dokazov. [Sprememba 65]

4.  Komisija ne prej kot dve leti po objavi prvega poročila iz odstavka 1 opravi oceno izvajanja te uredbe in njenega vpliva na zdravje ljudi in živali, okolje, obveščanje potrošnikov, delovanje notranjega trga ter gospodarsko, okoljsko in družbeno trajnostnost.

5.  Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o glavnih ugotovitvah ocene iz odstavka 4.

5a.   Komisija do leta 2025 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o vlogi in vplivu patentov na dostop žlahtniteljev in kmetov do raznolikega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter na inovacije in zlasti na priložnosti za MSP. V poročilu se oceni, ali so poleg določb iz člena 4a in člena 33a te uredbe potrebne dodatne pravne določbe. Kadar je to primerno za zagotovitev dostopa žlahtniteljev in kmetov do rastlinskega razmnoževalnega materiala, raznolikosti semen in dostopnih cen, se poročilu priloži zakonodajni predlog za obravnavanje nadaljnjih potrebnih prilagoditev okvira pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 66]

5b.   Komisija do leta 2024 predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, v katerem oceni posebnosti in potrebe drugih sektorjev, ki niso zajeti v tej zakonodaji, kot so mikroorganizmi, vključno s predlogom za nadaljnje ukrepe politike. [Sprememba 67]

5c.   Komisija vsaka štiri leta oceni merila enakovrednosti iz Priloge I in jih po potrebi posodobi z delegiranim aktom iz člena 5(3). [Sprememba 68]

Člen 31

Sklici v drugi zakonodaji Unije

Glede z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 se sklici v drugi zakonodaji Unije na Prilogo II ali III k Direktivi 2001/18/ES štejejo za sklicevanja na Prilogo II, dela 1 in 2, k tej uredbi.

Člen 32

Upravni pregled

Komisija lahko katero koli odločitev, sprejeto v skladu s pooblastili, dodeljenimi Agenciji v skladu s to uredbo, ali neizvajanje teh pooblastil pregleda na lastno pobudo ali se odzove na zahtevo države članice ali katere koli osebe, ki jo to neposredno in individualno zadeva.

Zahteva v ta namen se predloži Komisiji v dveh mesecih od dneva, ko se je zadevna stranka seznanila z zadevno odločitvijo ali neizvajanjem pooblastil.

Komisija pripravi osnutek odločitve v dveh mesecih in po potrebi od Agencije zahteva preklic odločitve ali izvajanje pooblastil.

Člen 33

Spremembi Uredbe (EU) 2017/625

Člen 23 Uredbe (EU) 2017/625 se spremeni:

(1)  v odstavku 2 se točka (a)(ii) nadomesti z naslednjim:"

„(ii) gojenja GSO za proizvodnjo hrane in krme ter pravilne uporabe načrta spremljanja iz člena 13(2), točka (e), Direktive 2001/18/ES, člena 5(5), točka (b), in člena 17(5), točka (b), Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 14(1), točka (h), in člena 19(3), točka (b), Uredbe [sklic na to uredbo];“;

(2)  v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) gojenja GSO za proizvodnjo hrane in krme ter pravilne uporabe načrta spremljanja iz člena 13(2), točka (e), Direktive 2001/18/ES, člena 5(5), točka (b), in člena 17(5), točka (b), Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 14(1), točka (h), in člena 19(3), točka (b), Uredbe [sklic na to uredbo];“.

Člen 33a

Spremembe Direktive 98/44/ES(35)

(1)   Člen 4 Direktive 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov se spremeni:

(a)   v odstavku 1 se dodata naslednji točki:"

(b)   doda se odstavek 4:"

„4. Odstavka 2 in 3 ne posegata v izključitev iz patentiranja iz odstavka 1.“;

(2)   v členu 8 se doda naslednji odstavek:"

„3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se varstvo, ki ga zagotavlja patent za biološki material s posebnimi značilnostmi zaradi izuma, ne nanaša na biološki material z istimi značilnostmi, pridobljen neodvisno od patentiranega biološkega materiala in s procesom, ki je v bistvu biološki, niti na biološki material, pridobljen iz takega materiala z razmnoževanjem.“;

(3)   v členu 9 se dodajo naslednji odstavki:"

„2. Z odstopanjem od odstavka 1 rastlinskega izdelka, ki vsebuje genetske informacije, pridobljene s tehničnim postopkom, ki ga je mogoče patentirati, ali iz tovrstnih informacij sestoji, ni mogoče patentirati, če je neločljiv del rastlinskih izdelkov, ki vsebujejo informacije, pridobljene s postopkom, ki je v bistvu biološki, ali iz tovrstnih informacij sestojijo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 varstvo, ki ga patent podeljuje za izdelek, ki vsebuje genetske informacije ali sestoji iz njih, ne zajema rastlinskega materiala, v katerega je ta izdelek vključen in v katerem so genetske informacije vsebovane in opravljajo svojo funkcijo, a je neločljiv del rastlinskega materiala, ki je pridobljen ali ga je mogoče pridobiti s postopkom, ki je v bistvu biološki.

4.   Varstvo, ki ga patent podeljuje za tehnični postopek, s katerim je mogoče proizvesti izdelek, ki vsebuje genetske informacije ali iz njih sestoji, ne zajema rastlinskega materiala, v katerega je ta izdelek vključen in v katerem so genetske informacije vsebovane in opravljajo svojo funkcijo, a je neločljiv del rastlinskega materiala, ki je pridobljen ali ga je mogoče pridobiti s postopkom, ki je v bistvu biološki.“ [Spremembe 69, 291cp1, 230/rev1 in 291cp3]

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od ... [24 mesecev od datumapo datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Člena 4a in 33a uporabljata od datuma začetka veljavnosti. [Sprememba 70]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

PRILOGA I

Merila enakovrednosti rastlin, pridobljenih z NGT, s konvencionalnimi rastlinami

Z NGT pridobljena rastlina se šteje za enakovredno konvencionalnim rastlinam, če se od rastline prejemnice/starševske rastline razlikuje za največ 20 genetskih sprememb vrstizpolnjuje naslednje pogoje iz točk 1 do 5 v kateri koli sekvenci DNK, ki je sekvenčno podobna tarčnemu mestu, kar je mogoče predvideti z bioinformacijskimi orodjiin 1a: [Sprememba 71]

(1)  število naslednjih genetskih sprememb, ki se lahko kombinirajo med seboj, ne presega 3 na katero koli zaporedje, ki kodira beljakovine ob upoštevanju, da so mutacije v intronih in regulatornih odsekih izključene iz te omejitve:

(a)  substitucija ali insercija največ 20 nukleotidov;

(b)   delecija poljubnega števila nukleotidov; [Sprememba 72]

(1a)  Naslednje genetske spremembe, ki se lahko kombinirajo med seboj, ne ustvarjajo himerne beljakovine, ki ni prisotna v vrstah iz genskega bazena za namene žlahtnenja ali da genetska sprememba ne prekine endogenega gena:

(a)   insercija nepretrganih sekvenc DNK iz genskega bazena za namene žlahtnjenja;

(b)   substitucija endogenih odsekov DNK z nepretrganimi odseki DNK iz genskega bazena za namene žlahtnjenja;

(c)   inverzija ali translokacija nepretrganih endogenih odsekov DNK iz genskega bazena za namene žlahtnenja; [Sprememba 73]

(2)   delecija poljubnega števila nukleotidov; [Sprememba 74]

(3)   pod pogojem, da genetska sprememba ne prekine endogenega gena:

(a)   tarčna insercija sosednje sekvence DNK, ki obstaja v genskem bazenu žlahtniteljev;

(b)   tarčna substitucija endogene sekvence DNK s sosednjo sekvenco DNK, ki obstaja v genskem bazenu žlahtniteljev; [Sprememba 75]

(4)   tarčna inverzija sekvence s poljubnim številom nukleotidov; [Sprememba 76]

(5)   katera koli druga tarčna sprememba katere koli velikosti, pod pogojem, da se dobljene sekvence DNK že pojavljajo (po možnosti s spremembami, sprejetimi v točkah (1) in/ali (2)) v vrsti iz genskega bazena žlahtniteljev. [Sprememba 77]

PRILOGA II

Ocena tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 ter NGT hrane in krme kategorije 2

Del 1 te priloge opisuje splošna načela, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi ocene tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 iz člena 13, točki (c) in (d), člena 14(1), točka (e), in člena 19(3), točka (a), za okolje ter ocene varnosti NGT hrane in krme kategorije 2 iz člena 19(1), točka (b). V delu 2 so opisane posebne informacije za oceno tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 za okolje, v delu 3 pa posebne informacije za oceno varnosti NGT hrane in krme kategorije 2.

Del 1 – Splošna načela in informacije

Ocena tveganja za okolje se opravi v skladu z načeli iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES.

Vrsta in količina informacij, potrebnih za oceno tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 za okolje iz Priloge III k Direktivi 2001/18/ES ter za oceno varnosti NGT hrane in krme kategorije 2, se prilagodita njihovemu profilu tveganja. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati, vključujejo:

(a)  značilnosti rastline, pridobljene z NGT, zlasti vnesene lastnosti, delovanje spremenjenih ali inseriranih genomskih zaporedij in delovanje katerega koli gena, ki je moten z insercijo cisgena ali njegovih delov;

(aa)   značilnosti rastline prejemnice kot je alergenost, potencial za genski pretok, plevelnost, ekološko funkcijo; [Sprememba 78]

(b)  predhodne izkušnje s porabo podobnih rastlin ali izdelkov iz njih;

(c)  predhodne izkušnje z gojenjem istih rastlinskih vrst ali rastlinskih vrst, ki imajo podobne lastnosti ali pri katerih so bila spremenjena, inserirana ali prekinjena podobna genomska zaporedja;

(d)  obseg in pogoje sproščanja;

(e)  predvidene pogoje uporabe z NGT pridobljene rastline.

Ocena tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 za okolje ter ocena tveganja NGT hrane in krme kategorije 2 vsebujeta naslednje:

(a)  prepoznavanje in opredelitev nevarnosti;

(b)  oceno izpostavljenosti;

(c)  opredelitev tveganja.

Vedno se zahtevajo naslednje informacije:

(a)  prepoznavanje in opredelitev nevarnosti:

(i)  informacije o rastlinah prejemnicah ali, kadar je ustrezno, starševskih rastlinah;

(ii)  molekularna karakterizacija.

Informacije se zagotovijo s primerjavo že razpoložljivih podatkov iz znanstvene literature ali drugih virov ali z zbiranjem znanstvenih podatkov, po potrebi z izvajanjem ustreznih eksperimentalnih ali bioinformacijskih študij;

(b)  ocena izpostavljenosti:

zagotovijo se informacije o verjetnosti vsakega ugotovljenega možnega škodljivega učinka. To se oceni ob upoštevanju značilnosti prejemnega okolja, predvidene funkcije, prehranske vloge, pričakovane ravni uporabe hrane in krme v EU ter obsega vloge za odobritev, kot je ustrezno;

(c)  opredelitev tveganja:

vlagatelj pri opredelitvi tveganja rastlin ter hrane in krme, pridobljenih z NGT, izhaja iz informacij, pridobljenih s prepoznavanjem nevarnosti, opredelitvijo nevarnosti in oceno izpostavljenosti. Tveganje se za vsak možni škodljivi učinek opredeli kot kombinacija razsežnosti in verjetnosti pojava navedenega škodljivega učinka, da se zagotovi kvantitativna ali semikvantitativna ocena tveganja. Po potrebi se opiše negotovost za vsako ugotovljeno tveganje.

Vse informacije o prepoznavanju in opredelitvi nevarnosti iz delov 2 in 3 se zahtevajo le, če posebne značilnosti in predvidena uporaba z NGT pridobljene rastline kategorije 2 ali NGT hrane ali krme kategorije 2 povzročajo hipoteze o verjetnem tveganju, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo določenih informacij.

Del 2 – Posebne informacije za oceno tveganja z NGT pridobljenih rastlin kategorije 2 za okolje v zvezi s prepoznavanjem in opredelitvijo nevarnosti

(1)  Analiza agronomskih, fenotipskih in sestavnih značilnosti;

(2)  obstojnost in invazivnost;

(3)  potencialni genski prenos;

(4)  interakcije z NGT pridobljene rastline in ciljnih organizmov;

(5)  interakcije z NGT pridobljene rastline in neciljnih organizmov;

(6)  učinki posebnih tehnik gojenja, upravljanja in spravila;

(6a)  učinki na ekološko pridelavo; [Sprememba 79]

(7)  učinki na biogeokemične procese;

(8)  učinki na zdravje ljudi in živali.

(8a)  učinki na varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti. [Sprememba 80]

Del 3 – Posebne informacije za oceno tveganja NGT hrane in krme kategorije 2 v zvezi s prepoznavanjem in opredelitvijo nevarnosti

(1)  Analiza agronomskih, fenotipskih in sestavnih značilnosti;

(2)  toksikologija;

(3)  alergenost;

(4)  ocena hranilne vrednosti.

PRILOGA III

Lastnosti iz člena 6 in člena 22 [Sprememba 81]

Del 1

Lastnosti, ki upravičujejo spodbude iz člena 22:

(1)  donos, vključno s stabilnostjo donosa in donosom v pogojih z majhnim vnosom, če te lastnosti prispevajo tudi k točkam (2), (3) ali (4) te Priloge; [Sprememba 82]

(2)  toleranca/odpornost na biotski stres, vključno z rastlinskimi boleznimi, ki jih povzročajo ogorčice, glive, bakterije, virusi in drugi škodljivi organizmi;

(3)  toleranca/odpornost na abiotski stres, vključno s tistim, ki ga povzročajo ali poslabšujejo podnebne spremembe;

(4)  učinkovitejša uporaba virov, kot so voda in hranila;

(5)  značilnosti, ki izboljšujejo trajnostnost skladiščenja, predelave in distribucije;

(6)  izboljšana kakovost ali prehranske lastnosti;

(7)  manjša potreba po zunanjih vnosih, kot so fitofarmacevtska sredstva in gnojila, če to ni v nasprotju s Prilogo III, del 2. [Sprememba 83]

Del 2

Lastnosti, ki izključujejo uporabo spodbud iz člena 22: toleranca na herbicide.

(1) UL C, C/2024/893, 6.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/893/oj. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) To stališče ustreza spremembam Evropskega parlamenta, sprejetim 7. februarja 2024 (Sprejeta besedila, P9_TA(2024)0067). (4) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1). (5) Spoznanja in rešitve, ki izhajajo iz raziskovalnih in inovacijskih projektov o strategijah žlahtnjenja rastlin, ki jih financira EU, lahko prispevajo k reševanju izzivov odkrivanja, zagotavljanju sledljivosti in pristnosti ter spodbujanju inovacij na področju novih genomskih tehnik. V okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, ki mu je sledil, je bilo financiranih več kot 1 000 projektov, v katere je bilo vloženih več kot 3 milijarde EUR. V okviru programa Obzorje Evropa poteka tudi podpora novim skupnim raziskovalnim projektom na področju strategij žlahtnjenja rastlin, SWD(2021) 92 final. (6) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final). (7) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020) 381 final). (8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final). (9) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final). (10) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov (COM(2022) 133 final); Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Gene editing and agrifood systems (Urejanje genov in agroživilski sistemi), Rim, 2022, ISBN 978-92-5-137417-7. (11) Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, A sustainable bioeconomy for Europe – Strengthening the connection between economy, society and the environment: updated bioeconomy strategy (Trajnostno biogospodarstvo za Evropo – Krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem: posodobljena strategija za biogospodarstvo), Urad za publikacije, 2018, https://data.europa.eu/doi/10.2777/792130. (12) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021) 66 final). (13) Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24). (14) Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1). (15) Sodba Sodišča z dne 25. julija 2018, Confédération paysanne in drugi proti Premier ministre in Ministre de l’agriculture, de l’agroalimentaire et de la forêt, C-528/16, ECLI:EU:C:2018:583. (16) Sklep Sveta (EU) 2019/1904 z dne 8. novembra 2019 o pozivu Komisiji za predložitev študije glede na sodbo Sodišča v zadevi C-528/16 o statusu novih genomskih tehnik na podlagi prava Unije in predloga, če bi bilo to glede na rezultate študije ustrezno (UL L 293, 14.11.2019, str. 103). (17) Študija o statusu novih genomskih tehnik v skladu s pravom Unije in ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi C-528/16, SWD(2021) 92 final. (18) Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L 327, 11.12.2015, str. 1). (19) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1). (20) Odbor EFSA za GSO (odbor EFSA za gensko spremenjene organizme), Mullins, E., Bresson, J-L., Dalmay, T., Dewhurst, I. C., Epstein, M. M., Firbank, L. G., Guerche, P., Hejatko, J., Moreno, F. J., Naegeli, H., Nogué, F., Sánchez Serrano, J. J., Savoini, G., Veromann, E., Veronesi, F., Casacuberta, J., Fernandez Dumont, A., Gennaro, A., Lenzi, P., Lewandowska, A., Munoz Guajardo, I. P., Papadopoulou, N., in Rostoks, N., 2022, Updated scientific opinion on plants developed through cisgenesis and intragenesis (Posodobljeno znanstveno mnenje o rastlinah, razvitih s cisgenezo in intragenezo), EFSA Journal 2022;20(10):7621, 33 str., https://doi.org/10.2903/j.efsa.2022.7621. (21) Odbor EFSA za GSO (odbor EFSA za gensko spremenjene organizme), Naegeli, H., Bresson, J-L., Dalmay, T., Dewhurst, I. C., Epstein, M. M., Firbank, L. G., Guerche, P., Hejatko, J., Moreno, F. J., Mullins, E., Nogué, F., Sánchez Serrano, J. J., Savoini, G., Veromann, E., Veronesi, F., Casacuberta, J., Gennaro, A., Paraskevopoulos, K., Raffaello, T., in Rostoks, N., 2020, Applicability of the EFSA Opinion on site-directed nucleases type 3 for the safety assessment of plants developed using site-directed nucleases type 1 and 2 and oligonucleotide-directed mutagenesis (Uporaba mnenja EFSA o mestno usmerjenih nukleazah tipa 3 za oceno varnosti rastlin, razvitih z uporabo mestno usmerjenih nukleaz tipa 1 in 2 ter oligonukleotidno usmerjene mutageneze), EFSA Journal 2020;18(11):6299, 14 str., https://doi. org/10.2903/j.efsa.2020.6299. (22) Odbor EFSA za GSO (odbor EFSA za gensko spremenjene organizme), Mullins, E., Bresson, J-L., Dalmay, T., Dewhurst, I. C., Epstein, M. M., Firbank, L. G., Guerche, P., Hejatko, J., Moreno, F. J., Naegeli, H., Nogué, F., Rostoks, N., Sánchez Serrano, J. J., Savoini, G., Veromann, E., Veronesi, F., Fernandez, A., Gennaro, A., Papadopoulou, N., Raffaello, T., in Schoonjans, R., 2022, Statement on criteria for risk assessment of plants produced by targeted mutagenesis, cisgenesis and intragenesis (Izjava o merilih za oceno tveganja rastlin, pridobljenih s tarčno mutagenezo, cisgenezo in intragenezo). EFSA Journal 2022;20(10):7618, 12 str., https://doi.org/10.2903/j.efsa.2022.7618. (23) Evropsko omrežje laboratorijev GSO (ENGL), Detection of food and feed plant products obtained by new mutagenesis techniques (Odkrivanje rastlinskih izdelkov za hrano in krmo, pridobljenih z novimi tehnikami mutageneze), 26. marec 2019 (JRC116289); 13. junij 2023 (JRC133689; EUR 31521 EN). (24) COM(2023) 414 final. (25) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 031, 1.2.2002, str. 1). (26) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (27) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (28) SWD(2023) 412 final. (29) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1). (30) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4). (31) COM(2023) 414 final. (32) Uredba Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (UL L 10, 16.1.2004, str. 5). (33) *Predlog Komisije za uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu (COM(2023)0414), (2023/0227(COD)). (34) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (35) Direktiva 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (UL L 213, 30.7.1998, str. 13).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 v zvezi z ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranjem ukrepov za reševanje (COM(2023)0226 – C9-0139/2023 – 2023/0111(COD))

P9_TA(2024)0326 A9-0155/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0226),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0139/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 5. julija 2023(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2023(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0155/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 v zvezi z ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranjem ukrepov za reševanje(3)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(4),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Okvir Unije za reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (v nadaljnjem besedilu: institucije) je bil vzpostavljen po svetovni finančni krizi v letih 2008–2009 in po mednarodni potrditvi „ključnih lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij(6)“ Odbora za finančno stabilnost. Okvir Unije za reševanje je sestavljen iz Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7) in Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Oba akta se uporabljata za institucije s sedežem v Uniji in za vse druge subjekte, ki spadajo v področje uporabe navedene direktive ali uredbe (v nadaljnjem besedilu: subjekti). Okvir Unije za reševanje je namenjen s predpisi skladnemu obravnavanju propadov institucij in subjektov z ohranjanjem kritičnih funkcij institucij ter subjektov ter preprečevanjem groženj za finančno stabilnost, ob hkratni zaščiti vlagateljev in javnih sredstev. Poleg tega je namen okvira Unije za reševanje spodbuditi razvoj notranjega bančnega trga z vzpostavitvijo usklajene ureditve za koordinirano reševanje čezmejnih kriz ter preprečevanjem težav v zvezi z enakimi konkurenčnimi pogoji.

(1a)  Bančna unija trenutno temelji le na dveh od njenih predvidenih treh stebrov, in sicer na enotnem mehanizmu nadzora (EMN) in enotnem mehanizmu za reševanje (EMR). Njena struktura je tako še vedno nepopolna, saj njen tretji steber, tj. evropski sistem jamstva za vloge (ESJV), še vedno ne obstaja. Dokončanje bančne unije je sestavni del ekonomske in monetarne unije ter finančne stabilnosti, zlasti ker se bodo tako zmanjšala tveganja tako imenovanega začaranega kroga, ki nastane zaradi vzajemne povezanosti bank in držav.

(2)  Okvir Unije za reševanje, kot se trenutno uporablja, več let po začetku izvajanja nekaterih od teh ciljev ne dosega, kot je bilo predvideno. Čeprav so institucije in subjekti dosegli znaten napredek pri rešljivosti in so v ta namen namenili znatna sredstva, zlasti s kopičenjem sposobnosti pokrivanja izgub in dokapitalizacije ter financiranjem shem za financiranje reševanja, se okvir Unije za reševanje redko uporablja. Propadi nekaterih manjših in srednje velikih institucij in subjektov se namesto tega večinoma rešujejo z neusklajenimi nacionalnimi ukrepi. Žal se namesto varnostnih mrež, ki jih financira sektor, vključno s shemami za financiranje reševanja, še vedno uporablja davkoplačevalski denar. Zdi se, da to stanje izhaja iz nezadostnih spodbud. Te neustrezne spodbude so posledica medsebojnega učinkovanja okvira Unije za reševanje in nacionalnih pravil, pri čemer se široka diskrecija pri oceni javnega interesa ne uporablja vedno na način, ki bi odražal, kako naj bi se uporabljal okvir Unije za reševanje. Hkrati se zaradi tveganj, da bi morali vlagatelji institucij, ki se financirajo z vlogami, kriti izgube, okvir Unije za reševanje ni veliko uporabljal za zagotovitev, da imajo te institucije pri reševanju dostop do zunanjega financiranja, zlasti če ni bilo drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov. In končno, zaradi manj strogih pravil o dostopu do financiranja zunaj postopkov reševanja kot pri reševanju je bila uporaba okvira Unije za reševanje manj zaželena kot druge rešitve, ki pogosto vključujejo uporabo davkoplačevalskega denarja namesto lastnih sredstev institucije ali subjekta ali varnostnih mrež, ki jih financira bančni sektor. Ta položaj ustvarja tveganje razdrobljenosti, tveganja neoptimalnih izidov pri propadu institucij in subjektov, zlasti manjših in srednje velikih institucij in subjektov, ter oportunitetne stroške zaradi neporabljenih finančnih sredstev. Zato je treba zagotoviti učinkovitejšo in doslednejšo uporabo okvira Unije za reševanje ter zagotoviti, da se lahko uporablja, kadar ▌je to v javnem interesu, tudi za manjše in srednje velike institucije ▌.

(3)  V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 806/2014 se države članice, ki so vzpostavile tesno sodelovanje med Evropsko centralno banko (ECB) in zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi, za namene navedene uredbe štejejo za sodelujoče države članice. Vendar Uredba (EU) št. 806/2014 ne vsebuje nobenih podrobnosti o postopku priprave na začetek tesnega sodelovanja pri nalogah, povezanih z reševanjem. Zato je primerno, da se te podrobnosti določijo.

(4)  Intenzivnost in raven podrobnosti načrtovanja reševanja, potrebnega v zvezi s podrejenimi družbami, ki niso bile opredeljene kot subjekti v postopku reševanja, se razlikujeta glede na velikost in profil tveganja zadevnih institucij in subjektov, prisotnost kritičnih funkcij in strategijo reševanja skupine. Enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) bi zato moral imeti možnost, da te dejavnike upošteva pri opredelitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s takimi podrejenimi družbami, in po potrebi uporabi poenostavljen pristop.

(5)  Institucija ali subjekt, ki je v postopku prenehanja v skladu z nacionalnim pravom, potem ko je bilo ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadel, in je odbor sklenil, da njegovo reševanje ni v javnem interesu, bo na koncu izstopil s trga. To pomeni, da načrt ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru propada, ni potreben, ne glede na to, ali je pristojni organ zadevni instituciji ali subjektu že odvzel dovoljenje. Enako velja za preostali del institucije v postopku reševanja po prenosu sredstev, pravic in obveznosti v okviru strategije s prenosom. Zato je primerno določiti, da v teh primerih sprejetje načrtov reševanja ni potrebno.

(6)  Odbor lahko trenutno prepove nekatere razdelitve, če institucija ali subjekt ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, kadar se obravnava skupaj z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: MREL). Vendar je treba za zagotovitev pravne varnosti in uskladitve z obstoječimi postopki za izvajanje odločitev, ki jih sprejme odbor, jasneje opredeliti vloge organov, vključenih v postopek prepovedi razdelitev. Zato je primerno določiti, da bi moral odbor nacionalnemu organu za reševanje naročiti, naj prepove take razdelitve, slednji pa bi moral izvajati odločitev odbora. Poleg tega se lahko od institucije ali subjekta v nekaterih primerih zahteva, da izpolni MREL na drugačni podlagi od tiste, na kateri mora ta institucija ali subjekt izpolnjevati zahtevo po skupnem blažilniku. Ta položaj ustvarja negotovost glede pogojev za izvajanje pooblastil odbora za prepoved razdelitev in za izračun maksimalnega zneska za razdelitev, povezanega z MREL. Zato bi bilo treba določiti, da bi moral odbor v teh primerih nacionalnim organom za reševanje naročiti, da prepovejo nekatere razdelitve na podlagi ocene zahteve po skupnem blažilniku, ki izhaja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1118(9). Za zagotovitev preglednosti in pravne varnosti bi moral odbor o ocenjeni zahtevi po skupnem blažilniku obvestiti institucijo ali subjekt, ki bi moral nato javno razkriti to ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku.

(7)  Direktiva 2014/59/EU in Uredba (EU) št. 575/2013 določata pooblastila, ki jih morajo izvajati organi za reševanje, od katerih nekatera niso vključena v Uredbo (EU) št. 806/2014. V okviru enotnega mehanizma za reševanje to lahko povzroči negotovost glede tega, kdo bi moral izvajati ta pooblastila in pod kakšnimi pogoji bi jih bilo treba izvajati. Zato je treba določiti, kako bi morali nacionalni organi za reševanje izvajati nekatera pooblastila, določena samo v Direktivi 2014/59/EU, v zvezi s subjekti in skupinami, za katere je neposredno odgovoren odbor. V teh primerih bi moral imeti odbor možnost, da nacionalnim organom za reševanje po potrebi naroči, naj izvajajo ta pooblastila. Odbor bi moral imeti zlasti možnost, da nacionalnim organom za reševanje naroči, naj od institucije ali subjekta zahtevajo, da vodi podrobno evidenco finančnih pogodb, katerih stranka je institucija ali subjekt, ali uporabi pooblastilo za začasno prekinitev nekaterih finančnih obveznosti v skladu s členom 33a Direktive 2014/59/EU. Ker pa dovoljenja za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10), ki se uporablja tudi za institucije in subjekte ter obveznosti, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: MREL), ne zahtevajo uporabe nacionalne zakonodaje, bi moral imeti odbor možnost, da ta dovoljenja izda neposredno institucijam ali subjektom, ne da bi moral nacionalnim organom za reševanje naročiti, naj izvajajo to pooblastilo.

(8)  Z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta(11), Uredbo (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ter Direktivo (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta(13) je bil v pravo Unije uveden mednarodni „standard o skupni sposobnosti pokrivanja izgub (TLAC)“, ki ga je 9. novembra 2015 objavil Odbor za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: standard TLAC) za globalne sistemsko pomembne banke, ki se v pravu Unije imenujejo globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI). Uredba (EU) 2019/877 in Direktiva (EU) 2019/879 sta prav tako spremenili MREL iz Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014. Določbe Uredbe (EU) št. 806/2014 o MREL je treba uskladiti z izvajanjem standarda TLAC za GSPI v zvezi z nekaterimi obveznostmi, ki bi se lahko uporabile za izpolnitev dela MREL, ki bi ga bilo treba izpolniti s kapitalom in drugimi podrejenimi obveznostmi. Zlasti bi bilo treba obveznosti, ki so uvrščene pari passu nekaterim izključenim obveznostim, vključiti v kapital in podrejene kvalificirane instrumente subjektov v postopku reševanja, kadar znesek teh izključenih obveznosti v bilanci stanja subjekta v postopku reševanja ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja in ta vključitev ne bi povzročila tveganj, povezanih z načelom „noben upnik ne sme biti na slabšem“.

(9)  Pravila za določitev MREL so večinoma osredotočena na določitev ustrezne ravni MREL ob predpostavki, da je instrument za reševanje s sredstvi upnikov prednostna strategija reševanja. Vendar Uredba (EU) št. 806/2014 odboru omogoča uporabo drugih instrumentov za reševanje, in sicer tistih, ki temeljijo na prenosu poslovanja institucije v postopku reševanja na zasebnega kupca ali premostitveno institucijo. Zato bi bilo treba določiti, da bi moral odbor, če je v načrtu reševanja predvidena uporaba instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje, določiti raven MREL za zadevni subjekt v postopku reševanja na podlagi posebnosti teh instrumentov za reševanje ter različnih potreb v zvez s kritjem izgub in dokapitalizacijo, ki jih ti instrumenti vključujejo.

(10)  Raven MREL za subjekte v postopku reševanja je vsota zneska izgub, pričakovanih v postopku reševanja, in zneska za dokapitalizacijo, ki subjektu v postopku reševanja omogoča, da še naprej izpolnjuje pogoje za dovoljenje in da lahko v ustreznem obdobju opravlja svoje dejavnosti. Nekatere prednostne strategije reševanja, zlasti instrument prodaje poslovanja, vključujejo prenos sredstev, pravic in obveznosti na prejemnika ▌. V teh primerih cilji elementa dokapitalizacije morda ne bodo veljali v enakem obsegu kot v primeru strategije reševanja delujoče banke s sredstvi upnikov, saj odboru ne bo treba zagotoviti, da subjekt v postopku reševanja po ukrepu za reševanje ponovno zagotovi izpolnjevanje kapitalskih zahtev. Kljub temu se pričakuje, da bodo izgube v takih primerih presegle kapitalske zahteve subjekta v postopku reševanja. Zato je primerno določiti, da raven MREL navedenih subjektov v postopku reševanja še naprej vključuje znesek dokapitalizacije, ki se prilagodi sorazmerno s strategijo reševanja.

(11)  Če strategija reševanja predvideva uporabo instrumentov za reševanje, ki niso izključno instrumenti za reševanje s sredstvi upnikov, bodo potrebe po dokapitalizaciji zadevnega subjekta po reševanju na splošno manjše kot v primeru reševanja delujoče banke s sredstvi upnikov. V takem primeru bi bilo treba pri kalibraciji MREL ta vidik upoštevati pri ocenjevanju zahteve glede dokapitalizacije. Zato bi moral odbor pri prilagoditvi ravni MREL za subjekte v postopku reševanja, katerih načrt reševanja predvideva instrument prodaje poslovanja ali instrument premostitvene institucije, ki se uporablja neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje, upoštevati značilnosti teh instrumentov, vključno s pričakovanimi parametri prenosa na zasebnega kupca ali premostitveno institucijo, vrstami instrumentov, ki se bodo prenesli, pričakovano vrednostjo in tržljivostjo teh instrumentov ter zasnovo prednostne strategije reševanja, vključno z dopolnilno uporabo instrumenta izločitve sredstev. Ker mora organ za reševanje za vsak primer reševanja posebej odločiti o morebitni uporabi sredstev iz sistema jamstva za vloge in ker take odločitve ni mogoče zanesljivo domnevati vnaprej, odbor pri kalibraciji ravni MREL ne bi smel upoštevati morebitnega prispevka sistema jamstva za vloge pri reševanju. S takim pristopom poleg tega postane manj verjetno, da se bo pojavilo moralno tveganje, saj zagotavlja, da subjekti ne predpostavljajo vnaprej, da se bo uresničitev cilja 8 % za vse obveznosti in kapital financirala s sredstvi iz zadevnega sistema jamstva za vloge.

▌

(13)  V skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013(14) je ECB pristojna za izvajanje nadzorniških nalog v zvezi z zgodnjim posredovanjem. Zmanjšati je treba tveganja, ki izhajajo iz različnih načinov, na katere so ukrepi za zgodnje posredovanje iz Direktive 2014/59/EU prenesli v nacionalno zakonodajo, ter ECB olajšati učinkovito in dosledno izvajanje njenih pooblastil za sprejemanje ukrepov za zgodnje posredovanje. Ti ukrepi za zgodnje posredovanje so bili zasnovani, da bi pristojnim organom omogočili, da ustavijo slabšanje finančnega in gospodarskega položaja institucije ali subjekta ter, kolikor je mogoče, zmanjšajo tveganje morebitnega reševanja in njegov učinek. Vendar so bili ukrepi za zgodnje posredovanje zaradi pomanjkanja gotovosti glede sprožilcev za njihovo uporabo in delnega prekrivanja z nadzorniškimi ukrepi redko uporabljeni. Določbe Direktive 2014/59/EU o ukrepih za zgodnje posredovanje bi bilo zato treba preslikati v Uredbo (EU) št. 806/2014, s čimer bi se zagotovil enoten pravni instrument, ki ga lahko ECB neposredno uporablja, pogoji za uporabo teh ukrepov za zgodnje posredovanje pa bi morali biti poenostavljeni in podrobneje opredeljeni. Za odpravo negotovosti glede pogojev in časovnega okvira za razrešitev upravljalnega organa in imenovanje začasnih upraviteljev bi bilo treba te ukrepe izrecno opredeliti kot ukrepe za zgodnje posredovanje, za njihovo uporabo pa bi morali veljati isti sprožilci. Hkrati bi bilo treba od ECB zahtevati, da ustrezne ukrepe za obravnavanje posebnih primerov izbere v skladu z načelom sorazmernosti. Da bi ECB lahko upoštevala tveganja izgube ugleda ali tveganja, povezana s pranjem denarja ali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, bi morala ocenjevati pogoje za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje ne le na podlagi kvantitativnih kazalnikov, kot so kapitalske ali likvidnostne zahteve, raven finančnega vzvoda, nedonosna posojila ali koncentracija izpostavljenosti, temveč tudi na podlagi kvalitativnih sprožilcev.

(14)  Treba je zagotoviti, da se odbor lahko pripravi na morebitno reševanje institucije ali subjekta. Zato bi morala ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ dovolj zgodaj obvestiti odbor o poslabšanju finančnega položaja institucije ali subjekta, odbor pa bi moral imeti potrebna pooblastila za izvajanje pripravljalnih ukrepov. Pomembno je, da za čim hitrejši odziv odbora na poslabšanje položaja institucije ali subjekta predhodna uporaba ukrepov za zgodnje posredovanje ne bi smela biti pogoj, da odbor sprejme ukrepe za trženje institucije ali subjekta ali zahteva informacije za posodobitev načrta reševanja in pripravo vrednotenja. Za zagotovitev doslednega, usklajenega, učinkovitega in pravočasnega odziva na poslabšanje finančnega položaja institucije ali subjekta ter za ustrezno pripravo na morebitno reševanje je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in odborom. Takoj ko institucija ali subjekt izpolni pogoje za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje, bi morali ECB, pristojni nacionalni organi in odbor okrepiti izmenjavo informacij, vključno z začasnimi informacijami, ter skupaj spremljati finančni položaj institucije ali subjekta.

(14a)  Kadar odbor zahteva informacije, ki so potrebne za posodobitev načrtov reševanja, pripravo na morebitno reševanje subjekta ali izvedbo vrednotenja, bi morali ECB ali zadevni pristojni nacionalni organi odboru te informacije predložiti, kolikor so jim na voljo. Kadar zadevne informacije ECB ali pristojnim nacionalnim organom še niso na voljo, bi morali odbor in ECB ali zadevni pristojni nacionalni organi sodelovati in se usklajevati, da bi zbrali informacije, za katere odbor meni, da so potrebne. Pristojni nacionalni organi bi morali pri zbiranju potrebnih informacij v sklopu takega sodelovanja ustrezno spoštovati načelo sorazmernosti.

(15)  Zagotoviti je treba pravočasno ukrepanje in zgodnje usklajevanje med odborom in ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom v zvezi z manj pomembnimi čezmejnimi skupinami, kadar institucija ali subjekt še vedno deluje, vendar obstaja pomembno tveganje, da bo institucija ali subjekt propadel. Zato bi morala ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ o takem tveganju čim prej uradno obvestiti odbor. To uradno obvestilo bi moralo vsebovati razloge za oceno ECB ali zadevnega pristojnega nacionalnega organa in pregled alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzorniških ukrepov ali ukrepov za zgodnje posredovanje, ki so na voljo za preprečitev propada institucije ali subjekta v razumnem roku. Takšno zgodnje uradno obveščanje ne bi smelo posegati v postopke za ugotavljanje, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje. Predhodno uradno obvestilo ECB ali zadevnega pristojnega nacionalnega organa odboru o pomembnem tveganju propada ali verjetnega propada institucije ali subjekta ne bi smelo biti pogoj za naknadno ugotovitev, da institucija ali subjekt dejansko propada ali bo verjetno propadel. Poleg tega mora odbor, če se pozneje oceni, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel, in če v razumnem roku ni drugih rešitev za preprečitev takega propada, sprejeti odločitev o tem, ali bo sprejel ukrep za reševanje. V takem primeru je lahko pravočasnost odločitve o uporabi ukrepa za reševanje za institucijo ali subjekt bistvena za uspešno izvajanje strategije reševanja, zlasti ker lahko zgodnje posredovanje v instituciji ali subjektu prispeva k zagotavljanju zadostne ravni sposobnosti pokrivanja izgub in likvidnosti za izvajanje te strategije. Zato je primerno, da se odboru omogoči, da v tesnem sodelovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom oceni razumen časovni okvir za izvedbo alternativnih ukrepov za preprečitev propada institucije ali subjekta. Pri izvajanju te ocene bi bilo treba upoštevati tudi potrebo po ohranitvi zmožnosti organa za reševanje in zadevnega subjekta, da učinkovito izvajata strategijo reševanja, kadar je to na koncu potrebno, vendar to ne bi smelo preprečiti sprejetja alternativnih ukrepov. Zlasti predvideni časovni okvir za alternativne ukrepe bi moral biti takšen, da ne bi ogrozil učinkovitosti morebitnega izvajanja strategije reševanja. Za zagotovitev pravočasnega izida in da bi se odbor lahko ustrezno pripravil na morebitno reševanje institucije ali subjekta, bi se morala odbor in ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ redno sestajati, odbor pa bi se moral o pogostosti teh sestankov odločiti ob upoštevanju okoliščin primera.

(16)  Da bi zajeli pomembne kršitve bonitetnih zahtev, je treba podrobneje določiti pogoje za ugotavljanje, ali nadrejene družbe, vključno s holdingi, propadajo ali bodo verjetno propadle. Kršitev navedenih zahtev s strani nadrejene družbe bi morala biti pomembna, kadar sta vrsta in obseg take kršitve primerljiva s kršitvijo, ki bi, če bi jo storila kreditna institucija, upravičila odvzem dovoljenja s strani pristojnega organa v skladu s členom 18 Direktive 2013/36/EU.

(17)  Okvir za reševanje naj bi se uporabljal za potencialno katero koli institucijo ali subjekt, ne glede na velikost in poslovni model, s pozitivno oceno javnega interesa. Za zagotovitev takega rezultata bi bilo treba določiti merila za uporabo ocene javnega interesa za propadajočo institucijo ali subjekt. V zvezi s tem je treba pojasniti, da se lahko glede na posebne okoliščine nekatere funkcije institucije ali subjekta štejejo za kritične, če bi njihova ukinitev vplivala na finančno stabilnost ali kritične storitve na regionalni ravni, zlasti kadar je nadomestljivost ključnih funkcij odvisna od upoštevnega geografskega trga.

(18)  Pri oceni, ali je reševanje institucije ali subjekta v javnem interesu, bi bilo treba upoštevati, da so vlagatelji bolje zaščiteni, kadar se sredstva sistema jamstva za vloge uporabljajo učinkoviteje in so njegove izgube čim manjše. Zato bi bilo treba pri oceni javnega interesa šteti, da se cilj reševanja glede zaščite vlagateljev bolje doseže pri reševanju, če bi bila odločitev za insolventnost dražja za sistem jamstva za vloge.

(19)  Ocena, ali je reševanje institucije ali subjekta v javnem interesu, bi morala v največji možni meri odražati tudi razliko med financiranjem, zagotovljenim prek varnostnih mrež, ki jih financira sektor (sheme za financiranje reševanja ali sistemi jamstva za vloge), in financiranjem, ki ga države članice zagotovijo iz davkoplačevalskega denarja. Financiranje, ki ga zagotovijo države članice, pomeni večjo nevarnost moralnega tveganja in manjšo spodbudo za tržno disciplino, zato bi bilo treba o njegovi uporabi razmisliti le v izrednih okoliščinah. Zato bi moral odbor pri ocenjevanju cilja zmanjšanja odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči financiranje prek shem za financiranje reševanja ali sistema jamstva za vloge obravnavati kot bolj zaželeno od financiranja z enakim zneskom sredstev iz proračuna držav članic.

(19a)  Če so nacionalni okviri za insolventnost in reševanje učinkoviti pri doseganju ciljev okvira v enakem obsegu, bi bilo treba dati prednost možnosti, ki zmanjšuje tveganje za davkoplačevalce in gospodarstvo. Ta pristop zagotavlja preudarno in odgovorno ukrepanje, usklajeno s krovnim ciljem varovanja interesov davkoplačevalcev in širše gospodarske stabilnosti.

(19b)  Izredno finančno podporo institucijam in subjektom, ki se financira z denarjem davkoplačevalcev, bi bilo treba, če sploh, dodeliti samo za odpravo resne motnje v gospodarstvu, ki je izjemne in sistemske narave, saj močno obremenjuje javne finance in izkrivlja enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu.

(20)  Za zagotovitev, da se cilji reševanja dosežejo na najučinkovitejši način, bi bilo treba pri rezultatu ocene javnega interesa preučiti, ali bi prenehanje propadajoče institucije ali subjekta z običajnimi insolvenčnimi postopki cilje reševanja doseglo učinkoviteje kot reševanje in ne le v enakem obsegu kot reševanje.

(21)  Glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive 2014/59/EU, Uredbe (EU) št. 806/2014 in Direktive 2014/49/EU, je treba podrobneje opredeliti pogoje, pod katerimi se lahko izjemoma odobrijo previdnostni ukrepi, ki se štejejo za izredno javnofinančno pomoč. Da bi čim bolj zmanjšali izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz razlik v naravi sistemov jamstva za vloge v Uniji, bi bilo treba posredovanja sistemov jamstva za vloge v okviru preventivnih ukrepov v skladu z zahtevami iz Direktive 2014/49/EU, ki se štejejo za izredno javnofinančno pomoč, izjemoma dovoliti, kadar upravičena institucija ali subjekt ne izpolnjuje nobenega od pogojev, da bi se lahko štelo, da propada ali bo verjetno propadel. Zagotoviti bi bilo treba, da se previdnostni ukrepi sprejmejo dovolj zgodaj. Podlaga, na kateri ECB oceni, ali je institucija ali subjekt solventen za namene preventivne dokapitalizacije, je trenutno v prihodnost usmerjena ocena za naslednjih 12 mesecev o tem, ali lahko institucija ali subjekt izpolnjuje kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Uredbe (EU) 2019/2033 ter dodatno kapitalsko zahtevo iz Direktive 2013/36/EU ali Direktive (EU) 2019/2034. Ta pristop bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 806/2014. Poleg tega se lahko ukrepi za zagotavljanje pomoči za oslabljena sredstva, vključno z nosilci upravljanja sredstev ali shemami jamstva za sredstva, izkažejo za uspešne in učinkovite pri odpravljanju vzrokov za morebitne finančne težave, s katerimi se soočajo institucije in subjekti, ter preprečevanju njihovega propada, zato bi lahko predstavljali ustrezne previdnostne ukrepe. Zato bi bilo treba določiti, da so lahko takšni previdnostni ukrepi v obliki ukrepov za oslabljena sredstva.

(22)  Da bi ohranili tržno disciplino, zaščitili javna sredstva in preprečili izkrivljanje konkurence, bi morali previdnostni ukrepi ostati izjema in se uporabljati le za obravnavanje resnih motenj na trgu ali za ohranjanje finančne stabilnosti, zlasti v primeru sistemske krize. Poleg tega se previdnostni ukrepi ne bi smeli uporabljati za obravnavanje nastalih ali verjetnih izgub. Najzanesljivejši instrument za ugotavljanje nastalih ali verjetnih izgub je pregled kakovosti sredstev, ki ga opravijo ECB, Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(15), ali pristojni nacionalni organi. ECB in pristojni nacionalni organi bi morali uporabiti tak pregled za opredelitev nastalih ali verjetnih izgub, kadar se lahko izvede v razumnem časovnem okviru. Kadar to ni mogoče, bi morali ECB in pristojni nacionalni organi, po potrebi na podlagi inšpekcijskih pregledov na kraju samem, čim bolj zanesljivo opredeliti nastale ali verjetne izgube, kolikor dopuščajo trenutne okoliščine.

(23)  Cilj preventivne dokapitalizacije je podpreti institucije in subjekte, sposobne uspešnega poslovanja, za katere je bilo ugotovljeno, da bodo v bližnji prihodnosti verjetno naleteli na začasne težave, in preprečiti, da bi se njihov položaj še poslabšal. Da se prepreči dodeljevanje javnih subvencij podjetjem, ki so ob odobritvi pomoči že nedobičkonosna, previdnostni ukrepi, odobreni v obliki pridobitve kapitalskih instrumentov ali ukrepov za oslabljena sredstva, ne bi smeli presegati zneska, potrebnega za kritje kapitalskih primanjkljajev, določenih v neugodnem scenariju stresnega testa ali enakovrednega postopka. Za zagotovitev, da javno financiranje na koncu preneha, bi morali biti tudi ti previdnostni ukrepi časovno omejeni in vsebovati jasen časovni okvir za njihovo prenehanje (▌v nadaljnjem besedilu: strategija za izstop iz podpornega ukrepa). Trajni instrumenti, vključno z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, bi se morali uporabljati le v izjemnih okoliščinah, zanje pa bi morale veljati nekatere količinske omejitve, saj po svoji naravi niso primerni za izpolnjevanje pogoja glede začasnosti.

(24)  Previdnostni ukrepi bi morali biti omejeni na znesek, ki bi ga institucija ali subjekt potrebovala za ohranitev solventnosti v primeru neugodnega scenarija, kot je določen v stresnem testu ali enakovrednem postopku. V primeru previdnostnih ukrepov v obliki ukrepov za oslabljena sredstva bi morala imeti institucija ali subjekt prejemnik možnost, da navedeni znesek uporabi za kritje izgub iz prenesenih sredstev ali v kombinaciji s pridobitvijo kapitalskih instrumentov, če skupni znesek ugotovljenega primanjkljaja ni presežen. Zagotoviti je treba tudi, da so takšni previdnostni ukrepi v obliki ukrepov za oslabljena sredstva skladni z obstoječimi pravili o državni pomoči in dobrimi praksami, da ponovno vzpostavijo dolgoročno sposobnost uspešnega poslovanja institucije ali subjekta, da je državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno in da se prepreči izkrivljanje konkurence. Zato bi morali zadevni organi v primeru previdnostnih ukrepov v obliki ukrepov za oslabljena sredstva upoštevati posebne smernice, vključno z načrtom za ustanovitev družb za upravljanje(16) in sporočilom o reševanju vprašanja nedonosnih posojil(17). Za te previdnostne ukrepe v obliki ukrepov za oslabljena sredstva bi moral tudi vedno veljati prevladujoči pogoj glede začasnosti. Pričakuje se, da bodo javna jamstva, odobrena za določeno obdobje v zvezi z oslabljenimi sredstvi zadevne institucije ali subjekta, zagotovila boljše izpolnjevanje pogoja začasnosti kot prenosi takih sredstev na javno podprt subjekt. Za zagotovitev, da institucije, ki prejemajo podporo, izpolnjujejo pogoje podpornega ukrepa, bi morali ECB ali pristojni nacionalni organi od institucij, ki niso izpolnile svojih obveznosti, zahtevati načrt popravnih ukrepov. Če ECB ali pristojni nacionalni organ meni, da z ukrepi iz načrta popravnih ukrepov ni mogoče zagotoviti dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja institucije, ali če institucija ni izpolnila načrta popravnih ukrepov, bi morala ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 806/2014 oceniti, ali institucija propada ali bo verjetno propadla.

(25)  Pomembno je zagotoviti, da odbor hitro in pravočasno sprejme ukrep za reševanje, kadar tak ukrep vključuje dodelitev državne pomoči ali pomoči iz sklada. Zato je treba odboru omogočiti, da sprejme zadevno shemo za reševanje, preden Komisija oceni, ali je taka pomoč združljiva z notranjim trgom. Vendar bi morale za zagotovitev dobrega delovanja notranjega trga v takem primeru sheme za reševanje, ki vključujejo dodelitev državne pomoči ali pomoči iz sklada, na koncu še vedno biti pogojene z odobritvijo take pomoči s strani Komisije. Da bi lahko Komisija čim prej ocenila, ali je pomoč iz sklada združljiva z enotnim trgom, in da se zagotovi nemoten pretok informacij, je treba določiti tudi, da bi morala odbor in Komisija nemudoma izmenjati vse potrebne informacije v zvezi z morebitno uporabo pomoči iz sklada ter določiti posebna pravila o tem, kdaj in katere informacije bi moral odbor predložiti Komisiji, da bi lahko Komisija ocenila združljivost pomoči sklada.

(26)  Postopek, ki ureja začetek reševanja, in postopek, ki ureja odločitev o uporabi pooblastil za odpis in konverzijo, sta podobna. Zato je primerno uskladiti zadevne naloge odbora in ECB ali pristojnega nacionalnega organa, kot je ustrezno, ko na eni strani ocenjujejo, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo pooblastil za odpis in konverzijo, in na drugi strani pogoje za sprejetje sheme za reševanje.

(27)  Zgodi se lahko, da se ukrep za reševanje uporabi za subjekt v postopku reševanja, ki je na čelu skupine v postopku reševanja, medtem ko se pooblastila za odpis in konverzijo uporabijo za drug subjekt iste skupine. Soodvisnosti med takimi subjekti, vključno z obstojem konsolidiranih kapitalskih zahtev, ki jih je treba ponovno izpolniti, in potrebo po aktiviranju mehanizmov za prenašanje izgub navzgor in kapitala navzdol v skupini, lahko otežijo ocenjevanje potreb po kritju izgub in dokapitalizaciji za vsak subjekt posebej ter s tem določitev potrebnih zneskov, ki jih je treba odpisati in pretvoriti za vsak subjekt. Zato bi bilo treba določiti postopek za uporabo pooblastila za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v teh primerih, pri čemer bi moral odbor upoštevati take soodvisnosti. V ta namen, kadar en subjekt izpolnjuje pogoje za uporabo pooblastila za odpis in konverzijo, drug subjekt v isti skupini pa hkrati izpolnjuje pogoje za reševanje, bi moral odbor sprejeti shemo za reševanje, ki bi zajemala oba subjekta.

(28)  Za povečanje pravne varnosti in glede na morebiten pomen obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi prihodnjih negotovih dogodkov, vključno z izidom sodnih postopkov, ki v času reševanja še niso zaključeni, je treba določiti obravnavo teh obveznosti za namene uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. V zvezi s tem bi morala biti vodilna načela tista, ki jih določajo računovodska pravila, in sicer zlasti računovodska pravila iz Mednarodnega računovodskega standarda 37, sprejetega z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008(18). Organi za reševanje bi morali na tej podlagi razlikovati med rezervacijami in pogojnimi obveznostmi. Rezervacije so obveznosti, ki se nanašajo na verjeten odliv sredstev in jih je mogoče zanesljivo oceniti. Pogojne obveznosti se ne pripoznajo kot računovodske obveznosti, ker se nanašajo na obvezo, ki je v času ocene ni mogoče šteti za verjetno ali je ni mogoče zanesljivo oceniti.

(29)  Ker so rezervacije računovodske obveznosti, bi bilo treba določiti, da se take rezervacije obravnavajo enako kot druge obveznosti. Take rezervacije bi morale biti primerne za reševanje s sredstvi upnikov, razen če izpolnjujejo eno od posebnih meril za izključitev iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Glede na morebitno pomembnost navedenih rezervacij pri reševanju in za zagotovitev gotovosti pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov bi bilo treba določiti, da so rezervacije del obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, in da se zato zanje uporablja ta instrument.

(30)  V skladu z računovodskimi načeli pogojnih obveznosti ni mogoče pripoznati kot obveznosti in jih zato ni mogoče uporabiti za instrument za reševanje s sredstvi upnikov. Vendar je treba zagotoviti, da pogojna obveznost, ki bi nastala zaradi dogodka, ki je malo verjeten ali ga v času reševanja ni mogoče zanesljivo oceniti, ne zmanjša učinkovitosti strategije reševanja in zlasti instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Za dosego tega cilja bi moral cenilec pri vrednotenju za namene reševanja oceniti pogojne obveznosti, ki so vključene v bilanco stanja institucije ali subjekta v postopku reševanja, in po svojih najboljših sposobnostih količinsko opredeliti potencialno vrednost teh obveznosti. Za zagotovitev, da lahko institucija ali subjekt po postopku reševanja ustrezno dolgo ohrani zadostno zaupanje trga, bi moral cenilec to potencialno vrednost upoštevati pri določitvi zneska, v višini katerega je treba odpisati ali konvertirati obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, da se ponovno vzpostavijo kapitalski količniki institucije v postopku reševanja. Organ za reševanje bi moral zlasti uporabiti svoja pooblastila za konverzijo za obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, v obsegu, ki je potreben za zagotovitev, da dokapitalizacija institucije v postopku reševanja zadostuje za kritje morebitnih izgub, ki bi lahko nastale zaradi obveznosti, ki lahko nastane zaradi malo verjetnega dogodka. Organ za reševanje bi moral pri ocenjevanju zneska, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, skrbno upoštevati učinek potencialne izgube na institucijo v postopku reševanja na podlagi več dejavnikov, vključno z verjetnostjo, da se bo dogodek uresničil, časovnim okvirom za njegovo uresničitev in zneskom pogojne obveznosti.

(31)  V nekaterih okoliščinah lahko odbor po tem, ko enotni sklad za reševanje zagotovi prispevek v višini največ 5 % celotnih obveznosti institucije ali subjekta, vključno s kapitalom, uporabi dodatne vire financiranja za nadaljnjo podporo svojemu ukrepu za reševanje. Jasneje bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah lahko enotni sklad za reševanje zagotovi dodatno podporo, kadar so bile vse obveznosti s prednostno razvrstitvijo, nižjo od vlog, ki niso obvezno ali diskrecijsko izključene iz reševanja s sredstvi upnikov, v celoti odpisane ali konvertirane.

(32)  Uspešnost reševanja je odvisna od pravočasnega dostopa odbora do ustreznih informacij institucij in subjektov, ki spadajo v pristojnost odbora, ter javnih institucij in organov. V tem okviru bi moral imeti odbor možnost dostopa do statističnih informacij, ki jih je ECB zbrala v funkciji centralne banke poleg informacij, ki so na voljo ECB kot nadzorniku v okviru Uredbe (EU) št. 1024/2013. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98(19) bi moral odbor zagotoviti fizično in logično varstvo zaupnih statističnih informacij ter zahtevati dovoljenje ECB za nadaljnji prenos, ki bi lahko bil potreben za izvajanje nalog odbora. Ker so lahko za izvedbo ocene javnega interesa potrebne informacije v zvezi s številom strank, za katere je institucija ali subjekt edini ali glavni bančni partner in ki jih hranijo centralizirani avtomatizirani mehanizmi, vzpostavljeni na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(20), bi moral imeti odbor možnost, da te informacije prejme za vsak primer posebej. Določiti bi bilo treba tudi točen časovni okvir posrednega dostopa odbora do informacij. Zlasti kadar so ustrezne informacije na voljo instituciji ali organu, ki mora sodelovati z odborom, kadar odbor zahteva informacije, bi morala taka institucija ali organ te informacije zagotoviti odboru. Če informacije takrat niso na voljo, ne glede na razlog za to nerazpoložljivost, bi moral imeti odbor možnost, da te informacije pridobi od fizične ali pravne osebe, ki ima te informacije, prek nacionalnih organov za reševanje ali neposredno, potem ko je o tem obvestil navedene nacionalne organe za reševanje. Odbor bi moral imeti tudi možnost, da določi postopek in obliko, v kateri bi moral prejemati informacije od finančnih subjektov, vključno z virtualnimi podatkovnimi sobami, da se zagotovi, da te informacije najbolj ustrezajo njegovim potrebam. Poleg tega bi morale za zagotovitev najširšega možnega sodelovanja z vsemi subjekti, ki bi lahko hranili podatke, pomembne za odbor in potrebne za opravljanje nalog, ki so nanj prenesene, ter da bi se izognili podvajanju zahtev, naslovljenih na institucije in subjekte, javne institucije in organi, s katerimi bi moral imeti odbor možnost sodelovati, preverjati razpoložljivost informacij in si izmenjevati informacije, vključevati članice Evropskega sistema centralnih bank, ustrezne sisteme jamstva za vloge, Evropski odbor za sistemska tveganja, evropske nadzorne organe in evropski mehanizem za stabilnost. In končno, za zagotovitev pravočasnega posredovanja finančnih ureditev, po potrebi sklenjenih za enotni sklad za reševanje, bi moral odbor o tem obvestiti Komisijo in ECB takoj, ko meni, da bi bilo morda treba aktivirati takšne finančne ureditve ter Komisiji in ECB zagotoviti vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog v zvezi s takšnimi finančnimi ureditvami.

(33)  Člen 86(1) Direktive 2014/59/EU določa, da se običajni insolvenčni postopki v zvezi z institucijami in subjekti, ki spadajo v področje uporabe navedene direktive, ne morejo začeti brez pobude organa za reševanje in da se lahko odločitev, s katero se za institucijo ali subjekt uvedejo običajni insolvenčni postopki, sprejme le s soglasjem organa za reševanje. Ta določba se ne odraža v Uredbi (EU) št. 806/2014. V skladu z delitvijo nalog, določeno v Uredbi (EU) št. 806/2014, bi se morali nacionalni organi za reševanje posvetovati z odborom, preden ukrepajo v skladu s členom 86(1) Direktive 2014/59/EU za institucije in subjekte, ki so pod neposredno odgovornostjo odbora.

(34)  Merila za izbor za mesto podpredsednika odbora so enaka kot merila za izbor predsednika in drugih polnopravnih članov odbora. Zato je primerno, da se tudi podpredsedniku odbora zagotovijo enake glasovalne pravice, kot jih imajo predsednik in polnopravni člani odbora.

▌

(36)  Da bi lahko odbor na plenarni seji predhodno ocenil predhodni osnutek proračuna, preden predsednik predstavi svoj končni osnutek, bi bilo treba podaljšati obdobje, v katerem lahko predsednik predloži začetni predlog letnega proračuna odbora.

(37)  Po začetnem obdobju za kopičenje finančnih sredstev enotnega sklada za reševanje iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 se lahko njegova razpoložljiva finančna sredstva nekoliko znižajo pod ciljno raven, zlasti zaradi povečanja kritih vlog. Znesek predhodnih prispevkov, ki se bodo verjetno zahtevali v teh okoliščinah, bo torej verjetno majhen. Zato je mogoče, da znesek teh predhodnih prispevkov v nekaterih letih ne bo več sorazmeren s stroški pobiranja teh prispevkov. Odbor bi zato moral imeti možnost, da pobiranje predhodnih prispevkov odloži za največ tri leta, dokler znesek, ki ga je treba pobrati, ne doseže zneska, ki je sorazmeren s stroški postopka pobiranja, pod pogojem, da tak odlog bistveno ne vpliva na zmožnost odbora, da uporabi enotni sklad za reševanje.

(38)  Nepreklicne zaveze za plačilo so ena od sestavin razpoložljivih finančnih sredstev enotnega sklada za reševanje. Zato je treba določiti okoliščine, v katerih se lahko te zaveze za plačilo zahtevajo, in postopek, ki se uporablja ob prenehanju zavez v primeru, da za institucijo ali subjekt ne velja več obveznost plačevanja prispevkov v enotni sklad za reševanje. Poleg tega bi moral za zagotovitev večje preglednosti in gotovosti v zvezi z deležem nepreklicnih zavez za plačilo v skupnem znesku predhodnih prispevkov, ki jih je treba zbrati, odbor tak delež določiti vsako leto ob upoštevanju veljavnih omejitev.

(39)  Najvišji letni znesek izrednih naknadnih prispevkov v enotni sklad za reševanje, ki se lahko zahtevajo, je trenutno omejen na trikratni znesek predhodnih prispevkov. Po začetnem obdobju za kopičenje finančnih sredstev iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 bodo taki predhodni prispevki v okoliščinah, ki niso povezane z uporabo enotnega sklada za reševanje, odvisni le od sprememb ravni kritih vlog in bodo zato verjetno postali majhni. Določitev najvišjega zneska izrednih naknadnih prispevkov na podlagi predhodnih prispevkov bi lahko imela za posledico drastično omejitev zmožnosti enotnega sklada za reševanje za zbiranje naknadnih prispevkov, s čimer bi se zmanjšala njegova zmožnost ukrepanja. Da bi se temu izognili, bi bilo treba določiti drugačno omejitev, najvišji znesek izrednih naknadnih prispevkov, ki se lahko zahtevajo, pa bi bilo treba določiti na tri osmine ciljne ravni sklada.

(40)  Enotni sklad za reševanje se lahko uporabi za podporo uporabi instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije, pri čemer se niz sredstev, pravic in obveznosti institucije v postopku reševanja prenese na prejemnika. V tem primeru ima lahko odbor terjatev do preostalega dela institucije ali subjekta pri poznejšem prenehanju po običajnih insolvenčnih postopkih. To se lahko zgodi, kadar se enotni sklad za reševanje uporabi v povezavi z izgubami, ki bi jih sicer nosili upniki, tudi v obliki jamstev za sredstva in obveznosti ali kritja razlike med prenesenimi sredstvi in obveznostmi. Za zagotovitev, da delničarji in upniki, ki ostanejo v preostalem delu institucije ali subjekta, dejansko krijejo izgube institucije v postopku reševanja in izboljšajo možnost, da se v primeru insolventnosti poplača odbor, bi morale biti te terjatve odbora do preostalega dela institucije ali subjekta in terjatve, ki izhajajo iz razumnih, ustrezno nastalih stroškov odbora, v primeru insolventnosti razvrščene enako prednostno kot terjatve nacionalnih shem za financiranje reševanja v vsaki sodelujoči državi članici, ki bi morale biti prednostno razvrščene višje od vlog in sistemov jamstva za vloge. Ker je namen nadomestil, izplačanih delničarjem in upnikom iz enotnega sklada za reševanje zaradi kršitev načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“, zagotoviti nadomestilo za posledice ukrepa za reševanje, ta nadomestila ne bi smela povzročiti terjatev odbora.

(41)  Ker so nekatere določbe Uredbe (EU) št. 806/2014 o vlogi, ki jo lahko imajo sistemi jamstva za vloge pri reševanju, podobne tistim iz Direktive 2014/59/EU, bi bilo treba spremembe navedenih določb Direktive 2014/59/EU v [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU] ponoviti v Uredbi (EU) št. 806/2014.

(42)  Preglednost je ključna za zagotavljanje celovitosti trgov, tržne discipline in zaščite vlagateljev. Za zagotovitev, da lahko odbor spodbuja prizadevanja za večjo preglednost in pri njih sodeluje, bi mu moralo biti dovoljeno, da razkrije informacije, ki izhajajo iz njegovih lastnih analiz, ocen in ugotovitev, vključno z ocenami rešljivosti, kadar tako razkritje ne bi ogrozilo zaščite javnega interesa, kar zadeva finančno, denarno ali ekonomsko politiko, in kadar obstaja prevladujoč javni interes za razkritje.

(43)  Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 806/2014 ustrezno spremeniti.

(44)  Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba spremembe Uredbe (EU) št. 806/2014, ki so podobne spremembam Direktive 2014/59/EU v … [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU], uporabljati od istega datuma, kot je datum za prenos … [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU], ki je... [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Vendar ni razloga za odložitev uporabe tistih sprememb Uredbe (EU) št. 806/2014, ki se nanašajo izključno na delovanje enotnega mehanizma za reševanje. Te spremembe bi se morale zato uporabljati od … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 1 mesec od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

(45)  Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja učinkovitosti in uspešnosti okvira za sanacijo in reševanje institucij in subjektov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi tveganj, ki jih lahko pomenijo različni nacionalni pristopi za integriteto enotnega trga, temveč se lahko s spremembo pravil, ki so že določena na ravni Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 806/2014

Uredba (EU) št. 806/2014 se spremeni:

(1)  člen 3(1) se spremeni:

(a)  točka 24a se nadomesti z naslednjim:"

„(24a) ‚subjekt v postopku reševanja‘ pomeni pravno osebo s sedežem v sodelujoči državi članici, ki jo je odbor ali nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 8 te uredbe opredelil kot subjekt, v zvezi s katerim je v načrtu reševanja določen ukrep za reševanje;“;

(b)  vstavita se naslednji točki 24d in 24e:"

(c)  točka 49 se nadomesti z naslednjim:"

„(49) ‚obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov,‘ pomeni obveznosti, vključno s tistimi, ki povzročijo oblikovanje računovodskih rezervacij, in kapitalske instrumente, ki niso kvalificirani kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali instrumenti dodatnega kapitala subjekta iz člena 2 in ki niso izključene iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov na podlagi člena 27(3);“;

(2)  v členu 4 se vstavi naslednji odstavek 1a:"

„1a. Države članice čim prej obvestijo odbor o svoji zahtevi za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Po uradnem obvestilu v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in pred vzpostavitvijo tesnega sodelovanja države članice zagotovijo vse informacije o subjektih in skupinah s sedežem na njihovem ozemlju, ki jih odbor lahko zahteva za pripravo na naloge, ki so nanj prenesene s to uredbo in sporazumom.“;

(3)  člen 7 se spremeni:

(a)  v odstavku 3, četrti pododstavek, se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Nacionalni organi za reševanje pri opravljanju nalog iz tega odstavka uporabljajo ustrezne določbe iz te uredbe. Vsa sklicevanja na odbor v členu 5(2), členu 6(5), členu 8(6), (8), (12) in (13), členu 10(1) do (10), členu 10a, členih 11 do 14, členu 15(1), (2) in (3), členu 16, členu 18(1), (1a), (2) in (6), členu 20, členu 21(1) do (7), členu 21(8), drugi pododstavek, členu 21(9) in (10), členu 22(1), (3) in (6), členih 23 in 24, členu 25(3), členu 27(1) do (15), členu 27(16), drugi pododstavek, drugi stavek, tretji pododstavek in četrti pododstavek, prvi, tretji in četrti stavek, ter členu 32, se razumejo kot sklicevanja na nacionalne organe za reševanje v zvezi s skupinami in subjekti iz prvega pododstavka tega odstavka.“;

(b)  odstavek 5 se spremeni:

(i)  besedilo „člen 12(2)“ se nadomesti z besedilom „člen 12(3)“;

(ii)  doda se naslednji pododstavek:"

„Po začetku veljavnosti uradnega obvestila iz prvega pododstavka se lahko sodelujoče države članice odločijo, da se odgovornost za izvajanje nalog, povezanih s subjekti in skupinami s sedežem na njihovem ozemlju, razen nalog iz odstavka 2, vrne nacionalnim organom za reševanje, pri čemer se prvi pododstavek v tem primeru ne uporablja več. Države članice, ki nameravajo uporabiti to možnost, o tem uradno obvestijo odbor in Komisijo. To uradno obvestilo začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.“;

(4)  člen 8 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"

„Odbor lahko nacionalnim organom za reševanje da navodilo, naj izvajajo pooblastila iz člena 10(8) Direktive 2014/59/EU. Nacionalni organi za reševanje izvaja navodilo odbora v skladu s členom 29 te uredbe.“;

(aa)  prvi pododstavek odstavka 9 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka:"

„(aa) kadar je ustrezno, podroben opis razlogov za ugotovitev, da je treba institucijo opredeliti kot subjekt za likvidacijo, vključno s pojasnilom, kako je organ za reševanje ugotovil, da institucija nima kritičnih funkcij;“;

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

„(ja) opis, kako bi se z različnimi strategijami reševanja najbolje dosegli cilji reševanja iz člena 14;“;

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

„(pa) podroben in količinsko opredeljen seznam kritih vlog in upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij.“;

(b)  v odstavku 10 se dodata naslednja pododstavka:"

„Odbor lahko pri opredelitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s podrejenimi družbami iz prvega pododstavka, točka (b), ki niso subjekti v postopku reševanja, po posvetovanju z zadevnim nacionalnim organom za reševanje uporabi poenostavljen pristop, če tak pristop ne bi negativno vplival na rešljivost skupine, ob upoštevanju velikosti podrejene družbe, njenega profila tveganja, odsotnosti kritičnih funkcij in strategije reševanja skupine.

V načrtu reševanja skupine se določi, ali se subjekti v skupini v postopku reševanja, ki niso subjekt v postopku reševanja, štejejo za subjekte za likvidacijo. Brez poseganja v druge dejavnike, ki jih lahko odbor šteje za pomembne, se subjekti, ki opravljajo kritične funkcije, ne štejejo za subjekte za likvidacijo.“;

(ba)  v odstavku 11 se vstavi naslednja točka:"

„(-aa) je podroben opis razlogov za ugotovitev, da je treba subjekt v skupini šteti za subjekt za likvidacijo, vključno z obrazložitvijo, kako je organ za reševanje ugotovil, da institucija nima kritičnih funkcij, ter kako je bilo upoštevano razmerje med njenim zneskom skupne izpostavljenosti tveganju in poslovnimi prihodki v znesku skupne izpostavljenosti tveganju in poslovnimi prihodki skupine ter količnikom finančnega vzvoda subjekta v skupini v okviru skupine;“;

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„14. Odbor ne sprejme načrtov reševanja za subjekte in skupine iz odstavka 1, kadar se uporablja člen 22(5) ali kadar je bil v zvezi s subjektom ali skupino začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom v skladu s členom 32b Direktive 2014/59/EU.“;

(5)  člen 10 se spremeni:

(a)  v odstavku 4, četrti pododstavek, se besedi „prvega pododstavka“ nadomestita z besedama „tretjega pododstavka“;

(b)  v odstavku 7 se besedilo „naslovljeno na institucijo ali nadrejeno družbo“ nadomesti z besedilom „naslovljeno na subjekt ali nadrejeno družbo“, besedilo „vpliv na poslovni model institucije“ pa se nadomesti z besedilom „vpliv na poslovni model subjekta ali skupine“;

(c)  odstavek 10 se spremeni:

(i)  v drugem pododstavku se pojavitvi besede „institucija“ nadomestita z besedama „zadevni subjekt“ v ustreznem sklonu in številu;

(ii)  v tretjem pododstavku se beseda „institucijo“ nadomesti z besedo „subjekt“;

(iii)  doda se naslednji pododstavek:"

„Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt, učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo ovire za rešljivost, odbor sprejme odločitev po posvetovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom in po potrebi z imenovanim makrobonitetnim organom. V tej odločitvi je navedeno, da predlagani ukrepi učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo ovire za rešljivost, nacionalnim organom za reševanje pa je naročeno, naj od institucije, nadrejene družbe ali katere koli podrejene družbe zadevne skupine zahtevajo, da izvede predlagane ukrepe.“;

(d)  doda se naslednji odstavek:"

„13a. Organ za reševanje ob koncu vsakega cikla načrtovanja reševanja objavi anonimiziran seznam, v katerem so v zbirni obliki predstavljene vse ugotovljene znatne ovire za rešljivost in ustrezni ukrepi za njihovo odpravo. Uporabljajo se določbe o poslovni skrivnosti iz člena 88. “;

(6)  člen 10a se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar je subjekt v položaju, da zahtevo po skupnem blažilniku izpolnjuje, ko se ta upošteva poleg posameznih zahtev iz člena 141a(1), točke (a), (b) in (c), Direktive 2013/36/EU, vendar je ne izpolnjuje, ko se ta upošteva poleg zahtev iz členov 12d in 12e te uredbe, kadar je izračunana v skladu s členom 12a(2), točka (a), te uredbe, ima odbor pooblastilo v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, da nacionalnemu organu za reševanje naroči, naj subjektu prepove razdelitev zneska, večjega od maksimalnega zneska za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (M-MDA), izračunanega v skladu z odstavkom 4 tega člena, in sicer tako, da:“;

(b)  doda se naslednji odstavek 7:"

„7. Kadar za subjekt ne velja zahteva po skupnem blažilniku na isti podlagi kot je tista, na kateri mora subjekt izpolnjevati zahteve iz členov 12d in 12e, odbor uporabi odstavke 1 do 6 tega člena na podlagi ocene zahteve po skupnem blažilniku v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1118*. Uporablja se člen 128, četrti odstavek, Direktive 2013/36/EU.

Odbor v odločitev o določitvi zahtev iz členov 12d in 12e te uredbe vključi ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku iz prvega pododstavka. Subjekt javno objavi ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku skupaj z informacijami iz člena 45i(3) Direktive 2014/59/EU.

______________________________

* Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1118 z dne 26. marca 2021 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo, ki jo morajo organi za reševanje uporabiti pri oceni zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta in zahteve po skupnem blažilniku za subjekte v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, kadar za skupino v postopku reševanja ne veljajo navedene zahteve iz navedene direktive (UL L 241, 8.7.2021, str. 1).“;

(7)  v členu 12 se doda naslednji odstavek 8:"

„8. Odbor je odgovoren za izdajo dovoljenj iz členov 77(2) in 78a Uredbe (EU) št. 575/2013 subjektom iz odstavka 1 tega člena. Odbor naslovi svojo odločitev na zadevni subjekt.“;

(8)  v členu 12a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor in nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da subjekti iz člena 12(1) in (3) vedno izpolnjujejo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kadar to zahteva in kot jih določi odbor v skladu s tem členom in členi 12b do 12i.“;

(9)  člen 12c se spremeni:

(a)  v odstavkih 4 in 5 se beseda „GSPI“ nadomesti z besedami „subjekti, ki so GSPI“;

(b)  v odstavku 7, uvodno besedilo, se besedi „odstavka 3“ nadomestita z besedama „odstavka 4“, beseda „GSPI“ pa se nadomesti z besedami „subjektov, ki so GSPI“;

(c)  odstavek 8 se spremeni:

(i)  v prvem pododstavku se beseda „GSPI“ nadomesti z besedami „subjekti, ki so GSPI“;

(ii)  v drugem pododstavku, točka (c), se beseda „GSPI“ nadomesti z besedami „subjekt, ki je GSPI“;

(d)  doda se naslednji odstavek 10:"

(10)  v členu 12d, odstavek 3, osmi pododstavek, in odstavek 6, osmi pododstavek, se besede „ključne ekonomske funkcije“ nadomestijo z besedama „kritične funkcije“;

(11)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 12da

Določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za strategije s prenosom ▌

1.  Odbor pri uporabi člena 12d za subjekt v postopku reševanja, katerega prednostna strategija reševanja predvideva ▌uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje, znesek za dokapitalizacijo iz člena 12d(3) določi sorazmerno na podlagi naslednjih meril, kot je ustrezno:

▌

3.  Zaradi uporabe odstavka 1 znesek ne sme biti višji od zneska, ki izhaja iz uporabe člena 12d(3), ali nižji od 13,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter nižji od 5 % mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena, ki se izračuna v skladu s členoma 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

(12)  v členu 12e(1) se besede „GSPI ali del GSPI“ nadomestijo z besedami „subjekt, ki je GSPI“;

(13)  člen 12g se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Odbor lahko po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, odloči, da bo zahtevo iz tega člena uporabil za subjekt iz člena 2, točka (b), in za finančno institucijo iz člena 2, točka (c), ki je podrejena družba subjekta v postopku reševanja, vendar sama ni subjekt v postopku reševanja.“;

(ii)  v tretjem pododstavku se besedi „prvega pododstavka“ nadomestita z besedilom „drugega in tretjega pododstavka“;

(b)  doda se naslednji odstavek 4:"

(14)  člen 12k se spremeni:

(a)  ▌vstavi se naslednji odstavek ▌se ▌:"

„1a. Z odstopanjem od člena 12a(1) odbor določi ustrezna prehodna obdobja, v katerih subjekti izpolnijo zahteve iz člena 12f ali člena 12g ali zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), kot je ustrezno, če za institucije ali subjekte veljajo navedene zahteve po začetku veljavnosti [te uredbe o spremembi]. Subjekti zahteve iz člena 12f ali 12g ali zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), izpolnjujejo od ... [štiri leta od datuma začetka uporabe te uredbe o spremembi].

Odbor določi vmesne ciljne ravni za zahteve iz člena 12f ali 12g ali za zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), kot je ustrezno, ki jih morajo subjekti iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjevati do ... [dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe o spremembi]. Vmesne ciljne ravni praviloma zagotavljajo linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi.

(b)  v odstavku 3, točka (a), se besedilo „odbor ali nacionalni organ za reševanje“ nadomesti z besedo „odbor“;

(c)  v odstavku 4 se beseda „GSPI“ nadomesti z besedilom „GSPI ali GSPI zunaj EU“;

(d)  v odstavkih 5 in 6 se besedilo „odbor in nacionalni organi za reševanje“ nadomesti z besedo „odbor“;

(15)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 13

Ukrepi za zgodnje posredovanje

1.  ECB brez nepotrebnega odlašanja preuči in po potrebi uporabi ukrepe za zgodnje posredovanje, če subjekt iz člena 7(2)(a) izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

Kadar se pogoji znatno poslabšajo ali nastopijo neugodne okoliščine ali se pridobijo nove informacije o subjektu, lahko ECB ▌določi, da je pogoj iz prvega pododstavka, točka (a)(ii), izpolnjen, ne da bi predhodno sprejela druge popravne ukrepe, vključno z izvajanjem pooblastil iz člena 104 Direktive 2013/36/EU ali člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), ECB ali po potrebi pristojni organ po Direktivi 2014/65/EU ali odbor o kršitvi ali verjetni kršitvi nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ.

2.  Za namene odstavka 1 ukrepi za zgodnje posredovanje vključujejo naslednje:

3.  ECB izbere ustrezne in pravočasne ukrepe za zgodnje posredovanje na podlagi tega, kar je sorazmerno z zastavljenimi cilji, pri čemer med drugim upošteva resnost kršitve ali verjetne kršitve in hitrost poslabšanja finančnega položaja subjekta.

4.  ECB za vsak ukrep iz odstavka 2 določi rok, ki je primeren za izvedbo tega ukrepa in ki ECB omogoča, da oceni njegovo učinkovitost.

Ocena ukrepa se izvede takoj po izteku roka ter se posreduje odboru in ustreznim nacionalnim organom za reševanje. Kadar se v oceni ugotovi, da ukrepi niso bili v celoti izvedeni ali da niso učinkoviti, ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ po posvetovanju z odborom in zadevnim nacionalnim organom za reševanje oceni pogoj iz člena 18(1), točka (a).

5.  Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah, ECB zastopa pristojne nacionalne organe iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami v skladu s členom 30 Direktive 2014/59/EU.

Kadar skupina zajema subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah ter podrejene družbe s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali pomembne podružnice, ki se nahajajo v nesodelujočih državah članicah, ECB pristojnim organom ali organom za reševanje v nesodelujočih državah članicah pravočasno sporoči vse odločitve ali ukrepe iz členov 13 do 13c, ki zadevajo skupino, kot je ustrezno.“;

(16)  vstavijo se naslednji členi 13a, 13b in 13c:"

„Člen 13a

Zamenjava višjega vodstva ali upravljalnega organa

Za namene člena 13(2), točka (e), se novo višje vodstvo ali upravljalni organ ali posamezni člani teh organov imenujejo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, odobri pa jih ECB.

Člen 13b

Začasni upravitelj

1.  Za namene člena 13(2), točka (f), lahko ECB na podlagi tega, kar je sorazmerno glede na okoliščine, imenuje katerega koli začasnega upravitelja, da stori eno od naslednjega:

ECB svojo izbiro v skladu s točko (a) ali (b) navede ob imenovanju začasnega upravitelja.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), ECB ob imenovanju začasnega upravitelja poleg tega določi vlogo, pristojnosti in pooblastila tega začasnega upravitelja ter zahteve za upravljalni organ subjekta o posvetovanju z začasnim upraviteljem ali pridobitvi njegove privolitve pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov.

ECB javno objavi imenovanje vsakega začasnega upravitelja, razen če ta ni pooblaščen za zastopanje subjekta ali sprejemanje odločitev v njegovem imenu.

Začasni upravitelj izpolnjuje zahteve iz člena 91(1), (2) in (8) Direktive 2013/36/EU. Ocena ECB o tem, ali začasni upravitelj izpolnjuje navedene zahteve, je sestavni del odločitve o imenovanju tega začasnega upravitelja.

2.  ECB ob imenovanju začasnega upravitelja določi njegova pooblastila, ki so sorazmerna glede na okoliščine. Ta pooblastila lahko vključujejo nekatera ali vsa pooblastila upravljalnega organa subjekta v skladu s statutom subjekta in nacionalnim pravom, vključno s pooblastilom za izvajanje nekaterih ali vseh upravnih nalog upravljalnega organa subjekta. Pooblastila začasnega upravitelja v zvezi s subjektom so skladna z veljavnim pravom gospodarskih družb. ECB lahko v primeru spremembe okoliščin ta pooblastila prilagodi.

3.  ECB ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli njegovo vlogo in naloge. Taka vloga in naloge lahko vključujejo vse naslednje:

ECB ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli morebitne omejitve njegove vloge in nalog.

4.  ECB ima izključno pristojnost za imenovanje in odpoklic katerega koli začasnega upravitelja. ECB lahko začasnega upravitelja odpokliče kadar koli in iz katerega koli razloga. ECB lahko ob upoštevanju tega člena kadar koli spremeni pogoje imenovanja začasnega upravitelja.

5.  ECB lahko zahteva, da je treba za nekatera dejanja začasnega upravitelja pridobiti predhodno privolitev ECB. ECB te zahteve opredeli ob imenovanju začasnega upravitelja ali ob vsakršni spremembi pogojev njegovega imenovanja.

V vsakem primeru lahko začasni upravitelj pooblastilo za sklic generalne skupščine delničarjev subjekta in določitev njenega dnevnega reda uporabi le ob predhodni privolitvi ECB.

6.  Začasni upravitelj na zahtevo ECB v časovnih presledkih, ki jih določi ECB, in sicer vsaj enkrat po preteku prvih šestih mesecev, v vsakem primeru pa na koncu svojega mandata pripravi poročila o finančnem položaju subjekta ter ukrepih, ki jih je izvedel v okviru izpolnjevanja svojih nalog.

7.  Začasni upravitelj je imenovan za največ eno leto. To obdobje se lahko izjemoma enkrat podaljša, če so pogoji za imenovanje začasnega upravitelja še naprej izpolnjeni. ECB določi te pogoje in delničarjem utemelji vsako podaljšanje imenovanja začasnega upravitelja.

8.  Ob upoštevanju tega člena imenovanje začasnega upravitelja ne posega v pravice delničarjev, določene v pravu gospodarskih družb na ravni Unije ali na nacionalni ravni.

9.  Začasni upravitelj, imenovan v skladu z odstavki 1 do 8 tega člena, ne velja za direktorja v senci ali dejanskega direktorja na podlagi nacionalnega prava.

Člen 13c

Priprave na reševanje

1.  Za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), če so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, ECB ali pristojni nacionalni organi odbor brez odlašanja uradno obvestijo o vsem naslednjem:

Odbor Komisijo uradno obvesti o uradnem obvestilu, ki ga je prejel v skladu s prvim pododstavkom.

ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v tesnem sodelovanju z odborom pozorno spremlja položaj subjektov in skupin iz prvega pododstavka in njihovo spoštovanje ukrepov iz prvega pododstavka, točka (a), katerih namen je obravnavati poslabšanje položaja teh subjektov in skupin, ter ukrepov za zgodnje posredovanje iz prvega pododstavka, točka (c).

2.  ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ čim prej uradno obvesti odbor, če meni, da obstaja pomembno tveganje, da bo v zvezi s subjektom iz člena 7(2) ali subjektom iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) veljala ena ali več okoliščin iz člena 18(4), če so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb. Uradno obvestilo vsebuje:

Odbor po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka v tesnem sodelovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom oceni, kaj je razumen časovni okvir za namene ocene pogoja iz člena 18(1), točka (b), ob upoštevanju hitrosti poslabšanja razmer v subjektu, morebitnega vpliva na finančni sistem, zaščito vlagateljev in ohranitev sredstev strank, tveganja, da se bodo zaradi podaljšanja postopka povečali skupni stroški za stranke in gospodarstvo, potrebe po učinkovitem izvajanju strategije reševanja in vseh drugih ustreznih dejavnikov. Odbor to oceno čim prej sporoči ECB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu.

Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ▌v tesnem sodelovanju z odborom spremlja položaj subjekta, izvajanje vseh zadevnih ukrepov v pričakovanem časovnem okviru in vse druge pomembne dogodke. V ta namen se odbor in ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ redno srečujeta, pri čemer pogostost srečanj določi odbor glede na okoliščine primera. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ in odbor drug drugemu brez odlašanja zagotovita vse ustrezne informacije.

Odbor Komisijo uradno obvesti o vseh informacijah, ki jih je prejel v skladu s prvim pododstavkom.

3.  ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odboru predloži vse informacije, ki jih zahteva odbor in so potrebne za vse naslednje:

Kadar take informacije ECB ali pristojnim nacionalnim organom še niso na voljo, odbor in ECB ter taki pristojni nacionalni organi sodelujejo in se usklajujejo, da bi pridobili te informacije. V ta namen so ECB in pristojni nacionalni organi pooblaščeni, da od subjekta zahtevajo, da zagotovi take informacije, tudi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in da te informacije predložijo odboru.

4.  Odbor je pooblaščen, da subjekt iz člena 7(2) ali subjekt iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) trži potencialnim kupcem ali sklene dogovore za tako trženje, kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, ali od subjekta zahteva, da to stori, za naslednje namene:

4a.  Kadar se odbor pri izvajanju pooblastila iz odstavka 4 odloči, da bo zadevni subjekt tržil neposredno potencialnim kupcem, ustrezno upošteva okoliščine primera in morebiten vpliv, ki bi ga lahko imelo izvajanje tega pooblastila na splošni položaj subjekta.

5.  Za namene iz odstavka 4 je odbor pooblaščen, da:

Kadar odbor izvaja pooblastilo iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, se uporablja člen 88.

6.  Ugotovitev, da so pogoji iz člena 13(1) te uredbe ali člena 27(1) Direktive 2014/59/EU izpolnjeni, in predhodno sprejetje ukrepov za zgodnje posredovanje nista nujna pogoja, da se odbor lahko priprav na reševanje subjekta ali izvaja pooblastila iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

7.  Odbor brez odlašanja obvesti Komisijo, ECB, zadevne pristojne nacionalne organe in zadevne nacionalne organe za reševanje o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi odstavkov 4 in 5.

8.  ECB, pristojni nacionalni organi, odbor in zadevni nacionalni organi za reševanje tesno sodelujejo:

ECB, pristojni nacionalni organi, odbor in zadevni organi za reševanje zagotovijo, da so ti ukrepi dosledni, usklajeni in učinkoviti.“;

(17)  v členu 14(2) se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:"

(18)  v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo iz člena 2, točka (b), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 18(1).

(19)  člen 18 se spremeni:

(a)  odstavki 1, 1a, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:"

Oceno pogoja iz prvega pododstavka, točka (a), opravi ECB za subjekte iz člena 7(2), točka (a), ali zadevni pristojni nacionalni organ za subjekte iz člena 7(2), točka (b), člena 7(3), drugi pododstavek, člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) po posvetovanju z odborom. Odbor lahko na izvršni seji to oceno opravi šele po tem, ko je obvestil ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ o svoji nameri opraviti tako oceno, in samo, če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v treh dneh po prejemu te informacije ne opravi sam take ocene. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odboru brez odlašanja predloži vse relevantne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene, preden ali potem, ko ga odbor obvesti o svoji nameri, da bo opravil oceno pogoja iz prvega pododstavka, točka (a).

Kadar ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ oceni, da je v zvezi s subjektom ali skupino iz prvega pododstavka izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, točka (a), to oceno brez odlašanja sporoči Komisiji in odboru.

Odbor na izvršni seji in v tesnem sodelovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom opravi oceno pogoja iz prvega pododstavka, točka (b), potem ko se brez odlašanja posvetuje z imenovanim organom sistema jamstva za vloge in po potrebi institucionalne sheme za zaščito vlog, katere članica je institucija. Posvetovanje z institucionalno shemo za zaščito vlog vključuje preučitev razpoložljivosti ukrepov v okviru te sheme, ki bi lahko preprečili propad institucije v razumnem obdobju. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ brez odlašanja odboru predloži vse relevantne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ lahko odbor tudi obvesti, da meni, da je pogoj iz prvega pododstavka, točka (b), izpolnjen.

1a.  Odbor ▌sprejme shemo za reševanje v skladu z odstavkom 1 zvezi s centralnim organom in vsemi kreditnimi institucijami, ki so stalno povezane z njim in so del iste skupine v postopku reševanja, samo kadar centralni organ in vse kreditne institucije, ki so stalno povezane z njim, ali skupina v postopku reševanja, ki ji pripadajo, kot celota izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, prvi pododstavek.

2.  Brez poseganja v primere, ko se je ECB odločila za neposredno izvajanje nadzorniških nalog v zvezi s kreditnimi institucijami v skladu s členom 6(5), točka (b), Uredbe (EU) št. 1024/2013, odbor v primeru prejema sporočila v skladu z odstavkom 1 v zvezi s subjektom ali skupino iz člena 7(3) svojo oceno iz odstavka 1, četrti pododstavek, brez odlašanja sporoči ECB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu.

3.  Predhodno sprejetje ukrepa v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, členom 27 Direktive 2014/59/EU, členom 13 te uredbe ali členom 104 Direktive 2013/36/EU ni predpogoj za sprejetje ukrepa za reševanje.“;

(b)  odstavek 4 se spremeni:

(i)  v prvem pododstavku se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) potrebna je izredna javnofinančna pomoč, razen kadar se taka pomoč odobri v eni od oblik iz člena 18a(1).“;

(ii)  drugi in tretji pododstavek se črtata.

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Za namene odstavka 1, točka (c), tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je potreben za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz člena 14 in je sorazmeren z njimi ter če s prenehanjem institucije v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki teh ciljev reševanja ne bi bilo mogoče učinkoviteje doseči.

Šteje se, da ukrep za reševanje ni v javnem interesu za namene odstavka 1, točka (c), tega člena, če se organ za reševanje odloči, da bo v skladu s členom 4 za institucijo uporabil poenostavljene obveznosti. Domneva je izpodbojna in se ne uporablja, kadar organ za reševanje oceni, da bi bil ogrožen eden ali več ciljev reševanja, če bi institucija prenehala po običajnih insolvenčnih postopkih.

Odbor pri izvajanju ocene iz prvega pododstavka na podlagi informacij, ki so mu na voljo v času te ocene, oceni in primerja vso izredno javnofinančno pomoč, ki bo odobrena subjektu tako v primeru reševanja kot v primeru prenehanja v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

Za namene drugega pododstavka tega odstavka sodelujoče države članice, sistemi jamstva za vloge in po potrebi imenovani organ, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU, obveščajo odbor o vseh pripravljalnih ukrepih za odobritev ukrepov iz člena 18a(1), točki (c) in (d), te uredbe, vključno s stiki s Komisijo pred priglasitvijo.“;

(d)  v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Komisija v 24 urah po tem, ko ji odbor pošlje shemo za reševanje, to shemo podpre ali ji nasprotuje glede diskrecijskih vidikov sheme za reševanje v primerih, ki niso zajeti v tretjem pododstavku tega odstavka, ali glede predlagane uporabe državne pomoči ali pomoči iz sklada, ki se ne šteje za združljivo z notranjim trgom.“;

(e)  dodata se naslednja odstavka:"

„11. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, točki (a) in (b), lahko odbor nacionalnim organom za reševanje da navodilo, naj izvajajo pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, s katerim se prenaša člen 33a Direktive 2014/59/EU, v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu. Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 29.

11a.   Da bi odbor zagotovil učinkovito in dosledno uporabo tega člena, nacionalnim organom za reševanje daje smernice in navodila za uporabo regulativnih tehničnih standardov iz člena 32(5a) Direktive 2014/59/EU.“

(20)  vstavi se naslednji člen 18a:"

„Člen 18a

Izredna javnofinančna pomoč

1.  Subjektu iz člena 2 se lahko izjemoma odobri izredna javnofinančna pomoč zunaj ukrepa za reševanje le v enem od naslednjih primerov in pod pogojem, da je izredna javnofinančna pomoč skladna s pogoji in zahtevami iz okvira Unije za državne pomoči:

2.  Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a), izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

Za namene prvega pododstavka, točka (a), se subjekt šteje za solventnega, če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ugotovi, da ni prišlo ali v naslednjih 12 mesecih na podlagi trenutnih pričakovanj verjetno ne bo prišlo do kršitve zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, člena 104a Direktive 2013/36/EU, člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, člena 40 Direktive (EU) 2019/2034 ali ustreznih veljavnih zahtev v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije.

Za namene prvega pododstavka, točka (d), zadevni pristojni organ količinsko opredeli izgube, ki jih je subjekt ustvaril ali jih bo verjetno ustvaril. Ta količinska opredelitev temelji vsaj na pregledih kakovosti sredstev, ki jih opravijo ECB, EBA ali nacionalni organi, ali po potrebi na inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih izvede pristojni organ. Kadar takih pregledov ni mogoče izvesti pravočasno, lahko pristojni organ svojo oceno utemelji na bilanci stanja institucije, pod pogojem, da je bilanca stanja skladna z veljavnimi računovodskimi pravili in standardi, kot jih potrdi neodvisni zunanji revizor ▌. Pristojni organ si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da količinska opredelitev temelji na tržni vrednosti sredstev, obveznosti in zunajbilančnih postavk institucije ali subjekta.

Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a)(iii), so omejeni na ukrepe, za katere je ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ocenil, da so potrebni za zagotovitev solventnosti subjekta z odpravo njegovega kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v neugodnem scenariju stresnih testov na nacionalni ravni, ravni Unije ali ravni enotnega mehanizma nadzora ali v enakovrednih postopkih, ki jih izvede ECB, EBA ali nacionalni organi, kadar je to ustrezno, kar potrdi ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ.

Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a)(iii), se pridobitev instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala izjemoma dovoli, kadar je narava ugotovljenega primanjkljaja takšna, da pridobitev katerih koli drugih kapitalskih instrumentov zadevnemu subjektu ne bi omogočila, da bi odpravil svoj kapitalski primanjkljaj, ugotovljen v neugodnem scenariju v okviru zadevnega stresnega testa ali enakovrednega postopka. Znesek pridobljenih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne presega 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju zadevne institucije ali subjekta, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Če se kateri koli od podpornih ukrepov iz odstavka 1, točka (a), ne odpokliče, odplača ali kako drugače preneha v skladu s pogoji ▌strategije za izstop iz podpornega ukrepa, določene v času odobritve takega ukrepa, ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ zahteva, da institucija ali subjekt predloži enkratni načrt popravnih ukrepov. V načrtu popravnih ukrepov so opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ohranitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami, sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja institucije ali subjekta in njegova zmožnost vračila zagotovljenega zneska ter z njimi povezan časovni okvir.

Če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ enkratnega načrta popravnih ukrepov ne prizna kot kredibilnega ali izvedljivega ali če institucija ali subjekt ne ravna v skladu z načrtom popravnih ukrepov, se v skladu s členom 18 izvede ocena, ali institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel.

2a.  ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odbor obvesti o tem, ali ocenjuje, da so pogoji iz odstavka 2, točke (a), (b) in (d) izpolnjeni, kar zadeva subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5).“;

(21)  člen 19 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar ukrep za reševanje vključuje odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU ali pomoči iz sklada v skladu z odstavkom 3 tega člena, shema za reševanje iz člena 18(6) te uredbe ne začne veljati, dokler Komisija ne sprejme pozitivnega ali pogojnega sklepa ali sklepa o nenasprotovanju glede združljivosti uporabe takšne pomoči z notranjim trgom. Komisija ob upoštevanju potrebe, da odbor pravočasno izvede shemo za reševanje, sprejme odločitev o združljivosti uporabe državne pomoči ali pomoči iz sklada z notranjim trgom najpozneje takrat, ko odobri shemo za reševanje ali ji nasprotuje v skladu s členom 18(7), drugi pododstavek, ali ko poteče obdobje 24 ur iz člena 18(7), peti pododstavek, odvisno od tega, kaj nastopi prej. Če Komisija tega sklepa ne sprejme v 24 urah po tem, ko ji odbor predloži shemo za reševanje, se šteje, da je to shemo odobrila, in začne veljati v skladu s členom 18(7), peti pododstavek.

Institucije Unije pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s členom 18 te uredbe, vzpostavijo strukturno ureditev, ki zagotavlja operativno neodvisnost in preprečuje nasprotja interesov, ki bi lahko nastala med funkcijami, pooblaščenimi za opravljanje teh nalog, in drugimi funkcijami, ter na ustrezen način objavijo vse pomembne informacije o svoji notranji organizaciji v zvezi s tem.“;

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Takoj ko odbor meni, da bi bilo morda treba uporabiti sklad, neformalno, hitro in zaupno stopi v stik s Komisijo, da bi razpravljal o morebitni uporabi sklada, vključno s pravnimi in gospodarskimi vidiki, povezanimi z njegovo uporabo. Ko je odbor v zadostni meri prepričan, da bo predvidena shema za reševanje vključevala uporabo pomoči iz sklada, uradno obvesti Komisijo o predlagani uporabi sklada. To uradno obvestilo vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za oceno v skladu s tem odstavkom in ki jih ima odbor ali za katere je pooblaščen, da jih lahko pridobi, v skladu s to uredbo.

Komisija po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka oceni, ali bi uporaba sklada zaradi dajanja prednosti upravičencu ali kateri koli drugi družbi izkrivljala konkurenco ali bi jo utegnila izkrivljati, tako da – kolikor bi vplivala na trgovino med državami članicami – več ne bi bila združljiva z notranjim trgom. Komisija za uporabo sklada uporabi merila, vzpostavljena za uporabo pravil o državni pomoči, kot so določena v členu 107 PDEU. Odbor Komisiji zagotovi informacije, ki jih ima ali za katere je pooblaščen, da jih lahko pridobi, v skladu s to uredbo in za katere Komisija meni, da so potrebne za izvedbo te ocene.

Komisija pri oceni upošteva vse zadevne uredbe, sprejete na podlagi člena 109 PDEU, vsa povezana in relevantna sporočila in navodila Komisije ter vse ukrepe, ki jih je Komisija sprejela pri izvajanju pravil Pogodb glede državne pomoči, kot so v veljavi, ko je treba pripraviti oceno. Ti ukrepi se uporabijo, kot da so sklicevanja na državo članico, odgovorno za priglasitev pomoči, sklicevanja na odbor, in z vsemi drugimi potrebnimi spremembami.

Komisija sprejme odločitev o združljivosti uporabe sklada z notranjim trgom in jo naslovi na odbor in na nacionalne organe za reševanje zadevne države članice ali zadevnih držav članic. Ta odločitev je lahko odvisna od pogojev ali zavez upravičenca in upošteva potrebo po pravočasni izvedbi ukrepa za reševanje s strani odbora.

Odločitev lahko odboru, nacionalnim organom za reševanje v zadevni sodelujoči državi članici oziroma državah članicah ali upravičencu, kot je ustrezno, naloži obveznost, da zagotovijo spremljanje skladnosti, kolikor ta obveznost spada v njihovo pristojnost. To lahko vključuje zahteve za imenovanje skrbnika ali druge neodvisne osebe za pomoč pri spremljanju. Skrbnik ali druga neodvisna oseba lahko opravlja funkcije, ki so opredeljene v sklepu Komisije.

Vsaka odločitev na podlagi tega odstavka se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija lahko sprejme negativno odločitev, naslovljeno na odbor, če odloči, da bi bila predlagana uporaba sklada nezdružljiva z notranjim trgom in ne bi bila mogoča v obliki, kot jo predlaga odbor. Ko odbor prejme takšno odločitev, znova preuči svojo shemo za reševanje in pripravi revidirano shemo za reševanje.“;

(c)  odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"

„10. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko Svet na zahtevo države članice ali odbora v sedmih dneh po vložitvi take zahteve soglasno odloči, da se uporaba sklada šteje za združljivo z notranjim trgom, kadar tako odločitev upravičujejo izjemne okoliščine. Komisija sprejme odločitev v primeru, da Svet odločitve ni sprejel v teh sedmih dneh.“;

(22)  člen 20 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Preden odbor določi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje ali pogoji za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz člena 21(1), zagotovi, da oseba, neodvisna od vseh javnih organov, vključno z odborom in nacionalnim organom za reševanje, in od subjekta iz člena 2, opravi pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti zadevnega subjekta.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 8a:"

„8a. Kadar je treba prispevati informacije pri odločitvah iz odstavka 5, točki (c) in (d), cenilec dopolni informacije iz odstavka 7, točka (c), z oceno vrednosti zunajbilančnih sredstev in obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi in sredstvi.“;

(c)  v odstavku 18 se doda naslednja točka (d):"

„(d) pri določanju izgub, ki bi nastale sistemu jamstva za vloge, če bi institucija prenehala po običajnih insolvenčnih postopkih, uporabijo merila in metodologija iz člena 11e Direktive 2014/49/EU in vseh delegiranih aktov, sprejetih v skladu z navedenim členom.“;

(23)  člen 21 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  prvi pododstavek se spremeni:

–  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor v skladu s postopkom iz člena 18 uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a v zvezi s subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu z drugim pododstavkom ali na lastno pobudo ugotovi, da je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:“;

–  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) subjekt ali skupina potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen kadar se ta pomoč odobri v eni od oblik iz člena 18a(1).“;

(ii)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Oceno pogojev iz prvega pododstavka, točke (a) do (d), opravi ECB za subjekte iz člena 7(2)(a) ali zadevni pristojni nacionalni organ za subjekte iz člena 7(2)(b) in (4)(b) ter člena 7(5) in odbor na izvršni seji v skladu z dodelitvijo nalog v skladu s postopkom iz člena 18(1) in (2).“;

(b)  odstavek 2 se črta;

(c)  v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) ob upoštevanju časovnega okvira, potrebe po učinkovitem izvajanju pooblastil za odpis in konverzijo ali strategije reševanja za skupino v postopku reševanja ter drugih ustreznih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli ukrep, vključno z alternativnimi ukrepi zasebnega sektorja, nadzornimi ukrepi ali ukrepi za zgodnje posredovanje, razen odpisa ali konverzije ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a, preprečil propad tega subjekta ali skupine v razumnem obdobju.“;

(d)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

„9. Kadar je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1 v zvezi s subjektom iz navedenega odstavka in so izpolnjeni tudi pogoji iz člena 18(1) v zvezi z navedenim subjektom ali subjektom, ki pripada isti skupini, se uporabi postopek iz člena 18(6), (7) in (8).“;

(24)  člen 27 se spremeni:

(a)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

▌

(c)  v odstavku 13 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

(25)  člen 30 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Obveznost sodelovanja in izmenjave informacij“;

(b)  vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:"

„2a. Odbor, ESRB, EBA, ESMA in EIOPA tesno sodelujejo in drug drugemu zagotavljajo vse informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

2b.  ECB in druge članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) tesno sodelujejo z odborom in mu zagotavljajo vse informacije, potrebne za izvajanje nalog odbora, vključno z informacijami, ki jih zberejo v skladu s svojim statutom. Za zadevne izmenjave se uporablja člen 88(6).

2c.  Imenovani organi iz člena 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU tesno sodelujejo z odborom. Imenovani organi in odbor si medsebojno zagotavljajo vse informacije, potrebne za opravljanje svojih nalog.“;

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

(d)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Kadar je potrebno, odbor z ECB in drugimi članicami ESCB, nacionalnimi organi za reševanje in pristojnimi nacionalnimi organi sklene memorandum o soglasju, v katerem je na splošno opisano njihovo sodelovanje pri opravljanju njihovih nalog po pravu Unije v skladu z odstavki 2, 2a, 2b in 4 tega člena in členom 74, drugi odstavek. Memorandum se redno pregleduje, objavi pa se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti.“;

(26)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 30a

Informacije, ki jih hrani centralizirani avtomatiziran mehanizem

1.  Organi, ki upravljajo centralizirane avtomatizirane mehanizme, vzpostavljene s členom 32a Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta**, odboru na njegovo zahtevo zagotovijo informacije v zvezi s številom strank, za katere je subjekt iz člena 2 edini ali glavni bančni partner.

2.  Odbor zahteva informacije iz odstavka 1 samo za vsak primer posebej in kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog v skladu s to uredbo.

3.  Odbor lahko informacije, pridobljene v skladu s prvim odstavkom, posreduje nacionalnim organom za reševanje v okviru opravljanja njihovih nalog na podlagi te uredbe.

______________________________

** Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;

(27)  člen 31 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„3. Za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), če so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, se nacionalni organi za reševanje posvetujejo z odborom, preden ukrepajo na podlagi člena 86 Direktive 2014/59/EU.“;

(28)  v členu 32(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, brez poseganja v odobritev Sveta ali Komisije, ki se zahteva v skladu s to uredbo, odbor zastopa nacionalne organe za reševanje iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami ali tretjimi državami v skladu s členi 7, 8, 12, 13, 16, 18, 45h, 55 ter 88 do 92 Direktive 2014/59/EU.“;

(29)  člen 34 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„Odbor lahko ob uporabi vseh informacij, ki so ECB že na voljo, vključno z informacijami, ki so jih zbrale članice ESCB v skladu s svojim statutom, ali vsemi informacijami, ki so na voljo pristojnim nacionalnim organom, ESRB, EBA, ESMA ali EIOPA, prek nacionalnih organov za reševanje ali neposredno, potem ko je te organe obvestil, od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb zahteva, da mu v skladu s postopkom, ki ga zahteva odbor, in v obliki, ki jo zahteva odbor, zagotovijo vse potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog:“;

(b)  odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:"

„5. Odbor, ECB, članice ESCB, pristojni nacionalni organi, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in nacionalni organi za reševanje lahko pripravijo memorandume o soglasju, ki določajo postopek, ki ureja izmenjavo informacij. Izmenjava informacij med odborom, ECB in drugimi članicami ESCB, pristojnimi nacionalnimi organi, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in nacionalnimi organi za reševanje se ne šteje za kršitev zahtev varovanja poslovne skrivnosti.

6.  Pristojni nacionalni organi, ECB, članice ESCB, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in nacionalni organi za reševanje sodelujejo z odborom, da preverijo, ali so nekatere ali vse zahtevane informacije že na voljo ob predložitvi zahteve. Kadar so take informacije na voljo, pristojni nacionalni organi, ECB in druge članice ESCB, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA ali nacionalni organi za reševanje te informacije zagotovijo odboru.“;

(30)  v členu 43(1) se vstavi točka (aa):"

„(aa) podpredsednik, imenovan v skladu s členom 56;“;

(30a)  člen 45 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Preglednost in odgovornost“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Odbor objavi svoje politike, usmeritve, splošna navodila, smernice in delovne dokumente osebja o reševanju na splošno ter o praksah in metodologijah reševanja, ki se uporabljajo v okviru enotnega mehanizma za reševanje, če takšna objava ne pomeni razkritja zaupnih informacij.“;

(31)  v členu 50(1) se točka (n) nadomesti z naslednjim:"

„(n) v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenujeta računovodja in notranji revizor, ki sta pri opravljanju svojih nalog funkcionalno neodvisna;“;

(31a)  v členu 50(1) se doda naslednja točka:"

„(qa) zagotovi posvetovanje z nacionalnimi organi za reševanje o usmeritvah, splošnih navodilih, politikah ali smernicah, v katerih so določene politike, prakse ali metodologije reševanja, k izvajanju katerih bodo ti nacionalni organi za reševanje prispevali.“;

(32)  člen 53 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Izvršno sejo odbora sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje člani iz člena 43(1), točka (b).“;

(b)  v odstavku 5 se besedilo „člena 43(1)(a) in (b)“ nadomesti z besedilom „člena 43(1), točke (a), (aa) in (b)“;

(33)  v členu 55 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), pri razpravljanju o posameznem subjektu ali skupini, ki ima sedež v samo eni sodelujoči državi članici, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (3) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.

2.  Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), pri razpravljanju o čezmejni skupini, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (4) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.“;

(34)  člen 56 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) pripravo predhodnega osnutka proračuna in osnutka proračuna odbora v skladu s členom 61 in izvajanje proračuna odbora v skladu s členom 63;“;

(b)  v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Mandat predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1), točka (b), je pet let. ▌

Oseba, ki je opravljala funkcijo predsednika, podpredsednika ali člana iz člena 43(1), točka (b), ni upravičena do imenovanja na katerega koli od drugih dveh položajev.“;

(c)  odstavek 6 ▌se nadomesti z naslednjim:

▌"

„6. Potem ko je prejela mnenje odbora na plenarni seji, Komisija Evropskemu parlamentu predloži po spolu uravnotežen ožji seznam kandidatov za funkcije predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1), točka (b), ter o seznamu obvesti Svet. Evropski parlament lahko izvede javne predstavitve kandidatov s tega ožjega seznama. Komisija v skladu z izidom v Evropskem parlamentu slednjemu v odobritev predloži predlog za imenovanje predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1), točka (b). Po odobritvi tega predloga Svet sprejme izvedbeni sklep, s katerim imenuje predsednika, podpredsednika in člane iz člena 43(1), točka (b). Svet odloča s kvalificirano večino.“;

▌

(e)  v odstavku 7 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), ostanejo na položaju, dokler niso imenovani njihovi nasledniki in dokler ti ne začnejo opravljati svojih nalog v skladu s sklepom Sveta iz odstavka 6 tega člena.“;

(ea)  odstavek 8 se črta.

(35)  člen 61 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 61

Priprava proračuna

1.  Predsednik vsako leto do 31. marca pripravi predhodni osnutek proračuna odbora za naslednje leto, vključno z izjavo o oceni prihodkov in odhodkov odbora za naslednje leto, skupaj s kadrovskim načrtom, in ga predloži odboru na plenarni seji.

Odbor na plenarni seji po potrebi prilagodi predhodni osnutek proračuna odbora skupaj z osnutkom kadrovskega načrta.

2.  Predsednik na podlagi predhodnega osnutka proračuna, ki ga sprejme odbor na plenarni seji, pripravi osnutek proračuna odbora in ga predloži odboru v sprejetje na plenarni seji.

Odbor vsako leto do 30. novembra na plenarni seji po potrebi prilagodi osnutek proračuna, ki ga je predložil predsednik, in sprejme končni proračun odbora skupaj s kadrovskim načrtom.“;

(35a)  v členu 62 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Za to, da na svoji plenarni seji sprejme standarde notranjega nadzora ter vzpostavi sisteme in postopke notranjega nadzora, ki so ustrezni za opravljanje nalog notranjega revizorja, je odgovoren odbor.“;

(36)  v členu 69 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Če po prvotnem obdobju iz odstavka 1 razpoložljiva finančna sredstva padejo pod ciljno raven iz navedenega odstavka, se redni prispevki, izračunani v skladu s členom 70, zbirajo, dokler ni dosežena ciljna raven. Odbor lahko pobiranje rednih prispevkov, zbranih v skladu s členom 70, odloži za največ tri leta za zagotovitev, da znesek, ki ga je treba pobrati, doseže znesek, ki je sorazmeren s stroški postopka pobiranja, pod pogojem, da tak odlog ne vpliva pomembno na zmožnost odbora, da uporabi sklad na podlagi oddelka 3. Če so razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšana na manj kot dve tretjini ciljne ravni, se po tem, ko se prvič doseže ciljna raven, raven tega prispevka določi tako, da se lahko cilj doseže v štirih letih.“;

(37)  člen 70 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je treba upoštevati, da se doseže ciljna raven iz člena 69, lahko vključujejo nepreklicne zaveze za plačilo, ki so v celoti zavarovane s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb, pri čemer so na voljo in namenjene izključno uporabi s strani odbora, in sicer za namene iz člena 76(1). Delež teh nepreklicnih zavez za plačilo ne presega 30 % celotnega zneska prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom. V okviru te omejitve odbor vsako leto določi delež nepreklicnih zavez za plačilo v skupnem znesku prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 3a:"

„3a. Odbor pozove k izpolnitvi nepreklicnih zavez za plačilo, danih v skladu z odstavkom 3 tega člena, kadar je potrebna uporaba sklada v skladu s členom 76.

Kadar institucija ali subjekt ne spada več v področje uporabe člena 2 in zanj ne velja več obveznost plačevanja prispevkov v skladu z odstavkom 1 tega člena, odbor pozove k izpolnitvi nepreklicnih zavez za plačilo, ki so bile dane v skladu z odstavkom 3 in jih je treba še plačati. Če je prispevek, povezan z nepreklicno zavezo za plačilo, ustrezno plačan ob prvem pozivu, odbor prekliče zavezo in vrne zavarovanje s premoženjem. Če prispevek ni ustrezno plačan ob prvem pozivu, odbor zaseže zavarovanje s premoženjem in prekliče zavezo.“;

(38)  v členu 71(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Skupni znesek izrednih naknadnih prispevkov na leto ne presega trikratnika zneska v višini 12,5 % ciljne ravni.“;

(39)  v členu 74 se doda naslednji odstavek:"

„Odbor obvesti Komisijo in ECB takoj, ko meni, da bi bilo morda treba aktivirati pogodbe za sheme financiranja sklada v skladu s tem členom, ter Komisiji in ECB zagotovi vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog v zvezi s takšnimi pogodbami.“;

(40)  člen 76 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Če odbor določi, da bo uporaba sklada za namene iz odstavka 1 verjetno povzročila, da se bo del izgub subjekta iz člena 2 prenesel na sklad, se uporabljajo načela iz člena 27, ki urejajo uporabo sklada.“;

(b)  dodata se naslednja odstavka 5 in 6:"

„5. Kadar se instrumenti za reševanje iz člena 22(2), točka (a) ali (b), uporabijo za prenos le dela sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja, ima odbor terjatev do preostalega dela subjekta za vse odhodke in izgube, ki jih ima sklad zaradi prispevkov k reševanju v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena v zvezi z izgubami, ki bi jih sicer nosili upniki.

6.  Terjatve odbora iz odstavka 5 tega člena in člena 22(6) imajo v skladu s členom 108(9) Direktive 2014/59/EU v vsaki sodelujoči državi članici enako prednostno razvrstitev kot terjatve nacionalnih shem za financiranje reševanja v nacionalnem pravu te države članice, ki ureja običajne insolvenčne postopke.“;

(41)  člen 79 se spremeni:

(a)  odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:"

„1. Sodelujoče države članice zagotovijo, da če odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi s kreditno institucijo in če tak ukrep zagotavlja, da imajo vlagatelji kritih vlog, fizične osebe ter mikro, mala in srednja podjetja, ki imajo upravičene vloge, še naprej dostop do vlog, sistem jamstva za vloge, s katerim je povezana ta kreditna institucija, za preprečitev izgub teh vlagateljev zagotovi prispevek za namene in pod pogoji, določenimi v členu 109 Direktive 2014/59/EU.

2.  Odbor v tesnem sodelovanju s sistemom jamstva za vloge določi znesek prispevka sistema jamstva za vloge v skladu z odstavkom 1 po posvetovanju s sistemom jamstva za vloge in po potrebi z imenovanim organom v smislu člena 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU o ocenjenih stroških izplačila vlagateljem v skladu s členom 11e Direktive 2014/49/EU in v skladu s pogoji iz člena 20 te uredbe.

3.  Odbor o svoji odločitvi iz prvega pododstavka uradno obvesti imenovani organ v smislu člena 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU in sistem jamstva za vloge, s katerim je institucija povezana. Sistem jamstva za vloge to odločitev brez odlašanja upošteva.“;

(b)  v odstavku 5 se drugi in tretji pododstavek črtata;

(41a)  vstavita se naslednja člena:"

„Člen 79a

Poročanje o likvidnosti pri reševanju

Komisija do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o vprašanju likvidnosti pri reševanju.

V poročilu se preuči, ali je začasni likvidnostni primanjkljaj po dokapitalizaciji institucije v postopku reševanja med drugim posledica manjkajočega instrumenta v naboru instrumentov za reševanje, preučijo pa se tudi najučinkovitejši načini za odpravo začasnih likvidnostnih primanjkljajev, pri čemer se upoštevajo prakse v drugih jurisdikcijah. V poročilu so predstavljene konkretne možnosti politike.

Člen 79b

Komisija do 31. decembra 2026 v okviru nadaljevanja razprav o bančni uniji Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o učinkovitosti in obsegu notranjega mehanizma za prenos izgub znotraj skupin v postopku reševanja, ki izhaja iz reforme okvira za krizno upravljanje.

V poročilu se zlasti preučijo obseg reševanja, raven skladnosti s cilji glede notranje MREL in pogoji za dostop do varnostnih mrež, ki jih financira bančni sektor, zlasti sklad.“;

(42)  v členu 85(3) se beseda „iz“ nadomesti z besedilom „, sprejeto na podlagi“;

(43)  v členu 88 se doda naslednji odstavek 7:"

„7. Ta člen odboru ne preprečuje razkritja njegovih analiz ali ocen, tudi kadar temeljijo na informacijah, ki jih zagotovijo subjekti iz člena 2 ali drugi organi iz odstavka 6 tega člena, kadar odbor oceni, da razkritje ne bi ogrozilo zaščite javnega interesa, kar zadeva finančno, denarno ali ekonomsko politiko, in da obstaja javni interes za razkritje, ki prevlada nad drugimi interesi iz odstavka 5 tega člena. Za namene odstavka 1 tega člena se šteje, da je odbor takšno razkritje opravil pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo.“;

(43a)  v členu 94(1) se vstavi naslednja točka:"

„(aa) medsebojni vpliv obstoječega okvira in vzpostavitve evropskega sistema jamstva za vloge.“;

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Vendar se člen 1, točka 1(a), točki 2 in 3, točka 4(a), točka 5(a), (b), (c)(i) in (ii), točka 6(a), točka 7, točka 13(a)(i) in (b), točka 14(a), (b) in (d), točka 19(d) in (e), točka 21, točka 23(a)(i), prva alinea, (b) in (d), točke 25 do 35 ter točke 39, 42 in 43 uporabljajo od … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 1 mesec od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

(1) UL C 307, 31.8.2023, str. 19. (2) UL C 349, 29.9.2023, str. 161. (3) * Spremembe v celotnem besedilu izhajajo iz sprejetja spremembe 1. Krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (4) UL C […], […], str. […]. (5) UL C […], […], str. […]. (6) Odbor za finančno stabilnost, Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions, 15. oktober 2014. (7) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190). (8) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1). (9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1118 z dne 26. marca 2021 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo, ki jo morajo organi za reševanje uporabiti pri oceni zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta in zahteve po skupnem blažilniku za subjekte v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, kadar za skupino v postopku reševanja ne veljajo navedene zahteve iz navedene direktive (UL L 241, 8.7.2021, str. 1). (10) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1). (11) Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150, 7.6.2019, str. 1). (12) Uredba (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (UL L 150, 7.6.2019, str. 226). (13) Direktiva (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2014/59/EU glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter Direktive 98/26/ES (UL L 150, 7.6.2019, str. 296). (14) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63). (15) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12). (16) COM(2018)0133. (17) COM(2020)0822. (18) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1). (19) Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8). (20) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi z ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranjem ukrepov za reševanje (COM(2023)0227 – C9-0135/2023 – 2023/0112(COD))

P9_TA(2024)0327 A9-0153/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0227),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0135/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 5. julija 2023(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2023(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0153/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi z ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranjem ukrepov za reševanje(3)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(4),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Okvir Unije za reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (v nadaljnjem besedilu: institucije) je bil vzpostavljen po svetovni finančni krizi v letih 2008–2009 in po mednarodni potrditvi „ključnih lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij(6)“ Odbora za finančno stabilnost. Okvir Unije za reševanje je sestavljen iz Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7) in Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Oba akta se uporabljata za institucije s sedežem v Uniji in za vse druge subjekte, ki spadajo v področje uporabe navedene direktive ali uredbe (v nadaljnjem besedilu: subjekti). Okvir Unije za reševanje je namenjen s predpisi skladnemu obravnavanju propadov institucij in subjektov z ohranjanjem kritičnih funkcij institucij ter subjektov ter preprečevanjem groženj za finančno stabilnost, ob hkratni zaščiti vlagateljev in javnih sredstev. Poleg tega je namen okvira Unije za reševanje spodbuditi razvoj notranjega bančnega trga z vzpostavitvijo usklajene ureditve za koordinirano reševanje čezmejnih kriz ter preprečevanjem izkrivljanja konkurence in tveganj neenake obravnave.

(2)  Okvir Unije za reševanje, kot se trenutno uporablja, več let po začetku izvajanja nekaterih od teh ciljev ne dosega, kot je bilo predvideno. Čeprav so institucije in subjekti dosegli znaten napredek pri rešljivosti in so v ta namen namenili znatna sredstva, zlasti s kopičenjem sposobnosti pokrivanja izgub in dokapitalizacije ter financiranjem shem za financiranje reševanja, se okvir Unije za reševanje redko uporablja. Propadi nekaterih manjših in srednje velikih institucij in subjektov se namesto tega večinoma rešujejo z neusklajenimi nacionalnimi ukrepi. Žal se namesto varnostnih mrež, ki jih financira bančni sektor, vključno s shemami za financiranje reševanja, še vedno uporablja davkoplačevalski denar. Zdi se, da to stanje izhaja iz nezadostnih spodbud. Te neustrezne spodbude so posledica medsebojnega učinkovanja okvira Unije za reševanje in nacionalnih pravil, pri čemer se široka diskrecija pri oceni javnega interesa ne uporablja vedno na način, ki bi odražal, kako naj bi se uporabljal okvir Unije za reševanje. Hkrati se zaradi tveganj, da bi morali vlagatelji institucij, ki se financirajo z vlogami, kriti izgube, okvir Unije za reševanje ni veliko uporabljal za zagotovitev, da imajo te institucije pri reševanju dostop do zunanjega financiranja, zlasti če ni bilo drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov. In končno, zaradi manj strogih pravil o dostopu do financiranja zunaj postopkov reševanja kot pri reševanju je bila uporaba okvira Unije za reševanje manj zaželena kot druge rešitve, ki pogosto vključujejo uporabo davkoplačevalskega denarja namesto lastnih sredstev institucije in subjekta ali varnostnih mrež, ki jih financira bančni sektor. Ta položaj ustvarja tveganje razdrobljenosti, tveganja neoptimalnih izidov pri propadu institucij in subjektov, zlasti manjših in srednje velikih institucij in subjektov, ter oportunitetne stroške zaradi neporabljenih finančnih sredstev. Zato je treba zagotoviti učinkovitejšo in doslednejšo uporabo okvira Unije za reševanje ter zagotoviti, da se lahko uporablja, kadar ▌je to v javnem interesu, tudi za nekatere manjše in srednje velike institucije ▌.

(2a)  Cilj pregleda Direktive 2014/59/EU je bolje zaščititi denar davkoplačevalcev ter vzpostaviti nove sistemske mehanizme za institucije in subjekte, ki niso zajeti v obstoječem okviru za reševanje. Namen tega okvira je omejiti gospodarsko breme za družbo z zmanjšanjem skupnih stroškov, povezanih s propadom bank. Z uvedbo revidiranega okvira naj bi se bistveno zmanjšala poraba davkoplačevalskega denarja, da bi zagotovili pogostejšo in učinkovitejšo uporabo sheme za financiranja reševanja.

(3)  Intenzivnost in raven podrobnosti načrtovanja reševanja, potrebnega v zvezi s podrejenimi družbami, ki niso bile opredeljene kot subjekti v postopku reševanja, se razlikujeta glede na velikost in profil tveganja zadevnih institucij in subjektov, prisotnost kritičnih funkcij in strategijo reševanja skupine. Organi za reševanje bi zato morali imeti možnost, da te dejavnike upoštevajo pri opredelitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s takimi podrejenimi družbami, in po potrebi uporabijo poenostavljen pristop.

(3a)  Eden od glavnih ciljev te direktive o spremembah je uvesti posodobljen pristop, ki bi organom omogočil učinkovito obvladovanje morebitnega propada nekaterih bank ali skupine bank. Ta pristop bi moral spodbujati preglednost in predvidljivost, hkrati pa čim bolj zmanjšati negativne gospodarske posledice. Tak pristop je usklajen s splošnim načelom reševanja s sredstvi upnikov iz Direktive 2014/59/EU, hkrati pa ohranja praktično izvedljivost ukrepanja v primeru propada srednje velikih bank.

(4)  Institucija ali subjekt, ki je v postopku prenehanja v skladu z nacionalnim pravom, potem ko je bilo ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadel, in je organ za reševanje sklenil, da njegovo reševanje ni v javnem interesu, bo na koncu izstopil s trga. To pomeni, da načrt ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru propada, ni potreben, ne glede na to, ali je pristojni organ zadevni instituciji ali subjektu že odvzel dovoljenje. Enako velja za preostali del institucije v postopku reševanja po prenosu sredstev, pravic in obveznosti v okviru strategije s prenosom. Zato je primerno določiti, da v teh primerih sprejetje načrtov reševanja ni potrebno.

(5)  Organi za reševanje lahko trenutno prepovejo nekatere razdelitve, kadar institucija ali subjekt ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, kadar se obravnava skupaj z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: MREL). Vendar se lahko od institucije ali subjekta v nekaterih primerih zahteva, da izpolni MREL na drugačni podlagi od tiste, na kateri mora ta institucija ali subjekt izpolnjevati zahtevo po skupnem blažilniku. Ta položaj ustvarja negotovost glede pogojev za izvajanje pooblastil organov za reševanje za prepoved razdelitev in za izračun maksimalnega zneska za razdelitev, povezanega z MREL. Zato bi bilo treba določiti, da bi morali v teh primerih organi za reševanje pooblastilo za prepoved nekaterih razdelitev izvajati na podlagi ocene zahteve po skupnem blažilniku, ki izhaja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1118(9). Za zagotovitev preglednosti in pravne varnosti bi morali organi za reševanje o ocenjeni zahtevi po skupnem blažilniku obvestiti institucijo ali subjekt, ki bi moral nato javno razkriti to ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku.

(6)  Ukrepi za zgodnje posredovanje so bili zasnovani, da bi pristojnim organom omogočili, da ustavijo slabšanje finančnega in gospodarskega položaja institucije ali subjekta ter, kolikor je mogoče, zmanjšajo tveganje morebitnega reševanja in njegov učinek. Vendar so bili ukrepi za zgodnje posredovanje zaradi pomanjkanja gotovosti glede sprožilcev za njihovo uporabo in delnega prekrivanja z nadzorniškimi ukrepi redko uporabljeni. Pogoje za uporabo teh ukrepov za zgodnje posredovanje bi bilo zato treba poenostaviti in podrobneje opredeliti. Za odpravo negotovosti glede pogojev in časovnega okvira za razrešitev upravljalnega organa in imenovanje začasnih upraviteljev bi bilo treba te ukrepe izrecno opredeliti kot ukrepe za zgodnje posredovanje, za njihovo uporabo pa bi morali veljati isti sprožilci. Hkrati bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da ustrezne ukrepe za obravnavanje posebnih primerov izberejo v skladu z načelom sorazmernosti. Da bi pristojni organi lahko upoštevali tveganja izgube ugleda ali tveganja, povezana s pranjem denarja ali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, bi morali ocenjevati pogoje za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje ne le na podlagi kvantitativnih kazalnikov, kot so kapitalske ali likvidnostne zahteve, raven finančnega vzvoda, nedonosna posojila ali koncentracija izpostavljenosti, temveč tudi na podlagi kvalitativnih sprožilcev.

(7)  Za povečanje pravne varnosti bi bilo treba črtati ukrepe za zgodnje posredovanje iz Direktive 2014/59/EU, ki se prekrivajo z obstoječimi pooblastili na podlagi bonitetnega okvira iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(10) ter Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta(11). Poleg tega je treba zagotoviti, da se organi za reševanje lahko pripravijo na morebitno reševanje institucije ali subjekta. Zato bi moral pristojni organ dovolj zgodaj obvestiti organe za reševanje o poslabšanju finančnega položaja institucije ali subjekta, organi za reševanje pa bi morali imeti potrebna pooblastila za izvajanje pripravljalnih ukrepov. Pomembno je, da za čim hitrejši odziv organov za reševanje na poslabšanje položaja institucije ali subjekta predhodna uporaba ukrepov za zgodnje posredovanje ne bi smela biti pogoj, da organ za reševanje sprejme ukrepe za trženje institucije ali subjekta ali zahteva informacije za posodobitev načrta reševanja in pripravo vrednotenja. Za zagotovitev doslednega, usklajenega, učinkovitega in pravočasnega odziva na poslabšanje finančnega položaja institucije ali subjekta ter za ustrezno pripravo na morebitno reševanje je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi organi in organi za reševanje. Takoj ko institucija ali subjekt izpolni pogoje za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje, bi morali pristojni organi in organi za reševanje povečati izmenjavo informacij, vključno z začasnimi informacijami, ter skupaj spremljati finančni položaj institucije ali subjekta.

(8)  Zagotoviti je treba pravočasno ukrepanje in zgodnje usklajevanje med pristojnim organom in organom za reševanje, kadar institucija ali subjekt še vedno deluje, vendar obstaja pomembno tveganje, da bo institucija ali subjekt propadel. Zato bi moral pristojni organ o takem tveganju čim prej uradno obvestiti organ za reševanje. To uradno obvestilo bi moralo vsebovati razloge za oceno pristojnega organa in pregled alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzorniških ukrepov ali ukrepov za zgodnje posredovanje, ki so na voljo za preprečitev propada institucije ali subjekta v razumnem roku. Takšno zgodnje uradno obveščanje ne bi smelo posegati v postopke za ugotavljanje, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje. Predhodno uradno obvestilo pristojnega organa organu za reševanje o pomembnem tveganju propada ali verjetnega propada institucije ali subjekta ne bi smelo biti pogoj za naknadno ugotovitev, da institucija ali subjekt dejansko propada ali bo verjetno propadel. Poleg tega, če se pozneje oceni, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel, in če v razumnem roku ni drugih rešitev za preprečitev takega propada, mora organ za reševanje sprejeti odločitev o tem, ali bo sprejel ukrep za reševanje. V takem primeru je lahko pravočasnost odločitve o uporabi ukrepa za reševanje za institucijo ali subjekt bistvena za uspešno izvajanje strategije reševanja, zlasti ker lahko zgodnje posredovanje v instituciji ali subjektu prispeva k zagotavljanju zadostne ravni sposobnosti pokrivanja izgub in likvidnosti za izvajanje te strategije. Zato je primerno, da se organu za reševanje omogoči, da v tesnem sodelovanju s pristojnim organom oceni razumen časovni okvir za izvedbo alternativnih ukrepov za preprečitev propada institucije ali subjekta. Pri izvajanju te ocene bi bilo treba upoštevati tudi potrebo po ohranitvi zmožnosti organa za reševanje in zadevnega subjekta, da učinkovito izvajata strategijo reševanja, kadar je to na koncu potrebno, vendar to ne bi smelo preprečiti sprejetja alternativnih ukrepov. Zlasti predvideni časovni okvir za alternativne ukrepe bi moral biti takšen, da ne bi ogrozil učinkovitosti morebitnega izvajanja strategije reševanja. Za zagotovitev pravočasnega izida in da bi se organ za reševanje lahko ustrezno pripravil na morebitno reševanje institucije ali subjekta, bi se morala organ za reševanje in pristojni organ redno sestajati, organ za reševanje pa bi se moral o pogostosti teh sestankov odločiti ob upoštevanju okoliščin primera.

(9)  Okvir za reševanje naj bi se uporabljal za potencialno katero koli institucijo ali subjekt, ne glede na velikost in poslovni model, če instrumenti, ki so na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo, ne zadoščajo za obvladovanje njenega oziroma njegovega propada. Za zagotovitev takega rezultata bi bilo treba določiti merila za uporabo ocene javnega interesa za propadajočo institucijo ali subjekt. V zvezi s tem je treba pojasniti, da se lahko glede na posebne okoliščine nekatere funkcije institucije ali subjekta štejejo za kritične, tudi če bi njihova ukinitev ▌na regionalni ravni vplivala na finančno stabilnost ali kritične storitve, zlasti kadar je nadomestljivost ključnih funkcij odvisna od upoštevnega geografskega trga.

(9a)   Da bi ocena učinka na regionalni ravni lahko temeljila na podatkih, ki so dosledno na voljo po vsej Uniji, bi bilo treba regionalno raven razumeti v povezavi s teritorialnimi enotami na ravni 1 ali 2 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (raven NUTS 1 ali 2) v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(10)  Pri oceni, ali je reševanje institucije ali subjekta v javnem interesu, bi bilo treba upoštevati, da so vlagatelji bolje zaščiteni, kadar se sredstva sistema jamstva za vloge uporabljajo učinkoviteje in so njegove izgube čim manjše. Zato bi bilo treba pri oceni javnega interesa šteti, da se cilj reševanja glede zaščite vlagateljev bolje doseže pri reševanju, če bi bila odločitev za insolventnost dražja za sistem jamstva za vloge.

(10a)  Če so nacionalni okviri za insolventnost in reševanje učinkoviti pri doseganju ciljev okvira v enakem obsegu, bi bilo treba dati prednost možnosti, ki zmanjšuje tveganje za davkoplačevalce in gospodarstvo. Ta pristop zagotavlja preudarno in odgovorno ukrepanje, usklajeno s krovnim ciljem varovanja interesov davkoplačevalcev in širše gospodarske stabilnosti.

(11)  Ocena, ali je reševanje institucije ali subjekta v javnem interesu, bi morala v največji možni meri odražati tudi razliko med financiranjem, zagotovljenim prek varnostnih mrež, ki jih financira sektor (sheme za financiranje reševanja ali sistemi jamstva za vloge), in financiranjem, ki ga države članice zagotovijo iz davkoplačevalskega denarja. Financiranje, ki ga zagotovijo države članice, pomeni večjo nevarnost moralnega tveganja in manjšo spodbudo za tržno disciplino. Zato bi morali organi za reševanje pri ocenjevanju cilja zmanjšanja odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči financiranje prek shem za financiranje reševanja ali sistema jamstva za vloge obravnavati kot bolj zaželeno, financiranje z enakim zneskom sredstev iz proračuna držav članic pa bi bilo treba kot možnost upoštevati le v izrednih okoliščinah.

(11a)   Izredno finančno podporo institucijam in subjektom, ki se financira z denarjem davkoplačevalcev, bi bilo treba, če sploh, dodeliti samo za odpravo resne motnje v gospodarstvu, ki je izjemne in sistemske narave, saj močno obremenjuje javne finance in izkrivlja enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu.

(12)  Za zagotovitev, da se cilji reševanja dosežejo na najučinkovitejši način, bi moral biti rezultat ocene javnega interesa negativen le, kadar bi prenehanje propadajoče institucije ali subjekta z običajnimi insolvenčnimi postopki cilje reševanja doseglo učinkoviteje in ne le v enakem obsegu kot reševanje.

(12a)  Pri izbiri med reševanjem in likvidacijo bi bilo treba dati prednost možnosti z nižjimi skupnimi stroški. Pri tej oceni bi bilo treba upoštevati različne stroške – vključno s tistimi, povezanimi z izplačili vlog v okviru sistemov jamstva za vloge –, kot je čas, potreben za povrnitev sredstev, in izpad dohodka med postopkom. V primerih, ko imata tako reševanje kot likvidacija podobne stroške, je treba dati prednost možnosti, ki je manj tvegana za gospodarstvo, vključno z javnimi financami in vplivom na stabilnost gospodarstva.

(13)  Če se za propadajočo institucijo ali subjekt ne začne postopek reševanja, bi moral prenehati skladno s postopki, ki so na voljo v skladu z nacionalnim pravom. Takšni postopki se lahko med državami članicami zelo razlikujejo. Čeprav je primerno, da se omogoči zadostna prožnost za uporabo obstoječih nacionalnih postopkov, bi bilo treba pojasniti nekatere vidike za zagotovitev, da zadevne institucije ali subjekti izstopijo s trga.

(14)  Zagotoviti bi bilo treba, da zadevni nacionalni upravni ali sodni organ hitro začne postopek v skladu z nacionalnim pravom, kadar se šteje, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel in se zanj ni začel postopek reševanja. Kadar je v skladu z nacionalnim pravom na voljo prostovoljna likvidacija institucije ali subjekta na podlagi odločitve delničarjev, bi morala taka možnost ostati na voljo. Vendar bi bilo treba zagotoviti, da zadevni nacionalni upravni ali sodni organ ukrepa, če se delničarji ne odzovejo hitro.

(15)  Določiti bi bilo treba tudi, da je končni izid takih postopkov izstop propadajoče institucije ali subjekta s trga ali prenehanje bančnih dejavnosti. Glede na nacionalno pravo je ta cilj mogoče doseči na različne načine, ki lahko vključujejo prodajo institucije ali subjekta ali posameznih delov, prodajo določenih sredstev ali obveznosti, postopno prenehanje institucije ali subjekta ali prenehanje bančnih dejavnosti, vključno s plačili in sprejemanjem vlog, z namenom postopne prodaje sredstev za poplačilo prizadetih upnikov. Vendar bi bilo treba za večjo predvidljivost postopkov do tega izida priti v razumnem roku.

(16)  Pristojni organi bi morali biti pooblaščeni, da instituciji ali subjektu odvzamejo dovoljenje zgolj na podlagi dejstva, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel in se zanj ni začel postopek reševanja. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da odvzamejo dovoljenje za podporo cilju prenehanja institucije ali subjekta v skladu z nacionalnim pravom, zlasti v primerih, ko postopkov, razpoložljivih v skladu z nacionalnim pravom, ni mogoče začeti v trenutku, ko se ugotovi, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel, vključno s primeri, ko institucija ali subjekt glede na bilanco stanja še ni insolventen. Za nadaljnje omogočanje, da se lahko doseže cilj prenehanja institucije ali subjekta, bi morale države članice zagotoviti, da je odvzem dovoljenja s strani pristojnega organa tudi vključen med možne pogoje za začetek vsaj enega od postopkov, ki so na voljo v skladu z nacionalnim pravom in se uporabljajo za institucije ali subjekte, ki propadajo ali bodo verjetno propadli, vendar se zanje ni začel postopek reševanja.

(17)  Glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive 2014/59/EU, Uredbe (EU) št. 806/2014 in Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta(13), je treba podrobneje opredeliti pogoje, pod katerimi se lahko izjemoma odobrijo preventivni previdnostni ukrepi, ki se štejejo za izredno javnofinančno pomoč. Da bi čim bolj zmanjšali izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz razlik v naravi sistemov jamstva za vloge v Uniji, bi bilo treba posredovanja sistemov jamstva za vloge v okviru preventivnih ukrepov v skladu z Direktivo 2014/49/EU, ki se štejejo za izredno javnofinančno pomoč, izjemoma dovoliti, kadar upravičena institucija ali subjekt ne izpolnjuje nobenega od pogojev, da bi se lahko štelo, da propada ali bo verjetno propadel. Zagotoviti bi bilo treba, da se previdnostni ukrepi sprejmejo dovolj zgodaj. Podlaga, na kateri Evropska centralna banka (ECB) oceni, ali je institucija ali subjekt solventen za namene preventivne dokapitalizacije, je trenutno v prihodnost usmerjena ocena za naslednjih 12 mesecev o tem, ali lahko institucija ali subjekt izpolnjuje kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(14) ali Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta(15) ter dodatno kapitalsko zahtevo iz Direktive 2013/36/EU ali Direktive (EU) 2019/2034. Ta pristop bi bilo treba vključiti v Direktivo 2014/59/EU. Poleg tega se lahko ukrepi za zagotavljanje pomoči za oslabljena sredstva, vključno z nosilci upravljanja sredstev ali shemami jamstva za sredstva, izkažejo za uspešne in učinkovite pri odpravljanju vzrokov za morebitne finančne težave, s katerimi se soočajo institucije in subjekti, ter preprečevanju njihovega propada, zato bi lahko predstavljali ustrezne previdnostne ukrepe. Zato bi bilo treba določiti, da so lahko takšni previdnostni ukrepi v obliki ukrepov za oslabljena sredstva.

(18)  Da bi ohranili tržno disciplino, zaščitili javna sredstva in preprečili izkrivljanje konkurence, bi morali previdnostni ukrepi ostati izjema in se uporabljati le za obravnavanje resnih motenj na trgu ali za ohranjanje finančne stabilnosti, zlasti v primeru sistemske krize. Poleg tega se previdnostni ukrepi ne bi smeli uporabljati za obravnavanje nastalih ali verjetnih izgub. Najzanesljivejši instrument za ugotavljanje nastalih ali verjetnih izgub je pregled kakovosti sredstev, ki ga opravijo ECB, Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(16), ali pristojni nacionalni organi. Pristojni organi bi morali uporabiti tak pregled za opredelitev nastalih ali verjetnih izgub, kadar se lahko izvede v razumnem časovnem okviru. Kadar to ni mogoče, bi morali pristojni organi, po potrebi na podlagi inšpekcijskih pregledov na kraju samem, čim bolj zanesljivo opredeliti nastale ali verjetne izgube, kolikor dopuščajo trenutne okoliščine.

(19)  Cilj preventivne dokapitalizacije je podpreti institucije in subjekte, sposobne uspešnega poslovanja, za katere je bilo ugotovljeno, da bodo v bližnji prihodnosti verjetno naleteli na začasne težave, in preprečiti, da bi se njihov položaj še poslabšal. Da se prepreči dodeljevanje javnih subvencij podjetjem, ki so ob odobritvi pomoči že nedobičkonosna, previdnostni ukrepi, odobreni v obliki pridobitve kapitalskih instrumentov ali ukrepov za oslabljena sredstva, ne bi smeli presegati zneska, potrebnega za kritje kapitalskih primanjkljajev, določenih v neugodnem scenariju stresnega testa ali enakovrednega postopka. Za zagotovitev, da javno financiranje na koncu preneha, bi morali biti tudi ti previdnostni ukrepi časovno omejeni in vsebovati jasen časovni okvir za njihovo prenehanje (v nadaljnjem besedilu: strategija za izstop iz podpornega ukrepa). Trajni instrumenti, vključno z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, bi se morali uporabljati le v izjemnih okoliščinah, zanje pa bi morale veljati nekatere količinske omejitve, saj po svoji naravi niso primerni za izpolnjevanje pogoja glede začasnosti.

(20)  Previdnostni ukrepi bi morali biti omejeni na znesek, ki bi ga institucija ali subjekt potrebovala za ohranitev solventnosti v primeru neugodnega scenarija, kot je določen v stresnem testu ali enakovrednem postopku. V primeru previdnostnih ukrepov v obliki ukrepov za oslabljena sredstva bi morala imeti institucija ali subjekt prejemnik možnost, da navedeni znesek uporabi za kritje izgub iz prenesenih sredstev ali v kombinaciji s pridobitvijo kapitalskih instrumentov, če skupni znesek ugotovljenega primanjkljaja ni presežen. Zagotoviti je treba tudi, da so takšni previdnostni ukrepi v obliki ukrepov za oslabljena sredstva skladni z obstoječimi pravili o državni pomoči in dobrimi praksami, da ponovno vzpostavijo dolgoročno sposobnost uspešnega poslovanja institucije ali subjekta, da je državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno in da se prepreči izkrivljanje konkurence. Zato bi morali zadevni organi v primeru previdnostnih ukrepov v obliki ukrepov za oslabljena sredstva upoštevati posebne smernice, vključno z načrtom za ustanovitev družb za upravljanje(17) in sporočilom o reševanju vprašanja nedonosnih posojil(18). Za te previdnostne ukrepe v obliki ukrepov za oslabljena sredstva bi moral vedno veljati prevladujoči pogoj glede začasnosti. Pričakuje se, da bodo javna jamstva, odobrena za določeno obdobje v zvezi z oslabljenimi sredstvi zadevne institucije ali subjekta, zagotovila boljše izpolnjevanje pogoja začasnosti kot prenosi takih sredstev na javno podprt subjekt. Za zagotovitev, da institucije, ki prejemajo podporo, izpolnjujejo pogoje podpornega ukrepa, bi morali pristojni organi od institucij, ki niso izpolnile svojih obveznosti, zahtevati načrt popravnih ukrepov. Če pristojni organ meni, da z ukrepi iz načrta popravnih ukrepov ni mogoče zagotoviti dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja institucije, ali če institucija ni izpolnila načrta popravnih ukrepov, bi morali zadevni organi v skladu s členom 32 Direktive 2014/59/EU oceniti, ali institucija propada ali bo verjetno propadla.

(21)  Da bi zajeli pomembne kršitve bonitetnih zahtev, je treba podrobneje določiti pogoje za ugotavljanje, ali holdingi propadajo ali bodo verjetno propadli. Kršitev navedenih zahtev s strani holdinga bi morala biti pomembna, kadar sta vrsta in obseg take kršitve primerljiva s kršitvijo, ki bi, če bi jo storila kreditna institucija, upravičila odvzem dovoljenja s strani pristojnega organa v skladu s členom 18 Direktive 2013/36/EU.

(22)  Države članice imajo lahko v skladu z nacionalno zakonodajo pooblastila za začasno ustavitev obveznosti plačila ali izročitve, ki lahko vključujejo upravičene vloge. Kadar začasna ustavitev obveznosti plačila ali izročitve ni neposredno povezana s finančnim položajem kreditne institucije, vloge mora niso nerazpoložljive za namene Direktive 2014/49/EU. Zato vlagatelji morda dlje časa ne morejo dostopati do svojih vlog. Da bi ohranili zaupanje vlagateljev in zaupanje v bančni sektor ter ohranili finančno stabilnost, bi morale države članice zagotoviti, da imajo vlagatelji dostop do ustreznega dnevnega zneska iz svojih vlog, zlasti za kritje življenjskih stroškov, če bi bile njihove vloge nedostopne zaradi začasne ustavitve plačil iz drugih razlogov, ki ne vodijo do izplačila vlagateljem. Tak postopek bi moral ostati izjema, države članice pa bi morale zagotoviti, da imajo vlagatelji dostop do ustreznih dnevnih zneskov.

(23)  Za povečanje pravne varnosti in glede na morebiten pomen obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi prihodnjih negotovih dogodkov, vključno z izidom sodnih postopkov, ki v času reševanja še niso zaključeni, je treba določiti obravnavo teh obveznosti za namene uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. V zvezi s tem bi morala biti vodilna načela tista, ki jih določajo računovodska pravila, in sicer zlasti računovodska pravila iz Mednarodnega računovodskega standarda 37, sprejetega z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008(19). Organi za reševanje bi morali na tej podlagi razlikovati med rezervacijami in pogojnimi obveznostmi. Rezervacije so obveznosti, ki se nanašajo na verjeten odliv sredstev in jih je mogoče zanesljivo oceniti. Pogojne obveznosti se ne pripoznajo kot računovodske obveznosti, ker se nanašajo na obvezo, ki je v času ocene ni mogoče šteti za verjetno ali je ni mogoče zanesljivo oceniti.

(24)  Ker so rezervacije računovodske obveznosti, bi bilo treba določiti, da se take rezervacije obravnavajo enako kot druge obveznosti. Take rezervacije bi morale biti primerne za reševanje s sredstvi upnikov, razen če izpolnjujejo eno od posebnih meril za izključitev iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Glede na morebitno pomembnost navedenih rezervacij pri reševanju in za zagotovitev gotovosti pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov bi bilo treba določiti, da so rezervacije del obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, in da se zato zanje uporablja ta instrument. Zagotoviti bi bilo treba tudi, da se po uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov te obveznosti in vse obveznosti ali terjatve, ki izhajajo iz njih, obravnavajo kot poravnane za vse namene. To je zlasti pomembno za obveznosti in obveze, ki izhajajo iz tožb proti instituciji v postopku reševanja.

(25)  V skladu z računovodskimi načeli pogojnih obveznosti ni mogoče pripoznati kot obveznosti in jih zato ni mogoče uporabiti za instrument za reševanje s sredstvi upnikov. Vendar je treba zagotoviti, da pogojna obveznost, ki bi nastala zaradi dogodka, ki je malo verjeten ali ga v času reševanja ni mogoče zanesljivo oceniti, ne zmanjša učinkovitosti strategije reševanja in zlasti instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Za dosego tega cilja bi moral cenilec pri vrednotenju za namene reševanja oceniti pogojne obveznosti, ki so vključene v bilanco stanja institucije v postopku reševanja, in po svojih najboljših sposobnostih količinsko opredeliti potencialno vrednost teh obveznosti. Za zagotovitev, da lahko institucija ali subjekt po postopku reševanja ustrezno dolgo ohrani zadostno zaupanje trga, bi moral cenilec to potencialno vrednost upoštevati pri določitvi zneska, v višini katerega je treba odpisati ali konvertirati obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, da se ponovno vzpostavijo kapitalski količniki institucije v postopku reševanja. Organ za reševanje bi moral zlasti uporabiti svoja pooblastila za konverzijo za obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, v obsegu, ki je potreben za zagotovitev, da dokapitalizacija institucije v postopku reševanja zadostuje za kritje morebitnih izgub, ki bi lahko nastale zaradi obveznosti, ki lahko nastane zaradi malo verjetnega dogodka. Organ za reševanje bi moral pri ocenjevanju zneska, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, skrbno upoštevati učinek potencialne izgube na institucijo v postopku reševanja na podlagi več dejavnikov, vključno z verjetnostjo, da se bo dogodek uresničil, časovnim okvirom za njegovo uresničitev in zneskom pogojne obveznosti.

(26)  V nekaterih okoliščinah lahko organi za reševanje po tem, ko shema za financiranje reševanja zagotovi prispevek v višini največ 5 % celotnih obveznosti institucije ali subjekta, vključno s kapitalom, uporabijo dodatne vire financiranja za nadaljnjo podporo svojemu ukrepu za reševanje. Jasneje bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah lahko shema za financiranje reševanja zagotovi dodatno podporo, kadar so bile vse obveznosti s prednostno razvrstitvijo, nižjo od vlog, ki niso obvezno ali diskrecijsko izključene iz reševanja s sredstvi upnikov, v celoti odpisane ali konvertirane.

(27)  Z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta(20), Uredbo (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta(21) ter Direktivo (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta(22) je bil v Uniji uveden mednarodni „standard o skupni sposobnosti pokrivanja izgub (TLAC)“, ki ga je 9. novembra 2015 objavil Odbor za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: standard TLAC) za globalne sistemsko pomembne banke, ki se v pravu Unije imenujejo globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI). Uredba (EU) 2019/877 in Direktiva (EU) 2019/879 sta prav tako spremenili MREL iz Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014. Določbe Direktive 2014/59/EU o MREL je treba uskladiti z izvajanjem standarda TLAC za GSPI v zvezi z nekaterimi obveznostmi, ki bi se lahko uporabile za izpolnitev dela MREL, ki bi ga bilo treba izpolniti s kapitalom in drugimi podrejenimi obveznostmi. Zlasti bi bilo treba obveznosti, ki so uvrščene pari passu nekaterim izključenim obveznostim, vključiti v kapital in podrejene kvalificirane instrumente subjektov v postopku reševanja, kadar znesek teh izključenih obveznosti v bilanci stanja subjekta v postopku reševanja ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja in ta vključitev ne bi povzročila tveganj, povezanih z načelom „noben upnik ne sme biti na slabšem“.

(28)  Pravila za določitev MREL so večinoma osredotočena na določitev ustrezne ravni MREL ob predpostavki, da je instrument za reševanje s sredstvi upnikov prednostna strategija reševanja. Vendar Direktiva 2014/59/EU organom za reševanje omogoča uporabo drugih instrumentov za reševanje, in sicer tistih, ki temeljijo na prenosu poslovanja institucije v postopku reševanja na zasebnega kupca ali premostitveno institucijo. Zato bi bilo treba določiti, da bi morali organi za reševanje, če je v načrtu reševanja predvidena uporaba instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije▌ neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje, določiti raven MREL za zadevni subjekt v postopku reševanja na podlagi posebnosti teh instrumentov za reševanje ter različnih potreb v zvez s kritjem izgub in dokapitalizacijo, ki jih ti instrumenti vključujejo.

(29)  Raven MREL za subjekte v postopku reševanja je vsota zneska izgub, pričakovanih v postopku reševanja, in zneska za dokapitalizacijo, ki subjektu v postopku reševanja omogoča, da še naprej izpolnjuje pogoje za dovoljenje in da lahko v ustreznem obdobju opravlja svoje dejavnosti. Nekatere prednostne strategije reševanja, zlasti instrument prodaje poslovanja, vključujejo prenos sredstev, pravic in obveznosti na prejemnika▌. V teh primerih cilji elementa dokapitalizacije morda ne bodo veljali v enakem obsegu, saj organu za reševanje ne bo treba zagotoviti, da subjekt v postopku reševanja po ukrepu za reševanje ponovno zagotovi izpolnjevanje kapitalskih zahtev. Kljub temu se pričakuje, da bodo izgube v takih primerih presegle kapitalske zahteve subjekta v postopku reševanja. Zato je primerno določiti, da raven MREL navedenih subjektov v postopku reševanja še naprej vključuje znesek dokapitalizacije, ki se prilagodi sorazmerno s strategijo reševanja.

(30)  Če strategija reševanja predvideva uporabo instrumentov za reševanje, ki niso izključno instrumenti za reševanje s sredstvi upnikov, bodo potrebe po dokapitalizaciji zadevnega subjekta po reševanju na splošno manjše kot v primeru reševanja delujoče banke s sredstvi upnikov. V takem primeru bi bilo treba pri kalibraciji MREL ta vidik upoštevati pri ocenjevanju zahteve glede dokapitalizacije. Zato bi morali organi za reševanje pri prilagoditvi ravni MREL za subjekte v postopku reševanja, katerih načrt reševanja predvideva instrument prodaje poslovanja ali instrument premostitvene institucije▌, ki se uporablja neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje, upoštevati značilnosti teh instrumentov, vključno s pričakovanimi parametri prenosa na zasebnega kupca ali premostitveno institucijo, vrstami instrumentov, ki se bodo prenesli, pričakovano vrednostjo in tržljivostjo teh instrumentov ter zasnovo prednostne strategije reševanja, vključno z dopolnilno uporabo instrumenta izločitve sredstev. Ker mora organ za reševanje za vsak primer reševanja posebej odločiti o morebitni uporabi sredstev iz sistema jamstva za vloge in ker take odločitve ni mogoče zanesljivo domnevati vnaprej, organi za reševanje pri kalibraciji ravni MREL ne bi smeli upoštevati morebitnega prispevka sistema jamstva za vloge pri reševanju.

▌

(32)  Okvir za reševanje in okvir o zlorabi trga vplivata drug na drugega. Čeprav bi se lahko ukrepi, sprejeti pri pripravi reševanja, šteli za notranje informacije v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(23), bi lahko njihovo predčasno razkritje ogrozilo postopek reševanja. Institucije v postopku reševanja lahko sprejmejo ukrepe za obravnavo tega vprašanja tako, da zahtevajo odložitev razkritja notranjih informacij v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 596/2014. Vendar v času priprav na reševanje morda ne bodo vedno zagotovljene prave spodbude, da bi lahko institucija v postopku reševanja dala pobudo za tako zahtevo. Da bi se izognili takim situacijam, bi morali imeti organi za reševanje pooblastilo, da v imenu institucije v postopku reševanja neposredno zahtevajo odložitev razkritja notranjih informacij v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 596/2014.

(33)  Za lažje načrtovanje reševanja, oceno rešljivosti in izvajanje pooblastila za obravnavanje ali odpravljanje ovir za rešljivost ter za spodbujanje izmenjave informacij bi moral organ za reševanje institucije s pomembnimi podružnicami v drugih državah članicah ustanoviti kolegij za reševanje in mu predsedovati.

(34)  Po začetnem obdobju za kopičenje finančnih sredstev shem za financiranje reševanja iz člena 102(1) Direktive 2014/59/EU se lahko njihova razpoložljiva finančna sredstva nekoliko znižajo pod ciljno raven, zlasti zaradi povečanja kritih vlog. Znesek predhodnih prispevkov, ki se bodo verjetno zahtevali v teh okoliščinah, bo torej verjetno majhen. Zato je mogoče, da znesek takih predhodnih prispevkov v nekaterih letih ne bo več sorazmeren s stroški pobiranja teh prispevkov. Organi za reševanje bi zato morali imeti možnost, da pobiranje predhodnih prispevkov odložijo za največ tri leta, dokler znesek, ki ga je treba pobrati, ne doseže zneska, ki je sorazmeren s stroški postopka pobiranja, pod pogojem, da tak odlog ne vpliva bistveno na zmožnost organov za reševanje, da uporabijo sheme za financiranje reševanja.

(35)  Nepreklicne zaveze za plačilo so ena od sestavin razpoložljivih finančnih sredstev shem za financiranje reševanja. Zato je treba določiti okoliščine, v katerih se lahko te zaveze za plačilo zahtevajo, in postopek, ki se uporablja ob prenehanju zavez v primeru, da za institucijo ali subjekt ne velja več obveznost plačevanja prispevkov v shemo za financiranje reševanja. Poleg tega bi morali za zagotovitev večje preglednosti in gotovosti v zvezi z deležem nepreklicnih zavez za plačilo v skupnem znesku predhodnih prispevkov, ki jih je treba zbrati, organi za reševanje tak delež določiti vsako leto ob upoštevanju veljavnih omejitev.

(36)  Najvišji letni znesek izrednih naknadnih prispevkov v sheme za financiranje reševanja, ki se lahko zahtevajo, je trenutno omejen na trikratni znesek predhodnih prispevkov. Po začetnem obdobju za kopičenje finančnih sredstev iz člena 102(1) Direktive 2014/59/EU bodo taki predhodni prispevki v okoliščinah, ki niso povezane z uporabo shem za financiranje reševanja, odvisni le od sprememb ravni kritih vlog in bodo zato verjetno postali majhni. Določitev najvišjega zneska izrednih naknadnih prispevkov na podlagi predhodnih prispevkov bi lahko imela za posledico drastično omejitev zmožnosti shem za financiranje reševanja za zbiranje naknadnih prispevkov, s čimer bi se zmanjšala njihova zmožnost ukrepanja. Da bi se temu izognili, bi bilo treba določiti drugačno omejitev, najvišji znesek izrednih naknadnih prispevkov, ki se lahko zahtevajo, pa bi bilo treba določiti na tri osmine ciljne ravni zadevne sheme za financiranje reševanja.

(37)  Z Direktivo 2014/59/EU je bila razvrstitev vlog v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja običajne insolvenčne postopke, delno usklajena. Navedena pravila so določala tristopenjsko razvrstitev vlog, pri čemer so bile krite vloge razvrščene najvišje, sledile pa so upravičene vloge fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij nad ravnjo kritja. Preostale vloge, tj. vloge velikih podjetij, ki presegajo raven kritja, in vloge, ki niso upravičene do izplačila iz sistema jamstva za vloge, so morale imeti nižjo prednostno razvrstitev, njihova razvrstitev pa sicer ni bila usklajena. In končno, terjatve sistemov jamstva za vloge so imele enako prednostno razvrstitev kot krite vloge. Vendar se to ni izkazalo za optimalno rešitev za zaščito vlagateljev. Delna uskladitev je povzročila razlike v obravnavi preostalih vlagateljev v državah članicah, zlasti ker se vse več držav članic odloča, da bodo zakonito prednostno obravnavo omogočile tudi preostalim vlogam. Te razlike so povzročile tudi težave pri določanju hipotetičnega scenarija insolventnosti za čezmejne skupine med vrednotenjem za namene reševanja. Poleg tega bi lahko tristopenjska razvrstitev terjatev vlagateljev povzročila težave v zvezi z upoštevanjem načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“, zlasti kadar so bile vloge, katerih prednostna razvrstitev ni bila usklajena v skladu z Direktivo 2014/59/EU, razvrščene na isto raven kot nadrejene terjatve. Nazadnje, zaradi visoke prednostne razvrstitve terjatev sistemov jamstva za vloge ni bilo mogoče učinkoviteje in uspešneje uporabiti razpoložljivih finančnih sredstev teh sistemov za druge ukrepe kot izplačilo kritih vlog v primeru insolventnosti, in sicer v okviru reševanja, alternativnih ukrepov v primeru insolventnosti ali preventivnih ukrepov. Zaščita kritih vlog ne temelji na prednostni razvrstitvi terjatev sistema jamstva za vloge, temveč je zagotovljena z obveznimi izključitvami iz reševanja s sredstvi upnikov in takojšnjim izplačilom iz sistema jamstva za vloge v primeru nerazpoložljivosti vlog. Zato bi bilo treba spremeniti prednostno razvrstitev vlog v sedanji hierarhiji terjatev.

(37a)  Sprememba razvrstitve upnikov ne izboljša le razpoložljivosti sistemov varstva za vloge in enotnega sklada za reševanje namesto uporabe javne podpore, temveč tudi utira pot finančno učinkovitejšim rešitvam pri reševanju finančnih institucij. To pa bi moralo zmanjšati stroške za davkoplačevalce in spodbujati učinkovito uporabo različnih instrumentov, ki obstajajo v finančnem ekosistemu Unije.

(38)  Razvrstitev ▌vlog bi se morala popolnoma uskladiti z uvedbo dvostopenjskega pristopa, pri čemer imajo ▌vloge fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij prednost pred upravičenimi vlogami velikih podjetij ter centralne in regionalne uprave. Ta večstopenjski pristop je zasnovan tako, da zagotavlja večjo zaščito širokemu krogu vlagateljev in odraža edinstvene značilnosti njihovih vlog, hkrati pa omogoča reševanje subjektov, ki niso zajeti v sedanjem okviru. Hkrati bi morala biti uporaba sistemov jamstva za vloge pri reševanju, insolventnosti in preventivnih ukrepih vedno pogojena z izpolnjevanjem ustreznih pogojev, zlasti tako imenovanega „preizkusa najnižjih stroškov“.

▌

(41)  Spremembe prednostne razvrstitve vlog ▌ne bi negativno vplivale na zaščito kritih vlog v primeru propada, saj bi bila ta zaščita še naprej zajamčena z obvezno izključitvijo kritih vlog iz kritja izgub v primeru reševanja in na koncu z izplačilom, ki ga zagotovi sistem jamstva za vloge v primeru nerazpoložljivosti vlog.

(42)  Sheme za financiranje reševanja se lahko uporabijo za podporo uporabi instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije, pri čemer se niz sredstev, pravic in obveznosti institucije v postopku reševanja prenese na prejemnika. V tem primeru ima lahko shema za financiranje reševanja terjatev do preostalega dela institucije ali subjekta pri poznejšem prenehanju po običajnih insolvenčnih postopkih. To se lahko zgodi, kadar se shema za financiranje reševanja uporabi v povezavi z izgubami, ki bi jih sicer nosili upniki, tudi v obliki jamstev za sredstva in obveznosti ali kritja razlike med prenesenimi sredstvi in obveznostmi. Za zagotovitev, da delničarji in upniki, ki ostanejo v preostalem delu institucije ali subjekta, dejansko krijejo izgube institucije v postopku reševanja in izboljšajo možnost, da se v primeru insolventnosti poplača varnostna mreža, določena za reševanje, bi morale biti terjatve sheme za financiranje reševanja do preostalega dela institucije ali subjekta in terjatve, ki izhajajo iz razumnih, ustrezno nastalih stroškov, v primeru insolventnosti razvrščene nad terjatvami vlog in sistema jamstva za vloge. Ker je namen nadomestil, izplačanih delničarjem in upnikom prek shem za financiranje reševanja zaradi kršitev načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“, zagotoviti nadomestilo za posledice ukrepa za reševanje, ta nadomestila ne bi smela ustvarjati terjatev iz teh shem.

(43)  Za zagotovitev zadostne prožnosti in olajšanje posredovanja sistemov jamstva za vloge v podporo instrumentom za reševanje, ▌kadar je to potrebno, da se prepreči, da bi izgube nosili vlagatelji, bi bilo treba določiti nekatere vidike uporabe sistema jamstva za vloge pri reševanju. Zlasti je treba določiti, da se lahko sistem jamstva za vloge v nekaterih primerih in pod jasnimi pogoji uporablja za podporo transakcij prenosa, ki vključujejo vloge, vključno z upravičenimi vlogami, ki presegajo raven kritja, ki jo zagotavlja sistem jamstva za vloge, in tudi vloge, ki so izključene iz obsega izplačila sistema jamstva za vloge. Prispevek sistema jamstva za vloge bi moral biti namenjen kritju primanjkljaja vrednosti sredstev, prenesenih na kupca ali premostitveno institucijo, glede na vrednost prenesenih vlog. Kadar kupec zahteva prispevek kot del transakcije, da se zagotovi njena kapitalska nevtralnost in ohrani skladnost s kapitalskimi zahtevami kupca, bi moralo biti omogočeno, da lahko k temu prispeva tudi sistem jamstva za vloge. Podpora sistema jamstva za vloge pri ukrepih za reševanje bi morala biti v obliki denarnih sredstev ali v drugih oblikah, kot so jamstva ali dogovori o delitvi izgub, ki lahko v čim večji meri zmanjšajo učinek podpore na razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge, hkrati pa omogočajo, da se s prispevkom sistema jamstva za vloge izpolnijo njegovi nameni.

(44)  Za prispevek sistema jamstva za vloge pri reševanju bi morale veljati določene omejitve. Prvič, zagotovljeno bi moralo biti, da morebitna izguba, ki bi jo lahko imel sistem jamstva za vloge zaradi posredovanja v postopku reševanja, ne sme presegati izgube, ki bi jo imel sistem jamstva za vloge v primeru insolventnosti, če bi izplačal krite vlagatelje in prevzel njihove terjatve do sredstev institucije. Ta znesek bi se moral določiti na podlagi preizkusa najnižjih stroškov v skladu z merili in metodologijo, določenimi v Direktivi 2014/49/EU, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno s časovno vrednostjo denarja in zamudami pri povrnitvi sredstev v postopkih zaradi insolventnosti. Ta merila in metodologijo bi bilo treba uporabiti tudi pri določanju obravnave, ki bi je bil sistem jamstva za vloge deležen, če bi se za institucijo začeli običajni insolvenčni postopki, pri naknadnem vrednotenju za oceno skladnosti z načelom „noben upnik ne sme biti na slabšem“ in določitvi morebitnega nadomestila, ki se dolguje sistemu jamstva za vloge. Drugič, znesek prispevka sistema jamstva za vloge, namenjen kritju razlike med sredstvi in obveznostmi, ki se prenesejo na kupca ali premostitveno institucijo, ne bi smel presegati razlike med prenesenimi sredstvi ter prenesenimi vlogami in obveznostmi z enako ali višjo prednostno razvrstitvijo v primeru insolventnosti kot te vloge. S tem bi bilo zagotovljeno, da se prispevek sistema jamstva za vloge uporabi le za namene preprečevanja prenašanja izgub na vlagatelje, kadar je to primerno, in ne za zaščito upnikov, ki so v primeru insolventnosti prednostno razvrščeni nižje od vlog. Kljub temu vsota prispevka sistema jamstva za vloge za kritje razlike med sredstvi in obveznostmi ter prispevka sistema jamstva za vloge h kapitalu subjekta prejemnika ne bi smela presegati stroškov izplačila kritih vlagateljev, izračunanih na podlagi preizkusa najnižjih stroškov.

(45)  Treba bi bilo določiti, da lahko sistem jamstva za vloge prispeva k prenosu obveznosti, ki niso krite vloge, v okviru reševanja le, če organ za reševanje ugotovi, da vlog, ki niso krite, ni mogoče uporabiti za reševanje s sredstvi upnikov ali jih pustiti v preostalem delu institucije v postopku reševanja, ki bo prenehal. Organ za reševanje bi moral imeti možnost, da ne razporedi izgub na te vloge zlasti, kadar je izključitev nujno potrebna in sorazmerna za ohranitev kontinuitete kritičnih funkcij in glavnih poslovnih področij ali po potrebi za preprečevanje večjega širjenja negativnih vplivov in finančne nestabilnosti, ki bi lahko povzročila resne motnje v gospodarstvu Unije ali države članice. Isti razlogi bi morali veljati tudi za primere, v katerih se obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov in ki imajo nižjo prednostno razvrstitev kot vloge, vključijo v prenos na kupca ali premostitveno institucijo. V tem primeru prenos takih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ne bi smel biti podprt s prispevkom sistema jamstva za vloge. Če je za prenos obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, potrebna finančna podpora, bi bilo treba to podporo zagotoviti iz sheme za financiranje reševanja.

(46)  Zaradi možnosti uporabe sistema jamstva za vloge pri reševanju je treba podrobneje opredeliti, kako se lahko prispevek sistema jamstva za vloge upošteva pri izračunu zahtev za dostop do shem za financiranje reševanja. Če prispevek delničarjev in upnikov institucije v postopku reševanja v obliki zmanjšanja, odpisa ali konverzije njihovih obveznosti skupaj s prispevkom sistema jamstva za vloge znaša vsaj 8 % skupnih obveznosti institucije, vključno s kapitalom, bi morala imeti institucija možnost dostopati do sheme za financiranje reševanja za pridobitev dodatnega financiranja, kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovitega reševanja v skladu s cilji reševanja. Če so ti pogoji izpolnjeni, bi moral biti prispevek sistema jamstva za vloge omejen na znesek, ki je potreben, da se omogoči dostop do sheme za financiranje reševanja, razen če znesek, ki ga prispeva shema za financiranje reševanja, presega omejitev v višini 5 % vseh obveznosti, vključno s kapitalom, pri čemer bi moral sistem jamstva za vloge v tem primeru sorazmerno prispevati k presežnemu znesku. Za zagotovitev, da se reševanje še naprej financira predvsem iz notranjih virov institucije, in da bi se čim bolj zmanjšalo izkrivljanje konkurence, bi morala biti možnost uporabe prispevka sistema jamstva za vloge za zagotovitev dostopa do shem za financiranje reševanja mogoča le za institucije, za katere načrt reševanja ali načrt reševanja skupine v primeru propada ne predvideva prenehanja v skladu s predpisi, glede na to, da je bila MREL, ki so jo organi za reševanje določili za te institucije, določena na ravni, ki vključuje tako zneske za pokrivanje izgub kot zneske za dokapitalizacijo. Možnost uporabe prispevka sistema jamstva za vloge za zagotovitev dostopa do shem za financiranje reševanja bi morala biti na voljo samo institucijam z minimalno preteklo ravnjo skladnosti z MREL.

(47)  Glede na vlogo EBA pri podpiranju zbliževanja praks organov bi moral EBA spremljati in poročati o zasnovi in izvajanju ocen rešljivosti institucij in skupin ter o ukrepih in pripravah organov za reševanje, da se zagotovi učinkovito izvajanje instrumentov in pooblastil za reševanje. EBA bi moral pri tem poročanju oceniti tudi raven preglednosti ukrepov, ki jih sprejmejo organi za reševanje, za ustrezne zunanje deležnike, ter obseg njihovega prispevka k pripravljenosti na reševanje in rešljivosti institucij. EBA bi moral poleg tega poročati o ukrepih, ki so jih države članice sprejele za zaščito malih vlagateljev v zvezi z dolžniškimi instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za MREL v skladu z Direktivo 2014/59/EU, pri čemer bi moral primerjati in oceniti morebitne učinke na čezmejno poslovanje. Področje uporabe obstoječih regulativnih tehničnih standardov o oceni dodatnih kapitalskih zahtev in zahteve po skupnem blažilniku za subjekte v postopku reševanja bi bilo treba razširiti na subjekte, ki niso bili opredeljeni kot subjekti v postopku reševanja, kadar te zahteve niso bile določene na isti podlagi kot MREL. EBA bi moral v letnem poročilu o MREL oceniti tudi, kako organi za reševanje izvajajo nove predpise za kalibracijo MREL za strategije s prenosom. EBA bi moral v okviru svojih nalog, da prispeva k zagotavljanju dosledne in usklajene ureditve za upravljanje kriz in reševanje v Uniji, usklajevati in nadzorovati postopke simulacije kriz. Te simulacije bi morale zajemati usklajevanje in sodelovanje med pristojnimi organi, organi za reševanje in sistemi jamstva za vloge med poslabšanjem finančnega položaja institucij in subjektov, preskušanje uporabe nabora instrumentov pri načrtovanju sanacije in reševanja, zgodnje posredovanje in reševanje na celosten način. Pri teh postopkih bi bilo treba upoštevati zlasti čezmejno razsežnost pri sodelovanju med zadevnimi organi ter uporabo razpoložljivih orodij in pooblastil. Simulacije kriz bi morale po potrebi zajemati tudi sprejetje in izvajanje shem za reševanje v bančni uniji v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014.

(48)  Visokokakovostna ocena učinka je ključna za pripravo dobrih zakonodajnih predlogov, ki temeljijo na dokazih, dejstva in dokazi pa so ključni za oblikovanje odločitev, sprejetih v zakonodajnem postopku. Zato bi morali organi za reševanje, pristojni organi, Enotni odbor za reševanje, ECB ter drugi člani Evropskega sistema centralnih bank in EBA Komisiji na njeno zahtevo zagotoviti vse informacije, ki jih potrebuje za svoje naloge v zvezi z razvojem politike, vključno s pripravo ocen učinka ter pripravo zakonodajnih predlogov in pogajanji o njih.

(49)  Direktivo 2014/59/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(50)  Ker ciljev te direktive, in sicer povečanja učinkovitosti in uspešnosti okvira za sanacijo in reševanje institucij in subjektov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi tveganj, ki jih lahko pomenijo različni nacionalni pristopi za integriteto enotnega trga, temveč se lahko s spremembo pravil, ki so že določena na ravni Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2014/59/EU

Direktiva 2014/59/EU se spremeni:

(1)  člen 2(1) se spremeni:

(a)  vstavi se naslednja točka 29a:"

„(29a) ‚alternativni ukrep zasebnega sektorja‘ pomeni vsako podporo, ki se ne šteje za izredno javnofinančno pomoč;“;

(b)  točka 35 se nadomesti z naslednjim:"

„(35) ‚kritične funkcije‘ pomeni aktivnosti, storitve ali dejavnosti, katerih prenehanje bo verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu v eni ali več državah članicah ali težave s finančno stabilnostjo na nacionalni ali, kadar je ustrezno, regionalni ravni zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti institucije ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti. Za namene te točke se regionalna raven oceni glede na teritorialno enoto, ki ustreza ravni 1 teritorialnih enot skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (raven NUTS 1) v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta* ali ravni NUTS 2, kadar hude motnje v storitvah na ravni NUTS 2 pomenijo znatno tveganje sistemske krize na nacionalni ravni;

_____________

* Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).“;

(c)  točka 71 se nadomesti z naslednjim:"

„(71) ‚obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov,‘ pomeni obveznosti, vključno s tistimi, ki povzročijo oblikovanje računovodskih rezervacij, in kapitalske instrumente, ki niso kvalificirani kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali instrumenti dodatnega kapitala institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), in ki niso izključene iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov na podlagi člena 44(2);“;

(d)  vstavita se naslednji točki 83d in 83e:"

(e)  vstavi se naslednja točka 93a:"

„(93a) ‚vloga‘ za namene členov 108 in 109 pomeni vlogo, kot je opredeljena v členu 2(1), točka 3, Direktive 2014/49/EU;“;

(2)  v členu 5 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:"

„2. Pristojni organi zagotovijo, da institucije svoje načrte sanacije posodobijo vsaj enkrat letno ali po spremembi pravne ali organizacijske strukture institucije, njenega poslovanja ali finančnega položaja, ki bi lahko bistveno vplivala na načrt sanacije ali zaradi katere bi ga bilo treba bistveno spremeniti. Pristojni organi lahko od institucij zahtevajo, da svoje načrte sanacije posodabljajo pogosteje.

Če v 12 mesecih po zadnji letni posodobitvi načrta sanacije ni sprememb iz prvega pododstavka, lahko pristojni organi do naslednjega 12-mesečnega obdobja izjemoma opustijo obveznost posodobitve načrta sanacije. Takšna opustitev se odobri za največ dve zaporedni 12-mesečni obdobji.

3.  Načrti sanacije ne predvidevajo dostopa do ali prejemanja ničesar od naslednjega:

4.  Kadar je to ustrezno, načrti sanacije vključujejo analizo, kako in kdaj bi lahko institucija zaprosila za posojilo centralne banke, ki ni izključeno iz področja uporabe načrta sanacije na podlagi odstavka 3, v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu, in določijo sredstva, ki bi bila verjetno priznana v okviru zavarovanja s premoženjem.“;

(3)  v členu 6 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Kadar pristojni organ oceni, da ima načrt sanacije bistvene pomanjkljivosti ali da obstajajo bistvene ovire za njegovo izvajanje, o svoji oceni obvesti institucijo ali nadrejeno družbo skupine in od nje zahteva, da v roku treh mesecev, ki se lahko z odobritvijo organov podaljša za en mesec, predloži popravljen načrt, v katerem je prikazano, kako so te pomanjkljivosti ali ovire odpravljene.“;

(4)  v členu 8(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„EBA lahko v skladu s členom 31(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 1093/2010 na prošnjo pristojnega organa pristojnim organom pomaga pri doseganju skupne odločitve.“;

(5)  ▌člen 10 se spremeni:

(a)  odstavek 7 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka:"

„(aa) kadar je ustrezno, podroben opis razlogov za ugotovitev, da je treba institucijo opredeliti kot subjekt za likvidacijo, vključno s pojasnilom, kako je organ za reševanje ugotovil, da institucija nima kritičnih funkcij;“;

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

„(ja) opis, kako bi se z različnimi strategijami reševanja najbolje dosegli cilji reševanja iz člena 31;“;

(iii)  vstavi se naslednja točka: "

„(pa) podroben in količinsko opredeljen seznam kritih vlog in upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 8a:"

„8a. Organi za reševanje ne sprejmejo načrtov reševanja, kadar je bil v zvezi s subjektom začet insolvenčni postopek v skladu z veljavnim nacionalnim pravom na podlagi člena 32b ali kadar se uporablja člen 37(6).“;

(c)  v odstavku 9 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„EBA revidirani osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembah].“;

(6)  člen 12 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se dodata naslednja tretji in četrti pododstavek:"

„Organi za reševanje lahko pri opredelitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s podrejenimi družbami iz prvega pododstavka, točka (b), ki niso subjekti v postopku reševanja, uporabijo poenostavljen pristop, če tak pristop ne vpliva negativno na rešljivost skupine, ob upoštevanju velikosti podrejene družbe, njenega profila tveganja, odsotnosti kritičnih funkcij in strategije reševanja skupine.

V načrtu reševanja skupine se določi, ali se subjekti v skupini v postopku reševanja, ki niso subjekt v postopku reševanja, štejejo za subjekte za likvidacijo. Brez poseganja v druge dejavnike, ki jih lahko organi za reševanje štejejo za pomembne, se subjekti, ki opravljajo kritične funkcije, ne štejejo za subjekte za likvidacijo.“;

(aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Načrt reševanja skupine se pripravi na podlagi zahtev iz člena 10 in informacij, predloženih v skladu s členom 11.“;

(ab)  v odstavku 3 se vstavi naslednja točka:"

„(-aa) je podroben opis razlogov za ugotovitev, da je treba subjekt v skupini iz odstavka 1, točke (a) do (d), šteti za subjekt za likvidacijo, vključno z obrazložitvijo, kako je organ za reševanje ugotovil, da institucija nima kritičnih funkcij, ter kako je bilo upoštevano razmerje med njenim zneskom skupne izpostavljenosti tveganju in poslovnimi prihodki v znesku skupne izpostavljenosti tveganju in poslovnimi prihodki skupine ter stopnjo finančnega vzvoda subjekta v skupini v okviru skupine;“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 5a:"

„5a. Organi za reševanje ne sprejmejo načrtov reševanja, kadar je bil v zvezi s subjektom začet insolvenčni postopek v skladu z veljavnim nacionalnim pravom na podlagi člena 32b ali kadar se uporablja člen 37(6).“;

(7)  v členu 13(4) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„EBA lahko v skladu s členom 31(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 1093/2010 na prošnjo organa za reševanje organom za reševanje pomaga pri doseganju skupne odločitve.“;

(8)  v členu 15 se doda naslednji odstavek 5:"

„5. EBA spremlja pripravo notranjih politik za in izvajanje ocen rešljivosti institucij ali skupin iz tega člena in člena 16 s strani organov za reševanje. EBA poroča Komisiji o obstoječih praksah v zvezi z ocenami rešljivosti in morebitnih razhajanjih med državami članicami do... [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] ter po potrebi spremlja izvajanje vseh priporočil iz navedenega poročila.

(9)  v členu 16a se doda naslednji odstavek 7:"

„7. Kadar za subjekt ne velja zahteva po skupnem blažilniku na isti podlagi kot je tista, na kateri mora subjekt izpolnjevati zahteve iz členov 45c in 45d, organi za reševanje uporabijo odstavke 1 do 6 tega člena na podlagi ocene zahteve po skupnem blažilniku, izračunane v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1118*. Uporablja se člen 128, četrti odstavek, Direktive 2013/36/EU.

Organ za reševanje v odločitev o določitvi zahtev iz členov 45c in 45d te direktive vključi ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku iz prvega pododstavka. Subjekt javno objavi ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku skupaj z informacijami iz člena 45i(3).

______________________________

* Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1118 z dne 26. marca 2021 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo, ki jo morajo organi za reševanje uporabiti pri oceni zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta in zahteve po skupnem blažilniku za subjekte v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, kadar za skupino v postopku reševanja ne veljajo navedene zahteve iz navedene direktive (UL L 241, 8.7.2021, str. 1).“;

(10)  člen 17 se spremeni:

(a)  v odstavku 4 se doda naslednji tretji pododstavek:"

„Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt, učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo ovire za rešljivost, organ za reševanje sprejme odločitev po posvetovanju s pristojnim organom. V tej odločitvi se navede, da predlagani ukrepi učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo ovire za rešljivost, in zahteva, da subjekt izvede predlagane ukrepe.“;

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„8a. Organ za reševanje ob koncu vsakega cikla načrtovanja reševanja objavi anonimiziran seznam, v katerem so v zbirni obliki predstavljene vse ugotovljene znatne ovire za rešljivost in ustrezni ukrepi za njihovo odpravo. Uporabljajo se določbe o zaupnosti iz člena 84 te direktive. “;

(11)  člen 18 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, vse ukrepe, ki jih predlaga nadrejena družba v Uniji, sporoči konsolidacijskemu nadzorniku, EBA, organom za reševanje podrejenih družb in organom za reševanje v jurisdikcijah, v katerih so pomembne podružnice, če je to pomembno za zadevno podružnico. Organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, in organi za reševanje podrejenih družb po posvetovanju s pristojnimi organi in organi za reševanje v jurisdikcijah, v katerih so pomembne podružnice, storijo vse, kar je v njihovi moči, da v okviru kolegija za reševanje sprejmejo skupno odločitev o ugotovitvi bistvenih ovir ter po potrebi o oceni ukrepov, ki jih predlaga nadrejena družba v Uniji, in ukrepov, ki jih za obravnavanje ali odpravo ovir zahtevajo organi, pri čemer upoštevajo možni učinek teh ukrepov v vseh državah članicah, v katerih deluje skupina.“;

(b)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

„9. Če skupna odločitev o sprejetju katerega koli ukrepa iz člena 17(5), točka (g), (h) ali (k), ni bila sprejeta, lahko EBA na prošnjo organa za reševanje v skladu z odstavkom 6, 6a ali 7 tega člena pomaga organom za reševanje pri doseganju sporazuma v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(12)  člena 27 in 28 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 27

Ukrepi za zgodnje posredovanje

1.  Države članice zagotovijo, da ▌pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja preučijo in po potrebi uporabijo ukrepe za zgodnje posredovanje, kadar institucija ali subjekt iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

Kadar se pogoji znatno poslabšajo ali nastopijo neugodne okoliščine ali se pridobijo nove informacije o subjektu, lahko pristojni organ ▌določi, da je pogoj iz prvega pododstavka, točka (a)(ii), izpolnjen, ne da bi predhodno sprejel druge popravne ukrepe, vključno z izvajanjem pooblastil iz člena 104 Direktive 2013/36/EU ali člena 39 Direktive (EU) 2019/2034.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka države članice zagotovijo, da pristojni organi v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Uredbo (EU) št. 600/2014 ali, kot je ustrezno, organ za reševanje o kršitvi ali verjetni kršitvi nemudoma obvesti pristojni organ.

1a.  Za namene odstavka 1 ukrepi za zgodnje posredovanje vključujejo naslednje:

2.  Pristojni organi izberejo ustrezne in pravočasne ukrepe za zgodnje posredovanje na podlagi tega, kar je sorazmerno z zastavljenimi cilji, pri čemer med drugim upoštevajo resnost kršitve ali verjetne kršitve in hitrost poslabšanja finančnega položaja institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d).

3.  Pristojni organi za vsak ukrep iz odstavka 1a določijo rok, ki je primeren za izvedbo tega ukrepa in ki pristojnemu organu omogoča, da oceni njegovo učinkovitost.

Ocena ukrepa se izvede takoj po izteku roka in se posreduje organu za reševanje. Kadar se v oceni ugotovi, da ukrepi niso bili v celoti izvedeni ali da niso učinkoviti, pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje oceni pogoj iz člena 32(1), točka (a).

4.  EBA do … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembi] izda osnutek regulativnih tehničnih standardov za spodbujanje dosledne uporabe sprožilcev za uporabo ukrepov iz odstavka 1 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 28

Zamenjava višjega vodstva ali upravljalnega organa

Za namene člena 27(1a), točka (e), države članice zagotovijo, da se novo višje vodstvo ali upravljalni organ ali posamezni člani teh organov imenujejo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom ter da jih odobri ali potrdi pristojni organ.“;

(13)  člen 29 se spremeni:

(a)  odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:"

Pristojni organ svojo izbiro v skladu s točko (a) ali (b) navede ob imenovanju začasnega upravitelja.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), pristojni organ ob imenovanju začasnega upravitelja poleg tega določi vlogo, pristojnosti in pooblastila tega začasnega upravitelja ter zahteve za upravljalni organ institucije ali subjekta o posvetovanju z začasnim upraviteljem ali pridobitvi njegove privolitve pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov.

Države članice od pristojnega organa zahtevajo, da objavi imenovanje katerega koli začasnega upravitelja, razen če ta ni pooblaščen za zastopanje institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), ali sprejemanje odločitev v njegovem imenu.

Države članice nadalje zagotovijo, da vsak začasni upravitelj izpolnjuje zahteve iz člena 91(1), (2) in (8) Direktive 2013/36/EU. Ocena pristojnih organov o tem, ali začasni upravitelj izpolnjuje navedene zahteve, je sestavni del odločitve o imenovanju tega začasnega upravitelja.

2.  Pristojni organ ob imenovanju začasnega upravitelja določi njegova pooblastila, ki so sorazmerna glede na okoliščine. Ta pooblastila lahko vključujejo nekatera ali vsa pooblastila upravljalnega organa institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c), ali (d), v skladu s statutom institucije ali subjekta in nacionalnim pravom, vključno s pooblastilom za izvajanje nekaterih ali vseh upravnih nalog upravljalnega organa institucije ali subjekta. Pooblastila začasnega upravitelja v zvezi z institucijo ali subjektom so skladna z veljavnim pravom gospodarskih družb. Pristojni organ lahko v primeru spremembe okoliščin ta pooblastila prilagodi.

3.  Pristojni organ ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli njegovo vlogo in naloge. Take vloge in naloge lahko vključujejo:

Pristojni organ ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli morebitne omejitve njegove vloge in nalog.“;

(b)  v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„V vsakem primeru lahko začasni upravitelj pooblastilo za sklic generalne skupščine delničarjev institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c), ali (d), in določitev njenega dnevnega reda uporabi le ob predhodni privolitvi pristojnega organa.“;

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Začasni upravitelj na zahtevo pristojnega organa v časovnih presledkih, ki jih določi pristojni organ, in sicer vsaj enkrat po preteku prvih šestih mesecev, v vsakem primeru pa na koncu svojega mandata pripravi poročila o finančnem položaju institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c), ali (d), ter ukrepih, ki jih je izvedel v okviru izpolnjevanja svojih nalog.“;

(ca)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Začasni upravitelj je imenovan za največ eno leto. To obdobje se lahko izjemoma enkrat podaljša, če so pogoji za imenovanje začasnega upravitelja še naprej izpolnjeni. Pristojni organ je odgovoren za ugotavljanje, ali so ti pogoji izpolnjeni, in za utemeljitev takšne odločitve delničarjem.“;

(14)  člen 30 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Usklajevanje pooblastil za zgodnje posredovanje za skupine“;

(b)  odstavki 1 do 4 se nadomestijo z naslednjimi:"

„1. Če so v zvezi z nadrejeno družbo v Uniji izpolnjeni pogoji za uvedbo ukrepov za zgodnje posredovanje iz člena 27, konsolidacijski nadzornik pred odločitvijo o uporabi ukrepa za zgodnje posredovanje o tem uradno obvesti EBA in se posvetuje z drugimi pristojnimi organi v okviru kolegija nadzornikov.

2.  Konsolidacijski nadzornik po uradnem obvestilu in posvetovanju iz odstavka 1 odloči, ali bo v zvezi z zadevno nadrejeno družbo v Uniji uporabil ukrepe za zgodnje posredovanje iz člena 27, pri tem pa upošteva vpliv teh ukrepov na subjekte v skupini v drugih državah članicah. O odločitvi uradno obvesti EBA in druge pristojne organe v kolegiju nadzornikov.

3.  Če so izpolnjeni pogoji za izvajanje ukrepov za zgodnje posredovanje iz člena 27 v zvezi s podrejeno družbo nadrejene družbe v Uniji, pristojni organ, odgovoren za nadzor na posamični podlagi, ki namerava sprejeti ukrep v skladu z navedenim členom, o tem uradno obvesti EBA in se posvetuje s konsolidacijskim nadzornikom.

Ko je uradno obveščen, lahko konsolidacijski nadzornik v zvezi z zadevno institucijo ali subjektom iz člena 1(1), točka (b), (c), ali (d), oceni verjetni vpliv izvedbe ukrepov za zgodnje posredovanje iz člena 27 na skupino ali subjekte v skupini v drugih državah članicah. Konsolidacijski nadzornik to oceno v treh dneh sporoči pristojnemu organu.

Po tem uradnem obvestilu in posvetovanju se pristojni organ odloči, ali bo izvedel kak ukrep za zgodnje posredovanje. Pri odločitvi ustrezno upošteva morebitno oceno konsolidacijskega nadzornika. Pristojni organ o odločitvi uradno obvesti EBA, konsolidacijskega nadzornika in druge pristojne organe v kolegiju nadzornikov.

4.  Če namerava več kot en pristojni organ izvesti ukrep za zgodnje posredovanje iz člena 27 za več kot eno institucijo ali subjekt iz člena 1(1), točka (b), (c), ali (d), v isti skupini, konsolidacijski nadzornik in drugi zadevni pristojni organi presodijo, ali je ustrezneje imenovati istega začasnega upravitelja za vse zadevne subjekte ali usklajevati uporabo drugih ukrepov za zgodnje posredovanje za več kot eno institucijo ali subjekt, da se olajša izvajanje ukrepov za ponovno vzpostavitev finančnega položaja zadevne institucije ali subjekta. Ocena se poda v obliki skupne odločitve konsolidacijskega nadzornika in drugih zadevnih pristojnih organov. Skupna odločitev se sprejme v petih dneh od datuma obvestila iz odstavka 1. Skupna odločitev se obrazloži in navede v dokumentu, ki ga konsolidacijski nadzornik predloži nadrejeni družbi v Uniji.

EBA lahko v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pristojnemu organu na njegovo zahtevo pomaga pri doseganju sporazuma.

Če skupna odločitev ni sprejeta v petih dneh, lahko konsolidacijski nadzornik in pristojni organi podrejenih družb samostojno sprejmejo odločitve o imenovanju začasnega upravitelja za institucije ali subjekte iz člena 1(1), točka (b), (c), ali (d), za katere so odgovorni, in o izvedbi drugih ukrepov za zgodnje posredovanje.“;

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. EBA lahko v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010 pristojnim organom, ki nameravajo izvesti enega ali več ukrepov iz člena 27(1a), točka (a), te direktive v zvezi s točkami 4, 10, 11 in 19 oddelka A Priloge k tej direktivi, iz člena 27(1a), točka (c), te direktive ali člena 27(1), točka (d), te direktive, na zahtevo katerega koli od njih pomaga pri doseganju dogovora.“;

(15)  vstavi se naslednji člen 30a:"

„Člen 30a

Priprave na reševanje

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi organe za reševanje brez odlašanja uradno obvestijo o:

Pristojni organi v tesnem sodelovanju z organi za reševanje pozorno spremljajo položaj institucije ali subjekta in njegovo spoštovanje ukrepov iz prvega pododstavka, točka (a), katerih namen je obravnavati poslabšanje položaja te institucije ali subjekta, in ukrepov za zgodnje posredovanje iz prvega pododstavka, točka (c).

2.  Pristojni organi čim prej uradno obvestijo organe za reševanje, če menijo, da obstaja pomembno tveganje, da bo v zvezi z institucijo ali subjektom iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), veljala ena ali več okoliščin iz člena 32(4). Uradno obvestilo vsebuje:

Organi za reševanje po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi ocenijo, kaj je razumen časovni okvir za namene ocene pogoja iz člena 32(1), točka (b), ob upoštevanju hitrosti poslabšanja razmer v instituciji ali subjektu iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), morebitnega vpliva na finančni sistem, zaščito vlagateljev in ohranitev sredstev strank, tveganja, da se bodo zaradi podaljšanja postopka povečali skupni stroški za stranke in gospodarstvo, potrebe po učinkovitem izvajanju strategije reševanja in vseh drugih ustreznih dejavnikov. Organi za reševanje to oceno čim prej sporočijo pristojnim organom.

Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka pristojni organi in organi za reševanje v tesnem sodelovanju spremljajo položaj institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), izvajanje vseh zadevnih ukrepov v njihovem pričakovanem časovnem okviru in vse druge pomembne dogodke. V ta namen se organi za reševanje in pristojni organi redno srečujejo, pri čemer pogostost srečanj določijo organi za reševanje glede na okoliščine primera. Pristojni organi in organi za reševanje drug drugemu brez odlašanja zagotovijo vse ustrezne informacije.

3.  Pristojni organi organom za reševanje zagotovijo vse informacije, ki jih zahtevajo organi za reševanje in so potrebne za vse naslednje:

Kadar take informacije pristojnim organom še niso na voljo, organi za reševanje in pristojni organi sodelujejo in se usklajujejo, da bi pridobili te informacije. V ta namen so pristojni organi pooblaščeni, da od institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), zahtevajo, da zagotovi take informacije, tudi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in da te informacije zagotovijo organom za reševanje.

4.  Pooblastila organov za reševanje vključujejo pooblastilo za trženje institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), potencialnim kupcem oziroma sklepanje dogovorov za tako trženje potencialnim kupcem ali da od institucije ali subjekta zahtevajo, da to stori, za naslednje namene:

4a.  Kadar se organ za reševanje pri izvajanju pooblastila iz odstavka 4 odloči, da bo tržil neposredno potencialnim kupcem, ustrezno upošteva okoliščine primera in morebiten vpliv izvajanja tega pooblastila na splošni položaj subjekta.

5.  Za namene odstavka 4 so organi za reševanje pooblaščeni, da od institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), zahtevajo, da vzpostavi digitalno platformo za izmenjavo informacij, potrebnih za trženje te institucije ali subjekta, s potencialnimi kupci ali s svetovalci in cenilci, ki jih zaposli organ za reševanje. V tem primeru se uporablja člen 84(1), točka (e).

6.  Ugotovitev, da so pogoji iz člena 27(1) izpolnjeni, in predhodno sprejetje ukrepov za zgodnje posredovanje nista nujna pogoja, da se lahko organi za reševanje pripravijo na reševanje institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), ali izvajajo pooblastilo iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

7.  Organi za reševanje brez odlašanja uradno obvestijo pristojne organe o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 4 in 5.

8.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi in organi za reševanje tesno sodelujejo:

Pristojni organi in organi za reševanje zagotovijo, da so ti ukrepi dosledni, usklajeni in učinkoviti.“;

(16)  v členu 31(2) se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:"

(17)  člen 32 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje oceni pogoj iz odstavka 1, točka (a).

Države članice lahko določijo, da lahko oceno pogoja iz odstavka 1, točka (a), poleg pristojnega organa opravi tudi organ za reševanje, po posvetovanju s pristojnim organom, kadar imajo organi za reševanje v skladu z nacionalnim pravom na voljo potrebne instrumente za tako oceno, zlasti ustrezen dostop do pomembnih informacij. V takem primeru države članice zagotovijo, da pristojni organ organu za reševanje brez odlašanja zagotovi vse ustrezne informacije, ki jih ta zahteva za izvedbo ocene, preden ali potem, ko ga organ za reševanje obvesti o svoji nameri, da bo opravil to oceno.

Oceno pogoja iz odstavka 1, točka (b), opravi organ za reševanje v tesnem sodelovanju s pristojnim organom, potem ko se brez odlašanja posvetuje z imenovanim organom sistema jamstva za vloge in po potrebi institucionalne sheme za zaščito vlog, katere članica je institucija. Posvetovanje z institucionalno shemo za zaščito vlog vključuje preučitev razpoložljivosti ukrepov v okviru te sheme, ki bi lahko preprečili propad institucije v razumnem obdobju. Pristojni organ brez odlašanja organu za reševanje predloži vse ustrezne informacije, ki jih organ za reševanje zahteva za utemeljitev svoje ocene. Pristojni organ lahko organ za reševanje tudi obvesti, da meni, da je pogoj iz odstavka 1, točka (b), izpolnjen.“;

(b)  odstavek 4 se spremeni:

(i)  v prvem pododstavku se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) potrebna je izredna javnofinančna pomoč, razen kadar se taka pomoč odobri v eni od oblik iz člena 32c;“;

(ii)  drugi do peti pododstavek se črtajo;

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Za namene odstavka 1, točka (c), tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je potreben za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz člena 31 in je sorazmeren z njimi ter če s prenehanjem institucije v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki teh ciljev reševanja ne bi bilo mogoče učinkoviteje doseči.

Šteje se, da ukrep za reševanje ni v javnem interesu za namene odstavka 1, točka (c), tega člena, če se organ za reševanje odloči, da bo v skladu s členom 4 za institucijo uporabil poenostavljene obveznosti. Domneva je izpodbojna in se ne uporablja, kadar organ za reševanje oceni, da bi bil ogrožen eden ali več ciljev reševanja, če bi institucija prenehala po običajnih insolvenčnih postopkih.

Države članice zagotovijo, da organ za reševanje pri izvajanju ocene iz prvega pododstavka na podlagi informacij, ki so mu na voljo v času te ocene, oceni in primerja vso izredno javnofinančno pomoč, ▌ki bo odobrena instituciji tako v primeru reševanja kot v primeru prenehanja v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

5a.  EBA prispeva k spremljanju in spodbujanju učinkovite in dosledne uporabe ocene javnega interesa iz odstavka 5.

EBA do ... [dve leti po datumu začetka uporabe te direktive o spremembah] predloži poročilo o obsegu in uporabi odstavka 5 po vsej Uniji. To poročilo se posreduje Komisiji, da se oceni učinkovitost ukrepov iz odstavka 5 in njihov učinek na enake konkurenčne pogoje.

EBA lahko na podlagi rezultatov poročila razvije regulativne tehnične standarde, da bi zbližali prakse in zagotovili enake konkurenčne pogoje med državami članicami do... [dve leti od datuma začetka uporabe te direktive o spremembah]. “;

(18)  člena 32a in 32b se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 32a

Pogoji za reševanje v zvezi s centralnim organom in kreditnimi institucijami, ki so stalno povezane s centralnim organom

Države članice zagotovijo, da ▌organi za reševanje sprejmejo ukrep za reševanje v zvezi s centralnim organom in vsemi kreditnimi institucijami, ki so stalno povezane z njim in so del iste skupine v postopku reševanja, samo kadar centralni organ in vse kreditne institucije, ki so stalno povezane z njim, ali skupina v postopku reševanja, ki ji pripadajo, kot celota izpolnjuje pogoje iz člena 32(1).

Člen 32b

Postopki v zvezi z institucijami in subjekti, za katere ne veljajo ukrepi za reševanje

1.  Kadar organ za reševanje ugotovi, da institucija ali subjekt iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), izpolnjuje pogoje iz člena 32(1), točki (a) in (b), vendar ne pogoja iz člena 32(1), točka (c), države članice zagotovijo, da je zadevni nacionalni upravni ali sodni organ pooblaščen, da brez odlašanja začne postopek za prenehanje institucije ali subjekta v skladu s predpisi skladno z veljavnim nacionalnim pravom.

2.  Države članice zagotovijo, da institucija ali subjekt iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), ki preneha v skladu s predpisi skladno z veljavnim nacionalnim pravom, v razumnem času izstopi s trga ali preneha opravljati svoje bančne dejavnosti.

3.  Države članice zagotovijo, da je, kadar organ za reševanje ugotovi, da institucija ali subjekt iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), izpolnjuje pogoje iz člena 32(1), točki (a) in (b), vendar ne pogoja iz člena 32(1), točka (c), ugotovitev, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel v skladu s členom 32(1), točka (a), pogoj za to, da pristojni organ odvzame dovoljenje v skladu s členom 18 Direktive 2013/36/EU.

4.  Države članice zagotovijo, da je odvzem dovoljenja instituciji ali subjektu iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), zadosten pogoj za to, da lahko zadevni nacionalni upravni ali sodni organ brez odlašanja začne postopek za prenehanje institucije ali subjekta v skladu s predpisi skladno z veljavnim nacionalnim pravom.“;

(19)  vstavi se naslednji člen 32c:"

„Člen 32c

Izredna javnofinančna pomoč

1.  Države članice zagotovijo, da se lahko instituciji ali subjektu iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), izjemoma odobri izredna javnofinančna pomoč zunaj ukrepa za reševanje le v enem od naslednjih primerov in pod pogojem, da je izredna javnofinančna pomoč skladna s pogoji in zahtevami iz okvira Unije za državne pomoči:

2.  Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a), izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

Za namene prvega pododstavka, točka (a), se institucija ali subjekt šteje za solventnega, če pristojni organ ugotovi, da ni prišlo ali v naslednjih 12 mesecih na podlagi trenutnih pričakovanj verjetno ne bo prišlo do kršitve zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, člena 104a Direktive 2013/36/EU, člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, člena 40 Direktive (EU) 2019/2034 ali ustreznih veljavnih zahtev v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Za namene prvega pododstavka, točka (d), zadevni pristojni organ količinsko opredeli izgube, ki jih je institucija ali subjekt ustvaril ali jih bo verjetno ustvaril. Ta količinska opredelitev temelji vsaj na pregledih kakovosti sredstev, ki jih opravijo ECB, EBA ali nacionalni organi, ali po potrebi na inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih izvede pristojni organ. Kadar takih pregledov ni mogoče izvesti pravočasno, lahko pristojni organ svojo oceno utemelji na bilanci stanja institucije ali subjekta, pod pogojem, da je bilanca stanja skladna z veljavnimi računovodskimi pravili in standardi, kot jih potrdi neodvisni zunanji revizor▌. Pristojni organ si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da količinska opredelitev temelji na tržni vrednosti sredstev, obveznosti in zunajbilančnih postavk institucije ali subjekta.

Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a)(iii), so omejeni na ukrepe, za katere je pristojni organ ocenil, da so potrebni za zagotovitev solventnosti institucije ali subjekta z odpravo njegovega kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v neugodnem scenariju stresnih testov na nacionalni ravni, ravni Unije ali ravni enotnega mehanizma nadzora ali v enakovrednih postopkih, ki jih izvede Evropska centralna banka, EBA ali nacionalni organi, kadar je to ustrezno, kar potrdi pristojni organ.

Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a)(iii), se pridobitev instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala izjemoma dovoli, kadar je narava ugotovljenega primanjkljaja takšna, da pridobitev katerih koli drugih kapitalskih instrumentov zadevni instituciji ali subjektu ne bi omogočila, da bi odpravil svoj kapitalski primanjkljaj, ugotovljen v neugodnem scenariju v okviru zadevnega stresnega testa ali enakovrednega postopka. Znesek pridobljenih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne presega 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju zadevne institucije ali subjekta, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Če se kateri koli od podpornih ukrepov iz odstavka 1, točka (a), ne odpokliče, odplača ali kako drugače preneha v skladu s pogoji ▌strategije za izstop iz podpornega ukrepa, določene v času odobritve takega ukrepa, pristojni organ zahteva, da institucija ali subjekt predloži enkratni načrt popravnih ukrepov. V načrtu popravnih ukrepov so opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ohranitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami, sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja institucije ali subjekta in njegova zmožnost vračila zagotovljenega zneska ter z njimi povezan časovni okvir.

Če pristojni organ enkratnega načrta popravnih ukrepov ne prizna kot kredibilnega ali izvedljivega ali če institucija ali subjekt ne ravna v skladu z načrtom popravnih ukrepov, se v skladu s členom 32 izvede ocena, ali institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel.

3.  EBA do [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive] v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o vrsti testov, pregledov ali postopkov iz odstavka 2, četrti pododstavek, ki lahko privedejo do podpornih ukrepov iz odstavka 1, točka (a)(iii).“;

(20)  v členu 33 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice zagotovijo, da organi za reševanje sprejmejo ukrep za reševanje v zvezi s subjektom iz člena 1(1), točka (c) ali (d), če navedeni subjekt izpolnjuje pogoje iz člena 32(1).

(21)  člen 33a se spremeni:

(a)  v odstavku 8 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Države članice zagotovijo, da organi za reševanje brez odlašanja obvestijo institucijo ali subjekt iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), in organe iz člena 83(2), točke (a) do (h), ko uporabijo pooblastilo iz odstavka 1 tega člena, potem ko se na podlagi člena 32(1), točka (a), ugotovi, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel, in pred sprejetjem odločitve o reševanju.“;

(b)  v odstavku 9 se doda drugi pododstavek:"

„Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji, kadar se taka pooblastila izvajajo v zvezi z upravičenimi vlogami in se te vloge ne štejejo za nerazpoložljive za namene Direktive 2014/49/EU, dostop do ustreznega dnevnega zneska iz teh vlog.“;

(22)  člen 35 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da lahko organi za reševanje imenujejo izrednega upravitelja, ki nadomesti ali sodeluje z upravljalnim organom institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije. Organi za reševanje objavijo imenovanje izrednega upravitelja. Organi za reševanje zagotovijo, da ima izredni upravitelj kvalifikacije, sposobnosti in znanje, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog.

Člen 91 Direktive 2013/36/EU se ne uporablja za imenovanje izrednih upraviteljev.“;

(b)  v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Izredni upravitelj ima vsa pooblastila delničarjev in upravljalnega organa institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije.“;

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Države članice zahtevajo, da izredni upravitelj za pristojni organ, ki ga je imenoval, v rednih časovnih presledkih, ki jih določi pristojni organ, ter ob začetku in koncu svojega mandata pripravi poročila o ekonomskem in finančnem položaju institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije ter ukrepih, ki jih izvaja v okviru izpolnjevanja svojih nalog.“;

(23)  člen 36 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Preden organi za reševanje določijo, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje ali pogoji za odpis ali konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz člena 59, zagotovijo, da oseba, neodvisna od vseh javnih organov, vključno z organom za reševanje, in institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), opravi pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d).“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 7a:"

„7a. Kadar je treba prispevati informacije pri odločitvah iz odstavka 4, točki (c) in (d), cenilec dopolni informacije iz odstavka 6, točka (c), z oceno vrednosti zunajbilančnih sredstev in obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi in sredstvi.“;

(24)  v členu 37 se doda naslednji odstavek 11:"

„11. EBA spremlja ukrepe in priprave organov za reševanje, da zagotovi učinkovito izvajanje instrumentov in pooblastil za reševanje v primeru reševanja. EBA poroča Komisiji o obstoječih praksah in morebitnih razhajanjih med državami članicami do … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] ter po potrebi spremlja izvajanje vseh priporočil iz navedenega poročila.

(25)  člen 40 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„Za uveljavitev instrumenta premostitvene institucije in ob upoštevanju potrebe po ohranitvi kritičnih funkcij premostitvene institucije ali doseganju katerega koli cilja reševanja države članice zagotovijo, da imajo organi za reševanje pooblastilo, da na premostitveno institucijo prenesejo vse naslednje:“

(b)  v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Uporaba instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov za namen iz člena 43(2), točka (b), ne posega v zmožnost organa za reševanje, da nadzoruje premostitveno institucijo. Kadar uporaba instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov omogoča, da se kapital premostitvene institucije v celoti zagotovi s konverzijo obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, v delnice ali druge vrste kapitalskih instrumentov, se lahko opusti zahteva, da je premostitvena institucija v celoti ali delno v lasti enega ali več javnih organov.“;

(26)  v členu 42(5) se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) je takšen prenos potreben, da se zagotovi nemoteno delovanje institucije v postopku reševanja, premostitvene institucije ali samega nosilca upravljanja sredstev, ali“;

(27)  člen 44 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da se instrument za reševanje s sredstvi upnikov lahko uporabi za vse obveznosti, vključno s tistimi, ki povzročijo računovodske rezervacije, institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), ki v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena niso izključeni iz področja uporabe tega instrumenta.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

▌

(28)  člen 44a se spremeni:

(a)  vstavita se naslednja odstavka:"

Kreditna institucija zagotovi, da so pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka v času nakupa izpolnjeni na podlagi informacij, ki jih v skladu z odstavkom 3 predloži neprofesionalna stranka.

6b.  Kvalificirani instrumenti iz odstavka 6a, ki jih kreditna institucija izdajateljica proda svojim vlagateljem, ki izpolnjujejo pogoje za male vlagatelje, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz navedenega odstavka, se ne upoštevajo pri zahtevah iz člena 45e ali 45f, dokler ima te instrumente vlagatelj, ki so mu bili prodani.

6c.  Organi za reševanje v okviru ocene rešljivosti v skladu s členoma 15 in 16 vsako leto na ravni skupine in posamezne institucije spremljajo, v kolikšnem obsegu imajo mali vlagatelji instrumente, primerne za MREL, ter o rezultatih najmanj enkrat na leto poročajo EBA. “;

(b)  dodata se naslednja odstavka:"

„7a. Državam članicam odstavkov 6a in 6b tega člena ni treba uporabljati za instrumente iz odstavka 6a, izdane pred ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembah].

8.  EBA do … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] Komisiji poroča o uporabi tega člena. V tem poročilu se primerjajo ukrepi, ki so jih države članice sprejele za uskladitev s tem členom, analizira njihova učinkovitost pri zaščiti malih vlagateljev in oceni njihov učinek na čezmejno poslovanje.

Na podlagi tega poročila lahko Komisija poda zakonodajne predloge za spremembo te direktive.“;

(29)  v členu 45 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da institucije in subjekti iz člena 1(1), točke (b), (c) in (d), vedno izpolnjujejo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kadar to zahteva in kot jih določi organ za reševanje v skladu s tem členom ter členi 45a do 45i.“;

(30)  člen 45b se spremeni:

(a)  v odstavkih 4, 5 in 7 se beseda „GSPI“ nadomesti z besedami „subjekti, ki so GSPI“;

(b)  odstavek 8 se spremeni:

(i)  v prvem pododstavku se beseda „GSPI“ nadomesti z besedami „subjekti, ki so GSPI“;

(ii)  v drugem pododstavku, točka (c), se beseda „GSPI“ nadomesti z besedami „subjekt, ki je GSPI“;

(iii)  v četrtem pododstavku se beseda „GSPI“ nadomesti z besedami „subjekti, ki so GSPI“;

(c)  doda se naslednji odstavek 10:"

(31)  člen 45c se spremeni:

(a)  v odstavku 3, osmi pododstavek, se besedna zveza „ključne ekonomske funkcije“ nadomesti z besedama „kritične funkcije“;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 12 mesecev od začetka veljavnosti te direktive o spremembah].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(c)  v odstavku 7, osmi pododstavek, se besedna zveza „ključne ekonomske funkcije“ nadomesti z besedama „kritične funkcije“;

(32)  vstavi se naslednji člen 45ca:"

„Člen 45ca

Določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za strategije s prenosom▌

1.  Organ za reševanje pri uporabi člena 45c za subjekt v postopku reševanja, katerega prednostna strategija reševanja predvideva ▌uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje, znesek za dokapitalizacijo iz člena 45c(3) določi sorazmerno na podlagi naslednjih meril, kot je ustrezno:

▌

3.  Zaradi uporabe odstavka 1 znesek ne sme biti višji od zneska, ki izhaja iz uporabe člena 45c(3), ali nižji od 13,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter nižji od 5 % mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena, ki se izračuna v skladu s členoma 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

(33)  v členu 45d(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„Za subjekt v postopku reševanja, ki je subjekt, ki je GSPI, zahteva iz člena 45(1) zajema naslednje:“;

(34)  v členu 45f(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka tega odstavka nadrejene družbe v Uniji, ki same niso subjekti v postopku reševanja, vendar so podrejene družbe subjektov v tretji državi, izpolnijo zahteve iz členov 45c in 45d na konsolidirani podlagi.“;

(35)  člen 45l se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) kako se zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določena v skladu s členom 45e ali 45f, izpolnjuje na nacionalni ravni, vključno s členom 45ca, zlasti pa, ali so ravni, določene za primerljive subjekte v državah članicah, različne;“;

(b)  v odstavku 3, drugi pododstavek, se doda naslednji stavek:"

„Obveznost iz odstavka 2 preneha veljati po predložitvi drugega poročila.“;

(35a)  v členu 45m se vstavi naslednji odstavek:"

„1a. Z odstopanjem od člena 45(1) organi za reševanje določijo ustrezna prehodna obdobja, v katerih morajo institucije ali subjekti iz člena 1(1), točke (b), (c) in (d), izpolnjevati zahteve iz člena 45e ali 45f ali zahteve iz člena 45b(4), (5) ali (7), če za institucije ali subjekte te zahteve veljajo zaradi začetka veljavnosti ... [ta direktiva o spremembah]. Institucije in subjekti zahteve iz člena 45e ali 45f ali zahteve, ki so posledica uporabe člena 45b(4), (5) ali (7), izpolnijo do ... [štiri leta od datuma začetka uporabe te direktive o spremembah].

Organ za reševanje določi vmesne ciljne ravni za zahteve iz člena 45e ali 45f ali za zahteve, ki so posledica uporabe člena 45b(4), (5) ali (7), kot je ustrezno, ki jih morajo institucije ali subjekti iz prvega pododstavka tega odstavka izpolniti do ... [dve leti od datuma začetka uporabe te direktive o spremembah]. Vmesne ciljne ravni praviloma zagotavljajo linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi.

(36)  v členu 45m se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Zahteve iz člena 45b(4) in (7) ter člena 45c(5) in (6), kot je ustrezno, se v treh letih po datumu, ko sta bila subjekt v postopku reševanja ali skupina, katere del je subjekt v postopku reševanja, opredeljena kot GSPI ali GSPI zunaj EU, ali se je subjekt v postopku reševanja znašel v položaju iz člena 45c(5) ali (6), ne uporabljajo.“;

(37)  v členu 46(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

(38)  v členu 47(1) se točka (b)(i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 59, ki jih institucija izda na podlagi pooblastila iz člena 59(2), ali“;

(39)  člen 52 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"

„V izjemnih primerih lahko organ za reševanje enomesečni rok za predložitev načrta za reorganizacijo poslovanja podaljša za en mesec.“;

(b)  v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"

„Organ za reševanje lahko od institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), zahteva, da v načrt za reorganizacijo poslovanja vključi dodatne elemente.“;

(40)  v členu 53 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Če organ za reševanje glavnico obveznosti ali preostali neporavnan znesek v zvezi z obveznostjo, vključno z obveznostjo, ki povzroči računovodsko rezervacijo, s pooblastilom iz člena 63(1), točka (e), zmanjša na nič, se ta obveznost in katere koli obveznosti ali terjatve v zvezi z njo, ki niso obračunane v času izvajanja pooblastila, obravnavajo kot poravnane za vse namene in niso dokazljive v nobenem nadaljnjem postopku v zvezi z institucijo v postopku reševanja ali katerim koli subjektom naslednikom v katerem koli nadaljnjem prenehanju.“;

(41)  člen 55 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) obveznost ni vloga iz člena 108(1), točka (a) ali (b);“;

(b)  v odstavku 2 se peti in šesti pododstavek nadomestita z naslednjim:"

„Kadar organ za reševanje v okviru ocene rešljivosti institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), v skladu s členoma 15 in 16 ali v katerem koli drugem trenutku ugotovi, da znesek obveznosti, ki ne vključujejo pogodbenega določila iz odstavka 1 tega člena, skupaj z obveznostmi, ki so izključene iz uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov v skladu s členom 44(2) ali bodo verjetno izključene v skladu s členom 44(3), v razredu obveznosti, ki vključuje kvalificirane obveznosti, znaša več kot 10 % navedenega razreda, brez odlašanja oceni učinek tega posebnega dejstva na rešljivost te institucije ali subjekta, vključno z učinkom na rešljivost, ki izhaja iz tveganja kršitve zaščitnih ukrepov, ki jih imajo upniki na podlagi člena 73 pri uporabi pooblastila za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti.

Kadar organ za reševanje na podlagi ocene iz petega pododstavka tega odstavka ugotovi, da obveznosti, ki ne vključujejo pogodbenega določila iz odstavka 1 tega člena, ustvarjajo bistveno oviro za rešljivost, uporabi pooblastila iz člena 17, kot je ustrezno za odstranitev navedene ovire za rešljivost.“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek:"

Kadar so institucije in subjekti del skupine v postopku reševanja, subjekt v postopku reševanja pripravi poročilo o skupini v postopku reševanja v obsegu, ki se zahteva v odstavku 1, drugi in tretji pododstavek.“;

(d)  doda se naslednji odstavek:"

„8a. EBA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi postopke ter enotne oblike in predloge za poročanje organom za reševanje iz odstavka 2a.

EBA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [eno leto od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembah].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(42)  člen 59 se spremeni:

(a)  v odstavku 3 se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

„(e) institucija ali subjekt iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen kadar se ta pomoč odobri v eni od oblik iz člena 32c.“;

(b)  v odstavku 4 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) ob upoštevanju časovnega okvira, potrebe po učinkovitem izvajanju pooblastil za odpis in konverzijo ali strategije reševanja za skupino v postopku reševanja ter drugih ustreznih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli ukrep, vključno z alternativnimi ukrepi zasebnega sektorja, nadzornimi ukrepi ali ukrepi za zgodnje posredovanje, razen odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 1a, preprečil propad institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), ali skupine v razumnem obdobju.“;

(43)  člen 63 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (m) se nadomesti z naslednjim:"

„(m) pooblastilo, da od pristojnega organa zahtevajo, naj pravočasno z odstopanjem od rokov iz člena 22 Direktive 2013/36/EU in člena 12 Direktive 2014/65/EU oceni pridobitelja kvalificiranega deleža;“;

(ii)  doda se naslednja točka (n):"

„(n) pooblastilo za vložitev zahtev v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 596/2014 v imenu institucije v postopku reševanja.;“

(b)  v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) ob upoštevanju členov 3(6) in 85(1), zahteve za pridobitev dovoljenja ali soglasja katere koli javne ali zasebne osebe, vključno z delničarji ali upniki institucije v postopku reševanja in pristojnimi organi za namene členov 22 do 27 Direktive 2013/36/EU;“;

(44)  člen 71a(3) se nadomesti z naslednjim:"

(45)  v členu 74(3) se doda naslednja točka (d):"

„(d) pri določanju izgub, ki bi nastale sistemu jamstva za vloge, če bi institucija prenehala po običajnih insolvenčnih postopkih, uporabijo merila in metodologija iz člena 11e Direktive 2014/49/EU in vseh delegiranih aktov, sprejetih v skladu z navedenim členom.“;

(45a)  v členu 84 se vstavi naslednji odstavek:"

„6a. Ta člen ne izključuje izmenjave informacij med organi za reševanje in davčnimi organi v isti državi članici, če je taka izmenjava določena v nacionalnem pravu te države članice. Kadar te informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le z izrecnim soglasjem ustreznega organa, ki jih je razkril.“;

(46)  v člen 88 se vstavi naslednji odstavek 6a:"

„6a. Za olajšanje nalog iz členov 10(1), 15(1) in 17(1) ter izmenjavo vseh ustreznih informacij organ za reševanje institucije s pomembnimi podružnicami v drugih državah članicah ustanovi kolegij za reševanje in mu predseduje.

Organ za reševanje institucije iz prvega pododstavka odloči, kateri organi sodelujejo na sestanku ali pri dejavnosti kolegija za reševanje, pri čemer upošteva pomen dejavnosti, ki se načrtuje ali usklajuje za te organe, zlasti morebitni vpliv na stabilnost finančnega sistema v zadevnih državah članicah in naloge iz prvega pododstavka.

Organ za reševanje institucije iz prvega pododstavka vse člane kolegija za reševanje vnaprej v celoti obvešča o organizaciji teh sestankov, glavnih vprašanjih in dejavnostih, ki bodo obravnavane. Organ za reševanje institucije iz prvega pododstavka vse člane kolegija v celoti in pravočasno obvesti tudi o odločitvah, sprejetih na teh sestankih, ali o izvedenih ukrepih.“;

(46a)  v členu 90 se doda naslednji odstavek:"

„4a. Člen 84 ne izključuje izmenjave informacij med organi za reševanje in davčnimi organi v isti državi članici, če je taka izmenjava določena v nacionalnem pravu te države članice. Kadar te informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le z izrecnim soglasjem ustreznega organa, ki jih je razkril.“;

(47)  člen 91 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

Informacije iz prvega pododstavka se lahko vključijo v uradna obvestila, ki se v skladu s členom 81(3) sporočijo naslovnikom iz prvega pododstavka tega odstavka.“;

(b)  v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„EBA lahko v skladu s členom 31(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 1093/2010 na prošnjo organa za reševanje organom za reševanje pomaga pri doseganju skupne odločitve.“;

(48)  v členu 92(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„EBA lahko v skladu s členom 31(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 1093/2010 na prošnjo organa za reševanje organom za reševanje pomaga pri doseganju skupne odločitve.“;

(49)  v členu 97 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Organi za reševanje po potrebi sklenejo nezavezujoče dogovore o sodelovanju z zadevnimi organi tretjih držav iz odstavka 2 tega člena. Ti dogovori so v skladu z okvirnim sporazumom EBA.

Pristojni organi po potrebi sklenejo nezavezujoče dogovore o sodelovanju z zadevnimi organi tretjih držav iz odstavka 2 tega člena. Ti dogovori so v skladu z okvirnim sporazumom EBA in zagotavljajo, da za informacije, razkrite organom tretjih držav, velja jamstvo, da so izpolnjene zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz člena 84.“;

(50)  v členu 98 se odstavek 1 spremeni:

(a)  uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

„Države članice zagotovijo, da si organi za reševanje in pristojna ministrstva izmenjajo zaupne informacije, vključno z načrti sanacije, z zadevnimi organi tretjih držav, samo če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

(b)  dodata se naslednji drugi in tretji pododstavek:"

Za namene drugega pododstavka informacije, povezane s sanacijo in reševanjem, vključujejo vse informacije, ki so neposredno povezane z nalogami pristojnih organov na podlagi te direktive, zlasti načrtovanje sanacije in načrte sanacije, ukrepe za zgodnje posredovanje in izmenjave z organi za reševanje v zvezi z načrtovanjem reševanja, načrti reševanja in ukrepi za reševanje.“;

(51)  v členu 101 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Če organ za reševanje ugotovi, da bo uporaba sheme za financiranje reševanja za namene iz odstavka 1 tega člena verjetno povzročila del izgub institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c), ali (d), ki se prenesejo naprej na shemo za financiranje reševanja, se uporabljajo načela, ki urejajo uporabo sheme za financiranje reševanja iz člena 44.“;

(52)  v členu 102(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Če se po začetnem obdobju iz odstavka 1 tega člena razpoložljiva finančna sredstva zmanjšajo pod ciljno raven iz navedenega odstavka, se redni prispevki, zbrani v skladu s členom 103, začnejo ponovno zbirati, dokler ni dosežena ciljna raven. Organi za reševanje lahko pobiranje rednih prispevkov, zbranih v skladu s členom 103, odložijo za največ tri leta, če znesek, ki ga je treba pobrati, doseže znesek, ki je sorazmeren s stroški postopka pobiranja, pod pogojem, da tak odlog ne vpliva pomembno na zmožnost organa za reševanje, da uporabi sheme za financiranje reševanja na podlagi člena 101. Če so razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšana na manj kot dve tretjini ciljne ravni, se po tem, ko se prvič doseže ciljna raven, raven tega prispevka določi tako, da se lahko cilj doseže v štirih letih.“;

(53)  člen 103 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je treba upoštevati, da se doseže ciljna raven iz člena 102, lahko vključujejo nepreklicne zaveze za plačilo, ki so v celoti zavarovane s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb, pri čemer so na voljo in namenjene izključno uporabi s strani organov za reševanje, in sicer za namene iz člena 101(1). Delež nepreklicnih zavez za plačilo ne presega 30 % celotnega zneska prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom. V okviru te omejitve organ za reševanje vsako leto določi delež nepreklicnih zavez za plačilo v skupnem znesku prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 3a:"

„3a. Organ za reševanje pozove k izpolnitvi nepreklicnih zavez za plačilo, danih v skladu z odstavkom 3 tega člena, kadar je potrebna uporaba shem za financiranje reševanja v skladu s členom 101.

Kadar subjekt ne spada več v področje uporabe člena 1 in zanj ne velja več obveznost plačevanja prispevkov v skladu z odstavkom 1 tega člena, organ za reševanje pozove k izpolnitvi nepreklicnih zavez za plačilo, ki so bile dane v skladu z odstavkom 3 in jih je treba še plačati. Če je prispevek, povezan z nepreklicno zavezo za plačilo, ustrezno plačan ob prvem pozivu, organ za reševanje prekliče zavezo in vrne zavarovanje s premoženjem. Če prispevek ni ustrezno plačan ob prvem pozivu, organ za reševanje zaseže zavarovanje s premoženjem in prekliče zavezo.“;

(54)  v členu 104(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Izredni naknadni prispevki ne presežejo trikratnika 12,5 % ciljne ravni, določene v členu 102.“;

(55)  člen 108 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

(b)  dodata se naslednja odstavka 8 in 9:"

„8. Kadar se instrumenti za reševanje iz člena 37(3), točka (a) ali (b), uporabijo za prenos le dela sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja, ima shema za financiranje reševanja terjatev do preostalega dela institucije ali subjekta iz člena 1(1), točka (b), (c) ali (d), za vse odhodke in izgube, ki jih ima shema za financiranje reševanja zaradi prispevkov k reševanju v skladu s členom 101(1) v zvezi z izgubami, ki bi jih sicer nosili upniki.

9.  Države članice zagotovijo, da imajo terjatve sheme za financiranje reševanja iz odstavka 8 tega člena in člena 37(7) v nacionalni zakonodaji, ki ureja običajne insolvenčne postopke, prednostno razvrstitev, ki je višja od razvrstitve terjatev vlog in sistemov jamstva za vloge v skladu z odstavkom 1 tega člena.“;

(56)  člen 109 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

Države članice zagotovijo, da se institucija v postopku reševanja po prispevku sistema jamstva za vloge v primerih iz drugega pododstavka vzdrži pridobivanja deležev v drugih podjetjih in razdelitev v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom ali plačili za instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali iz drugih dejavnosti, ki bi lahko privedle do odliva sredstev.

V vseh primerih stroški prispevka sistema jamstva za vloge niso višji od stroškov izplačila vlagateljem, kot jih izračuna sistem jamstva za vloge v skladu s členom 11e Direktive 2014/49/EU.

Če je na podlagi vrednotenja v skladu s členom 74 ugotovljeno, da je bil strošek prispevka sistema jamstva za vloge k reševanju večji od izgub, ki bi jih imel, če bi institucija prenehala po običajnih insolvenčnih postopkih, je sistem jamstva za vloge v skladu s členom 75 upravičen do plačila razlike iz sheme za financiranje reševanja.

2.  Države članice zagotovijo, da organ za reševanje določi znesek prispevka sistema jamstva za vloge v skladu z odstavkom 1 po posvetovanju s sistemom jamstva za vloge o ocenjenih stroških izplačila vlagateljem v skladu s členom 11e Direktive 2014/49/EU in v skladu s pogoji iz člena 36 te direktive.

Organ za reševanje o svoji odločitvi iz prvega pododstavka uradno obvesti sistem jamstva za vloge, s katerim je povezana institucija. Sistem jamstva za vloge to odločitev brez odlašanja upošteva.“;

(b)  vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:"

„2a. Kadar se sredstva sistema jamstva za vloge uporabijo v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (a), za prispevanje k dokapitalizaciji institucije v postopku reševanja, države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge prenese svoja imetja delnic ali drugih kapitalskih instrumentov v instituciji v postopku reševanja na zasebni sektor, takoj ko to omogočajo poslovne in finančne okoliščine.

Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge trži delnice in druge kapitalske instrumente iz prvega pododstavka na odprt in pregleden način ter da se jih pri prodaji ne prikazuje napačno ali ne diskriminira med potencialnimi kupci. Vsaka taka prodaja se izvede pod tržnimi pogoji.

2b.  Prispevek sistema jamstva za vloge v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek, se upošteva pri pragovih iz člena 44(5), točka (a), in člena 44(8), točka (a).

Kadar uporaba sistema jamstva za vloge v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek, skupaj s prispevkom za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo s strani delničarjev in imetnikov drugih lastniških instrumentov, imetnikov ustreznih kapitalskih instrumentov in drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, omogoča uporabo sheme za financiranje reševanja, je prispevek sistema jamstva za vloge omejen na znesek, potreben za doseganje pragov iz člena 44(5), točka (a), in člena 44(8), točka (a). Po prispevku sistema jamstva za vloge se shema za financiranje reševanja uporabi v skladu z načeli, ki urejajo uporabo sheme za financiranje reševanja, iz členov 44 in 101.

Z odstopanjem od omejitve prispevkov iz sistema jamstva za vloge v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka se, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 44(7), zahteva dodatni prispevek sistema jamstva za vloge. Ta dodatni prispevek je enak znesku, ki ga prispeva shema za financiranje reševanja nad 5-odstotno omejitvijo iz člena 44(5), točka (b), pomnoženemu z deležem kritih vlog kot delom skupnih obveznosti v obsegu prenosa.

(c)  odstavek 3 se črta;

(d)  v odstavku 5 se drugi in tretji pododstavek črtata;

(57)  v členu 111(1) se doda naslednja točka (e):"

„(e) neizpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45e ali 45f.“;

(58)  člen 128 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Sodelovanje in izmenjava informacij med institucijami in organi“;

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„Organi za reševanje, pristojni organi, EBA, Enotni odbor za reševanje, ECB in drugi člani Evropskega sistema centralnih bank Komisiji na njeno zahtevo in v določenem roku predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje njenih nalog, povezanih z razvojem politike, vključno z izvajanjem ocen učinka, pripravo zakonodajnih predlogov in sodelovanjem v zakonodajnem postopku. Za Komisijo in osebje Komisije v zvezi s prejetimi informacijami veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti iz člena 88 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*.“;

______________________________

* Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(59)  vstavi se naslednji člen 128a:"

„Člen 128a

Simulacije kriznega upravljanja

1.  EBA usklajuje redne postopke na ravni Unije za preverjanje uporabe te direktive, Uredbe (EU) št. 806/2014 in Direktive 2014/49/EU v čezmejnih primerih v zvezi z vsemi naslednjimi vidiki:

2.  EBA pripravi poročilo, v katerem navede ključne ugotovitve in zaključke teh postopkov. Poročilo se objavi.“.

Člen 2

Prenos

1.  Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive o spremembah]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 1 dan po datumu prenosa te direktive o spremembah].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

(1) UL C 307, 31.8.2023, str. 19. (2) UL C 349, 29.9.2023, str. 161. (3) * Spremembe v celotnem besedilu izhajajo iz sprejetja spremembe 1. Krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (4) UL C […], […], str. […]. (5) UL C […], […], str. […]. (6) Odbor za finančno stabilnost, Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions (Ključne lastnosti učinkovitih ureditev za reševanje finančnih institucij), 15. oktober 2014. (7) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190). (8) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1). (9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1118 z dne 26. marca 2021 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo, ki jo morajo organi za reševanje uporabiti pri oceni zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta in zahteve po skupnem blažilniku za subjekte v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, kadar za skupino v postopku reševanja ne veljajo navedene zahteve iz navedene direktive (UL L 241, 8.7.2021, str. 1). (10) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338). (11) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64). (12) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1). (13) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149). (14) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1). (15) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1). (16) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12). (17) COM(2018)0133. (18) COM(2020)0822. (19) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1). (20) Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150, 7.6.2019, str. 1). (21) Uredba (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (UL L 150, 7.6.2019, str. 226). (22) Direktiva (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2014/59/EU glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter Direktive 98/26/ES (UL L 150, 7.6.2019, str. 296). (23) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/49/EU glede obsega zaščite vlog, uporabe sredstev sistemov jamstva za vloge, čezmejnega sodelovanja in preglednosti (COM(2023)0228 – C9-0133/2023 – 2023/0115(COD))

P9_TA(2024)0328 A9-0154/2024

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0228),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0133/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 5. julija 2023(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0154/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/49/EU glede obsega zaščite vlog, uporabe sredstev sistemov jamstva za vloge, čezmejnega sodelovanja in preglednosti(2)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Komisija je v skladu s členom 19(5) in (6) Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6) pregledala uporabo in področje uporabe navedene direktive ter ugotovila, da je bil cilj zaščite vlagateljev v Uniji z vzpostavitvijo sistemov jamstva za vloge večinoma dosežen. Vendar je Komisija ugotovila tudi, da je treba odpraviti preostale vrzeli v zaščiti vlagateljev in izboljšati delovanje sistemov jamstva za vloge, hkrati pa uskladiti pravila za posredovanja sistemov jamstva za vloge, ki niso postopki za izplačilo.

(1a)  Bančna unija trenutno temelji le na dveh od njenih predvidenih treh stebrov, in sicer na enotnem mehanizmu nadzora (EMN) in enotnem mehanizmu za reševanje (EMR). Njena struktura je tako še vedno nepopolna, saj njen tretji steber, tj. evropski sistem jamstva za vloge (ESJV), še vedno ne obstaja. Sedanji pregled okvira Unije za krizno upravljanje in jamstva za vloge naj bi utrl pot do dokončanja bančne unije, vključno z vzpostavitvijo ESJV. Dokončanje bančne unije je sestavni del ekonomske in monetarne unije ter finančne stabilnosti, zlasti ker se bodo tako zmanjšala tveganja tako imenovanega začaranega kroga, ki nastane zaradi vzajemne povezanosti bank in držav.

(1b)  Za zagotovitev nemotenega prehoda na dokončanje bančne unije je treba uskladiti naloge, ki jih lahko opravljajo sistemi jamstva za vloge. Zato bi bilo treba omejiti nekatere diskrecijske pravice iz nacionalne zakonodaje, vključene v Direktivo 2014/49/EU, vsem sistemom jamstva za vloge pa bi moralo biti omogočeno financiranje ukrepov za reševanje, preventivnih ukrepov in drugih alternativnih ukrepov za zagotovitev izplačila vlagateljem.

(1c)  Okvir Unije za krizno upravljanje bi moral vedno zagotavljati, da se izgube ne socializirajo in da se sredstva davkoplačevalcev ne uporabljajo za pomoč kreditnim institucijam v težavah ali za njihovo reševanje.

(2)  Neizpolnjevanje obveznosti plačevanja prispevkov v sisteme jamstva za vloge ali zagotavljanja informacij vlagateljem in sistemom jamstva za vloge bi lahko ogrozilo cilj zaščite vlagateljev. Sistemi jamstva za vloge ali po potrebi imenovani organi lahko naložijo denarne sankcije za zamude pri plačilu prispevkov. Pomembno je izboljšati koordinacijo med sistemi jamstva za vloge, imenovanimi organi in pristojnimi organi pri sprejemanju izvršilnih ukrepov proti kreditni instituciji, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Čeprav uporabo nadzornih in izvršilnih ukrepov pristojnih organov proti kreditnim institucijam urejajo nacionalne zakonodaje in Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7), je treba zagotoviti, da imenovani organi pravočasno obvestijo pristojne organe o vseh kršitvah obveznosti kreditnih institucij v zvezi s pravili o zaščiti vlog.

(3)  Za podporo nadaljnjemu zbliževanju praks sistemov jamstva za vloge in pomoč sistemom jamstva za vloge pri preizkušanju njihove odpornosti bi moral Evropski bančni organ (EBA) pripraviti osnutke regulativnih standardov za izvajanje stresnih testov sistemov jamstva za vloge.

(4)  V skladu s členom 5(1), točka (d), Direktive 2014/49/EU so vloge nekaterih finančnih institucij, vključno z investicijskimi podjetji, izključene iz kritja sistemov jamstva za vloge. Vendar bi bilo treba sredstva, ki jih te finančne institucije prejmejo od svojih strank in ki jih v imenu svojih strank vložijo pri opravljanju storitev, ki jih ponujajo, pod določenimi pogoji zaščititi.

(5)  Nabor vlagateljev, ki so trenutno zavarovani z izplačili sistema jamstva za vloge, je utemeljen z željo po zaščiti neprofesionalnih vlagateljev, medtem ko se šteje, da profesionalni vlagatelji take zaščite ne potrebujejo. Zato so bili javni organi izključeni iz kritja. Vendar večine javnih organov (ki v nekaterih državah članicah vključujejo šole in bolnišnice) ni mogoče šteti za profesionalne vlagatelje. Zato je treba zagotoviti, da so lahko vloge vseh neprofesionalnih vlagateljev, vključno z javnimi organi, upravičene do zaščite, ki jo nudi sistem jamstva za vloge.

(6)  Vloge, ki izhajajo iz nekaterih dogodkov, vključno z nepremičninskimi transakcijami v zvezi z zasebnimi stanovanjskimi nepremičninami ali izplačilom nekaterih zavarovalnin, lahko začasno privedejo do velikih vlog. Zato člen 6(2) Direktive 2014/49/EU države članice trenutno zavezuje, da zagotovijo, da so vloge, ki izhajajo iz teh dogodkov, zaščitene nad 100 000 EUR vsaj tri mesece, vendar ne dlje kot 12 mesecev od trenutka, ko je bil znesek knjižen ali od trenutka, ko postanejo te vloge zakonito prenosljive. Za uskladitev zaščite vlagateljev v Uniji ter zmanjšanje upravne zapletenosti in pravne negotovosti v zvezi z obsegom zaščite takih vlog je treba poleg kritja v višini 100 000 EUR uskladiti zaščito takih vlog na najnižji znesek vsaj 500 000 EUR in najvišji znesek 2 500 000 EUR za usklajeno obdobje šestih mesecev. Ko jih države članice prenesejo, bi morala Komisija opraviti pregled zneskov, ki so zaščiteni, da bi ugotovila, ali bi bilo treba najvišji znesek znižati, pri tem pa upoštevati, ali so zaščiteni zneski sorazmerni, in zagotoviti enake konkurenčne pogoje po vsej Uniji.

(7)  Med transakcijo z nepremičnino se lahko sredstva prenašajo prek različnih računov, preden je transakcija dejansko poravnana. Da bi na enoten način zaščitili vlagatelje, vpletene v transakcijo z nepremičnino, bi se moralo za prihodke od prodaje in za sredstva, vložena za nakup zasebne stanovanjske nepremičnine v predhodno določenem kratkem obdobju, uporabljati zavarovanje začasnih visokih stanj.

(8)  Da bi zagotovili pravočasno izplačilo zneska, ki ga mora plačati sistem jamstva za vloge, ter poenostavili upravna pravila in pravila za izračun, bi bilo treba odpraviti možnost, da se lahko pri izračunu izplačljivega zneska po lastni presoji upoštevajo zapadle obveznosti.

(9)  Treba je optimizirati operativne zmogljivosti sistemov jamstva za vloge in zmanjšati njihovo upravno breme. Zato bi bilo treba določiti, da imajo vlagatelji in imetniki računov še naprej odgovornost, da sami dokažejo svojo upravičenost, kadar gre za identifikacijo vlagateljev, ki so upravičeni do vlog na računih upravičencev, ali oceno, ali so vlagatelji upravičeni do začasnih zaščitnih ukrepov za visoko stanje.

(10)  Za nekatere vloge je lahko potrebno daljše obdobje za izplačilo, ker morajo sistemi jamstva za vloge preveriti zahtevek za izplačilo. Za uskladitev pravil po vsej Uniji bi bilo treba obdobje za izplačilo omejiti na 20 delovnih dni po prejemu ustrezne dokumentacije.

(11)  Upravni stroški, povezani z izplačilom majhnih zneskov na mirujočih računih, lahko prevladajo nad koristmi za vlagatelja. Zato je treba določiti, da sistemi jamstva za vloge ne bi smeli biti obvezani aktivno ukrepati za izplačilo vlog na takih računih, ki so pod določenimi pragovi, ki bi jih bilo treba določiti na nacionalni ravni. Vendar bi bilo treba ohraniti pravico vlagateljev, da zahtevajo tak znesek. Poleg tega bi morali sistemi jamstva za vloge, kadar ima isti vlagatelj tudi druge aktivne račune, ta znesek vključiti v izračun zneska, ki ga je treba izplačati.

(12)  Sistemi jamstva za vloge imajo različne metode za izplačila vlagateljem, od gotovinskih izplačil do elektronskih prenosov. Da pa bi zagotovili sledljivost postopka odplačevanja iz sistemov jamstva za vloge in ohranili skladnost s cilji okvira Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morala biti izplačila vlagateljem prek kreditnih prenosov privzeta metoda izplačila, kadar izplačilo presega znesek 10 000 EUR.

(13)  Finančne institucije so izključene iz zaščite vlog. Vendar nekatere finančne institucije, vključno z institucijami za izdajo elektronskega denarja, plačilnimi institucijami in investicijskimi podjetji, prav tako vlagajo sredstva, ki jih prejmejo od svojih strank, na bančne račune, pogosto začasno, da bi izpolnile obveznosti glede zaščite v skladu s sektorsko zakonodajo, vključno z Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8), Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta(9) ter Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(10). Glede na vse večjo vlogo teh finančnih institucij bi morali sistemi jamstva za vloge take vloge zaščititi pod pogojem, da so te stranke identificirane ali jih je mogoče identificirati.

(14)  Stranke finančnih institucij ne vedo vedno, v katero kreditno institucijo so se slednje odločile vložiti njihova sredstva. Sistemi jamstva za vloge zato ne bi smeli združevati takih vlog z vlogo, ki bi jo iste stranke lahko imele v isti kreditni instituciji, v kateri je finančna institucija vložila svoje vloge. Kreditne institucije morda ne poznajo strank, ki so upravičene do zneska, ki se vodi na računih strank, ali ne morejo preveriti in evidentirati posameznih podatkov teh strank. ▌

(15)  Sistemi jamstva za vloge se lahko pri izplačilih vlagateljem znajdejo v situacijah, ki povzročajo pomisleke v zvezi s pranjem denarja. Sistem jamstva za vloge bi moral zato zadržati izplačilo vlagatelju, če se ga obvesti, da je finančnoobveščevalna enota v skladu z veljavnimi pravili o preprečevanju pranja denarja začasno blokirala bančni ali plačilni račun.

(16)  Člen 9 Direktive 2014/49/EU vloge določa, da bi moral imeti sistem jamstva za vloge, kadar izvaja izplačila v okviru postopkov reševanja, terjatev do zadevne kreditne institucije v znesku, ki je enak njegovim izplačilom, in da bi morala biti terjatev obravnavana enako kot krite vloge. Ta določba ne razlikuje med prispevkom sistema jamstva za vloge, kadar se uporabi instrument odprtega reševanja banke s sredstvi upnikov, in prispevkom sistema jamstva za vloge k financiranju strategije s prenosom (instrument prodaje poslovanja ali premostitvene institucije), ki mu sledi likvidacija preostalega dela subjekta. Za zagotovitev jasnosti in pravne varnosti v zvezi z obstojem in zneskom terjatve sistema jamstva za vloge v različnih scenarijih je treba določiti, da kadar se s sistemom jamstva za vloge podpre uporaba instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije ali alternativnih ukrepov, s katerimi se niz sredstev, pravic in obveznosti kreditne institucije, vključno z vlogami, prenese na prejemnika, bi moral imeti ta sistem jamstva za vloge terjatev do preostalega dela subjekta v poznejših postopkih prenehanja v skladu z nacionalno zakonodajo. Za zagotovitev, da delničarji in upniki kreditne institucije v preostalem delu subjekta dejansko pokrijejo izgube te kreditne institucije in povečajo možnost izplačila v primeru insolventnosti sistemu jamstva za vloge, bi morala biti terjatev sistema jamstva za vloge prednostno enako razvrščena kot krite vloge. Če se uporabi instrument odprtega reševanja banke s sredstvi upnikov (tj. kreditna institucija nadaljuje svoje poslovanje), sistem jamstva za vloge prispeva k znesku, v višini katerega bi bile krite vloge odpisane ali konvertirane za pokritje izgub v tej kreditni instituciji, če bi bile krite vloge vključene v obseg reševanja s sredstvi upnikov. Zato prispevek sistema jamstva za vloge ne bi smel povzročiti terjatve do institucije v postopku reševanja, saj bi se s tem izničil namen prispevka sistema jamstva za vloge.

(17)  Za zagotovitev zbliževanja praks sistemov jamstva za vloge in pravne varnosti za vlagatelje pri zahtevkih za izplačilo vlog ter za preprečitev operativnih ovir za sisteme jamstva za vloge je pomembno določiti ustrezno dolgo obdobje, v katerem lahko vlagatelji zahtevajo izplačilo svojih vlog, v primerih, ko sistem jamstva za vloge ni izplačal vlagateljev v rokih iz člena 8 Direktive 2014/49/EU.

(18)  V skladu s členom 10(2) Direktive 2014/49/EU morajo države članice zagotoviti, da do 3. julija 2024 razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge dosežejo ciljno raven 0,8 % zneska kritih vlog njegovih članic. Za objektivno oceno, ali sistemi jamstva za vloge izpolnjujejo to zahtevo, bi bilo treba določiti jasno referenčno obdobje za določitev zneska kritih vlog in razpoložljivih finančnih sredstev sistemov jamstva za vloge. Glede na razširitev področja uporabe sistemov jamstva za vloge bi bilo treba skrbno spremljati in ocenjevati ustreznost ciljne ravni 0,8 %.

(19)  Za zagotovitev odpornosti sistemov jamstva za vloge bi morala njihova sredstva izhajati iz stabilnih in nepreklicnih prispevkov. Nekateri viri financiranja sistemov jamstva za vloge, vključno s posojili in pričakovanimi izterjavami, so preveč pogojni, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot prispevke za doseganje ciljne ravni sistema jamstva za vloge. Za uskladitev pogojev sistemov jamstva za vloge za doseganje njihove ciljne ravni in za zagotovitev, da se razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge financirajo s prispevki sektorja, bi bilo treba sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za doseganje ciljne ravni, razlikovati od sredstev, ki se štejejo za dopolnilne vire financiranja. Odlivi sredstev sistema jamstva za vloge, vključno s predvidljivimi odplačili posojil, se lahko načrtujejo in upoštevajo v rednih prispevkih članic sistema jamstva za vloge, zato ne bi smeli povzročiti zmanjšanja razpoložljivih finančnih sredstev pod ciljno raven. Zato je treba določiti, da bi lahko po tem, ko je ciljna raven prvič dosežena, štiriletno obdobje za obnovitev sprožilo le pomanjkanje razpoložljivih finančnih sredstev sistema jamstva za vloge, ki ga povzroči posredovanje sistema jamstva za vloge (izplačilo ali preventivni ukrepi, ukrepi za reševanje ali alternativni ukrepi). Kadar se po takšnem posredovanju sistema jamstva za vloge razpoložljiva finančna sredstva zmanjšajo za manj kot eno tretjino, bi moralo obdobje za obnovitev trajati dve leti. Za zagotovitev dosledne uporabe bi moral EBA pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki bi določali metodologijo za izračun ciljne ravni s strani sistemov jamstva za vloge.

(20)  Razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge bi morala biti takoj na voljo za uporabo za obravnavanje nenadnih izplačil ali drugih ukrepov. Glede na različne prakse v Uniji je primerno določiti zahteve za naložbeno strategijo sistemov jamstva za vloge, da se ublažijo morebitni negativni učinki na zmožnost sistema jamstva za vloge, da izpolni svojo nalogo. Kadar sistem jamstva za vloge ni pristojen za določanje naložbene strategije, bi moral organ, telo ali subjekt v državi članici, ki je odgovoren za določitev naložbene strategije, pri določanju te naložbene strategije spoštovati tudi načela v zvezi z razpršitvijo in naložbami v sredstva z nizkim tveganjem in likvidna sredstva. Da bi ohranili popolno operativno neodvisnost in prožnost sistema jamstva za vloge v smislu dostopa do njegovih sredstev, kadar se sredstva sistema jamstva za vloge vložijo pri zakladnici, bi bilo treba ta sredstva namensko rezervirati in položiti na ločen račun.

(21)  Možnost povečanja razpoložljivih finančnih sredstev sistema jamstva za vloge z obveznimi prispevki, ki jih vplačajo včlanjene institucije v obstoječe sisteme obveznih prispevkov, ki jih vzpostavi država članica za kritje stroškov, povezanih s sistemskim tveganjem, ni bila nikoli uporabljena in bi jo bilo zato treba odpraviti.

(22)  Okrepiti je treba zaščito vlagateljev, hkrati pa preprečiti potrebo po nujni prodaji sredstev sistema zajamčenih vlog in omejiti morebitne negativne prociklične učinke pobiranja izrednih prispevkov na bančni sektor. Sistemi jamstva za vloge bi zato morali imeti možnost, da uporabijo alternativne ureditve financiranja, ki jim omogočajo, da kadar koli pridobijo kratkoročno financiranje iz virov, ki niso prispevki, tudi pred uporabo svojih razpoložljivih finančnih sredstev in sredstev, zbranih z izrednimi prispevki. Ker bi morale v prvi vrsti kreditne institucije nositi stroške in odgovornost za financiranje sistemov jamstva za vloge, ▌alternativne ureditve financiranja iz javnih sredstev ne bi smele biti dovoljene.

(23)  Za zagotovitev ustrezne razpršenosti naložb sredstev sistemov jamstva za vloge in usklajenih praks bi moral EBA izdati smernice, s katerimi bi sistemom jamstva za vloge zagotovil napotke v zvezi s tem.

(24)  Medtem ko je glavna vloga sistemov jamstva za vloge izplačevanje kritih vlagateljev, se lahko ukrepi, ki ne vključujejo izplačil, izkažejo za stroškovno učinkovitejše za sisteme jamstva za vloge in zagotovijo neprekinjen dostop do vlog s spodbujanjem strategij s prenosom. Od sistemov jamstva za vloge se lahko zahteva, da prispevajo k reševanju kreditnih institucij. Poleg tega lahko sistemi jamstva za vloge v nekaterih državah članicah financirajo preventivne ukrepe za ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja kreditnih institucij ali alternativne ukrepe v primeru insolventnosti. Čeprav lahko taki preventivni in alternativni ukrepi znatno izboljšajo zaščito vlog, je treba za take ukrepe uvesti ustrezne zaščitne ukrepe, tudi v obliki usklajenega preizkusa najnižjih stroškov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter uspešnost in stroškovna učinkovitost takih ukrepov. Taki zaščitni ukrepi bi se morali uporabljati samo za ukrepe, ki se financirajo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi sistema jamstva za vloge, ki jih ureja ta direktiva.

(24a)  Bistveno je, da se pri morebitni uporabi sistemov jamstva za vloge v vsakem primeru upoštevata stroškovna učinkovitost in preglednost. Ta pristop je nujen, da bi preprečili izkrivljanje enakih konkurenčnih pogojev in zagotovili, da ne bi nekateri udeleženci na trgu dobili nepoštene prednosti. Preglednost in stroškovna učinkovitost sta osnovni načeli, na katerih temeljita integriteta in pravično delovanje sistema jamstva za vloge.

(25)  Ukrepi za preprečevanje propada kreditne institucije z dovolj zgodnjim posredovanjem imajo lahko učinkovito vlogo pri kontinuiteti orodij za upravljanje kriz in s tem pri ohranjanju zaupanja vlagateljev in finančne stabilnosti. Ti ukrepi se lahko izvajajo v različnih oblikah, kot so ukrepi za kapitalsko podporo prek kapitalskih instrumentov (vključno z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala), jamstev ali posojil. Sistemi jamstva za vloge so različno uporabljali te ukrepe. Za zagotovitev kontinuitete orodij za upravljanje kriz in uporabe preventivnih ukrepov na način, ki je skladen z okvirom za reševanje in pravili o državni pomoči, je treba določiti časovni okvir in pogoje za njihovo uporabo. Preventivni ukrepi niso primerni za pokrivanje nastalih izgub, kadar kreditna institucija že propada ali bo verjetno propadla, in bi jih bilo treba uporabiti zgodaj, da se prepreči poslabšanje finančnega položaja banke. Imenovani organi bi zato morali preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za tako posredovanje sistemov jamstva za vloge. In končno, ti pogoji za uporabo razpoložljivih finančnih sredstev sistema jamstva za vloge ne bi smeli posegati v oceno pristojnega organa, ali institucionalna shema za zaščito vlog izpolnjuje merila iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(11).

(26)  Za zagotovitev, da preventivni ukrepi dosežejo svoj cilj, bi bilo treba od kreditnih institucij zahtevati, da pristojnemu organu predložijo obvestilo o ukrepih, za katere so se zavezale, da jih bodo sprejele. ▌Tako obvestilo bi moralo vsebovati vse elemente, katerih cilj je preprečevanje odlivov sredstev ter krepitev kapitalskega in likvidnostnega položaja kreditne institucije, kar kreditni instituciji omogoča izpolnjevanje vseh ustreznih bonitetnih in drugih regulativnih zahtev v prihodnosti. Tako obvestilo bi zato moralo vsebovati ukrepe za zbiranje kapitala, vključno s pravili o izdaji pravic, prostovoljni konverziji podrejenih dolžniških instrumentov, upravljanju obveznosti, prodaji sredstev za ustvarjanje kapitala, listinjenju portfeljev in zadržanju dobičkov, kar vključuje tudi prepovedi dividend in prepovedi pridobivanja deležev v podjetjih. Poleg tega bi moralo obvestilo vsebovati podrobnosti o začetnem kapitalskem primanjkljaju kreditne institucije, sprejetih ukrepih za zbiranje kapitala in zaščitnih ukrepih, vzpostavljenih za preprečevanje odlivov sredstev. Iz istega razloga bi morale kreditne institucije med izvajanjem ukrepov, predvidenih v obvestilu, tudi okrepiti svoje likvidnostne pozicije in se vzdržati agresivnih poslovnih praks ter razdelitve dividend ali variabilnih prejemkov ali ponovnega odkupovanja lastnih delnic ali vpoklicev hibridnih kapitalskih instrumentov. To obvestilo bi moralo vsebovati tudi izhodno strategijo za vse prejete ukrepe podpore. Kreditna institucija bi morala v razumnem roku pristojnemu organu predložiti načrt za reorganizacijo poslovanja, s katerim bi zagotovila dolgoročno sposobnost uspešnega poslovanja. Preventivni ukrepi, odobreni kreditni instituciji, bi se morali začasno prekiniti, če pristojni organ ni prepričan, da je načrt za reorganizacijo poslovanja verodostojen in izvedljiv, da bi se zagotovila dolgoročna sposobnost uspešnega poslovanja. Kadar je kreditna institucija članica institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 1(2), točka (c), bi morala institucionalna shema za zaščito vlog po posvetovanju s pristojnim organom odobriti načrt za reorganizacijo poslovanja. Če pristojni organ ni zadovoljen z načrtom za reorganizacijo poslovanja, bi moral sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja. Pristojni organi in organi za reševanje so najprimernejši za oceno ustreznosti in verodostojnosti ukrepov, predvidenih v načrtu za reorganizacijo poslovanja. Za zagotovitev, da lahko imenovani organi sistema jamstva za vloge, od katerega se zahteva financiranje preventivnega ukrepa kreditne institucije, ocenijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za preventivne ukrepe, bi morali pristojni organi sodelovati z imenovanimi organi. Za zagotovitev doslednega pristopa k uporabi preventivnih ukrepov po vsej Uniji bi moral EBA izdati smernice za pomoč kreditnim institucijam pri pripravi takšnega načrta za reorganizacijo poslovanja.

(26a)  Za omejevanje moralnega tveganja bi morala kreditna institucija, ki prejema podporo iz sistemov jamstva za vloge v obliki preventivnih ukrepov, njeni delničarji, njeni upniki ali poslovna skupina, kateri pripada, po potrebi prispevati k prestrukturiranju z lastnimi sredstvi in zagotoviti ustrezno nadomestilo za preventivne ukrepe, ki jih odobri sistem jamstva za vloge.

(27)  Za zagotovitev, da kreditne institucije, ki prejemajo podporo iz sistemov jamstva za vloge v obliki preventivnih ukrepov, izpolnjujejo svoje zaveze, bi morali pristojni organi od kreditnih institucij, ki niso izpolnile svojih obveznosti, zahtevati načrt popravnih ukrepov za povračilo zneska, prispevanega v okviru preventivnih ukrepov, ali izpolnitev izhodne strategije. Kadar pristojni organ meni, da ukrepi iz načrta popravnih ukrepov ne morejo zagotoviti dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja kreditne institucije, sistem jamstva za vloge kreditni instituciji ne bi smel zagotoviti nobene dodatne preventivne podpore, ustrezni organi pa bi morali v skladu s členom 32 Direktive 2014/59/EU oceniti, ali institucija propada ali bo verjetno propadla. Enake posledice bi se morale uporabiti v primerih, kadar kreditna institucija ne ravna v skladu z načrtom popravnih ukrepov. Za zagotovitev doslednega pristopa k uporabi preventivnih ukrepov po vsej Uniji bi moral EBA izdati smernice za pomoč kreditnim institucijam pri pripravi takšnega načrta popravnih ukrepov.

(28)  Da bi se izognili škodljivim učinkom na konkurenco in notranji trg, je treba določiti, da bi morali ob uporabi alternativnih ukrepov v primeru insolventnosti ustrezni organi, ki predstavljajo kreditno institucijo v okviru nacionalnih postopkov zaradi insolventnosti (likvidacijski upravitelj, stečajni upravitelj, upravitelj ali drugi), skleniti dogovore za trženje poslovanja kreditne institucije ali njenega dela v odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku, pri čemer si je treba prizadevati za čim višjo prodajno ceno. Kreditna institucija ali kateri koli posrednik, ki deluje v imenu kreditne institucije, bi morala uporabljati pravila, ki so primerna za trženje sredstev, pravic in obveznosti, ki naj bi se prenesli na potencialne kupce. V vsakem primeru bi morala za uporabo državnih sredstev po potrebi še naprej veljati ustrezna pravila o državni pomoči iz Pogodbe.

(29)  Ker je glavni cilj sistemov jamstva za vloge zaščita kritih vlog, bi bilo treba sistemom jamstva za vloge dovoliti financiranje ukrepov, ki niso izplačila, le, kadar so taki ukrepi cenejši od izplačil. Izkušnje z uporabo tega pravila (preizkus najnižjih stroškov) so razkrile več pomanjkljivosti, saj v obstoječem okviru ni podrobno opisano, kako določiti stroške navedenih ukrepov ali stroške izplačila. Za zagotovitev dosledne uporabe preizkusa najnižjih stroškov po vsej Uniji je treba določiti, kako se izračunajo ti stroški. Hkrati se je treba izogibati pretirano strogim pogojem, ki bi dejansko onemogočili uporabo sredstev sistemov jamstva za vloge za druge ukrepe, ki niso izplačila. Sistemi jamstva za vloge bi morali pri oceni najnižjih stroškov najprej preveriti, ali so stroški financiranja izbranega ukrepa nižji od stroškov izplačila kritih vlog. Pri metodologiji za oceno najnižjih stroškov bi se morala upoštevati časovna vrednost denarja.

(30)  Likvidacija je lahko dolgotrajen postopek, katerega učinkovitost je odvisna od učinkovitosti nacionalnih sodišč, ureditev na področju insolventnosti, značilnosti posameznih bank in okoliščin propada. Za alternativne ukrepe sistemov jamstva za vloge bi moral preizkus najnižjih stroškov temeljiti na vrednotenju sredstev in obveznosti kreditne institucije iz člena 36(1) Direktive 2014/59/EU ter oceni iz člena 36(8) navedene direktive. Vendar je lahko natančna ocena izterjanih zneskov ob likvidaciji pri preizkusu najnižjih stroškov za preventivne ukrepe, ki naj bi se uporabili veliko časa pred vsako potencialno likvidacijo, precej zahtevna. Zato bi bilo treba hipotetični scenarij za preizkus najnižjih stroškov za preventivne ukrepe ustrezno prilagoditi, v vsakem primeru pa bi bilo treba pričakovane izterjave omejiti na razumen znesek na podlagi izterjav v preteklih dogodkih, ki so privedli do izplačil.

(31)  Imenovani organi bi morali oceniti stroške ukrepa za sistem jamstva za vloge, ki bi morali vključevati stanje po odplačilu posojila, kapitalski injekciji ali unovčitvi jamstva, od njih pa bi bilo treba odšteti pričakovane prihodke, operativne stroške in morebitne izgube. Oceno bi bilo treba izvesti na podlagi hipotetičnega scenarija, ki temelji na hipotetični končni izgubi na koncu postopka zaradi insolventnosti, pri čemer bi bilo treba upoštevati izterjave iz sistema jamstva za vloge v okviru postopka likvidacije banke. Poleg tega bi se morali pri hipotetičnem scenariju upoštevati morebitni stroški ekonomske in finančne nestabilnosti za sistem jamstva za vloge, vključno s potrebo po uporabi dodatnih sredstev v okviru mandata sistema jamstva za vloge, da bi zaščitili vlagatelje in finančno stabilnost ter preprečili širjenje negativnih vplivov. Da bi dobili pošteno in celovitejšo sliko dejanskih stroškov izplačil vlagateljem, bi morala ocena izgube, nastale zaradi izplačila kritih vlog, vključevati stroške, ki so posredno povezani z izplačilom vlagateljem. Taki stroški bi morali vključevati ▌stroške, ki bi jih sistem jamstva za vloge lahko imel zaradi uporabe alternativnega financiranja. Za zagotovitev dosledne uporabe preizkusa najnižjih stroškov bi moral EBA pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov o metodologiji za izračun stroškov različnih ukrepov sistemov jamstva za vloge. Za zagotovitev skladnosti metodologije za oceno najnižjih stroškov z zakonskim ali pogodbenim mandatom sistema jamstva za vloge ▌bi moral EBA pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov ▌.

(32)  Da bi izboljšali usklajeno zaščito vlagateljev in določili ustrezne odgovornosti po vsej Uniji, bi moral sistem jamstva za vloge matične države članice zagotoviti izplačilo vlagateljem, ki se nahajajo v državah članicah, v katerih kreditne institucije, ki so članice sistema jamstva za vloge, sprejemajo vloge in druga vračljiva sredstva s čezmejnim ponujanjem storitev, povezanih z vlogami, brez sedeža v državi članici gostiteljici. Za lažje izvajanje izplačil in zagotavljanje informacij vlagateljem bi bilo treba sistemu jamstva za vloge države članice gostiteljice omogočiti, da deluje kot kontaktna točka za vlagatelje kreditnih institucij, ki uveljavljajo svobodo opravljanja storitev.

(33)  Sodelovanje med sistemi jamstva za vloge po vsej Uniji je bistveno za zagotovitev hitrih in stroškovno učinkovitih izplačil vlagateljem, kadar kreditne institucije opravljajo bančne storitve prek podružnic v drugih državah članicah. Glede na tehnološke dosežke, ki spodbujajo uporabo čezmejnih prenosov in identifikacijo na daljavo, bi bilo treba sistemu jamstva za vloge matične države članice dovoliti, da nakaže izplačila neposredno vlagateljem v podružnicah v drugi državi članici, pod pogojem, da so upravno breme in stroški nižji, kot če bi izplačilo izvedel sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice. Ta prožnost bi morala dopolnjevati trenutni mehanizem sodelovanja, ki od sistema jamstva za vloge države članice gostiteljice zahteva, da izplača vlagatelje v podružnicah v imenu sistema jamstva za vloge matične države članice. Za ohranitev zaupanja vlagateljev v državah članicah gostiteljicah in matičnih državah članicah bi moral EBA izdati smernice za pomoč sistemom jamstva za vloge pri takem sodelovanju, med drugim s predlogom seznama pogojev, pod katerimi bi se lahko sistem jamstva za vloge matične države članice odločil, da vlagateljem izplača sredstva v podružnicah, ki se nahajajo v državi članici gostiteljici.

(34)  Kreditne institucije se lahko včlanijo v drug sistem jamstva za vloge, ker preselijo svoj sedež v drugo državo članico ali preoblikujejo hčerinsko družbo v podružnico ali obratno. Člen 14(3) Direktive 2014/49/EU zahteva, da se prispevki navedene kreditne institucije, plačani v 12 mesecih pred prenosom, prenesejo na drug sistem jamstva za vloge sorazmerno z zneskom prenesenih kritih vlog. Za zagotovitev, da prenos prispevkov na drug sistem jamstva za vloge ni odvisen od različnih nacionalnih pravil glede izdajanja računov ali dejanskega datuma plačila prispevkov, bi moral izvirni sistem jamstva za vloge izračunati znesek, ki se prenese, na podlagi potencialnih obveznosti, ki bi jih zaradi prenosa kril sistem jamstva za vloge. EBA bi moral pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih bi določil metodologijo za izračun zneska, ki se prenese, da se zagotovi nevtralen učinek prenosa na finančni položaj tako sistema jamstva za vloge prejemnika kot izvirnega sistema jamstva za vloge glede na tveganja, ki jih krijeta.

(35)  Treba je zagotoviti enako zaščito vlagateljev po vsej Uniji, te pa ni mogoče v celoti zajamčiti z ureditvijo ocenjevanja enakovrednosti zaščite vlagateljev v tretjih državah. Zato bi se morale podružnice kreditne institucije s sedežem v tretji državi, ki se nahajajo v Uniji, vključiti v sistem jamstva za vloge v državi članici, v kateri opravljajo dejavnost sprejemanja vlog. Ta zahteva bi zagotovila tudi skladnost z direktivama 2013/36/EU in 2014/59/EU, katerih cilj je uvesti trdnejše bonitetne okvire in okvire za reševanje za skupine iz tretjih držav, ki opravljajo bančne storitve v Uniji. Nasprotno pa bi se bilo treba izogibati temu, da bi bili sistemi jamstva za vloge izpostavljeni gospodarskim in finančnim tveganjem tretjih držav. Vloge v podružnicah, ki jih v tretjih državah ustanovijo kreditne institucije Unije, zato ne bi smele biti zaščitene.

(36)  Standardizirano in redno razkrivanje informacij povečuje ozaveščenost vlagateljev o zaščiti vlog. Za uskladitev zahtev po razkritju s tehnološkim razvojem bi morale te zahteve upoštevati nove digitalne komunikacijske kanale, po katerih kreditne institucije sodelujejo z vlagatelji. Vlagatelji bi morali pridobiti jasne in enotne informacije, ki pojasnjujejo, kako so zavarovane njihove vloge, hkrati pa bi bilo treba omejiti s tem povezano upravno breme za kreditne institucije ali sisteme jamstva za vloge. EBA bi moral biti pooblaščen za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov, v katerih bi se na eni strani določila vsebina in oblika informacijskega lista za vlagatelje, ki se vsako leto predloži vlagateljem, na drugi strani pa predloga za informacije, ki jih morajo sistemi jamstva za vloge ali kreditne institucije sporočiti vlagateljem v posebnih okoliščinah, vključno z združitvami kreditnih institucij, ugotovitvijo o nerazpoložljivosti vlog ali izplačilom vloženih sredstev strank.

(37)  Združitev kreditne institucije ali preoblikovanje hčerinske družbe v podružnico ali obratno lahko vpliva na ključne značilnosti zaščite vlagateljev. Da bi se izognili negativnim učinkom na vlagatelje, ki bi imeli vloge v bankah, ki se združujeta, in katerih zahtevki za kritje vlog bi se zmanjšali zaradi sprememb v zvezi s sistemom jamstva za vloge, bi morali biti vsi vlagatelji obveščeni o takih spremembah in imeti pravico, da dvignejo svoja sredstva, ne da bi jim bilo treba plačati kazen, do zneska, ki je enak izgubljenemu kritju vlog.

(38)  Za ohranitev finančne stabilnosti, preprečevanje širjenja negativnih vplivov in omogočanje vlagateljem, da uveljavljajo svoje pravice, da zahtevajo vrnitev vlog, kadar je to ustrezno, bi morali imenovani organi, sistemi jamstva za vloge in zadevne kreditne institucije vlagatelje obvestiti o nerazpoložljivosti vlog.

(39)  Za povečanje preglednosti za vlagatelje ter spodbujanje finančne trdnosti in zaupanja med sistemi jamstva za vloge pri izpolnjevanju njihovih nalog bi bilo treba izboljšati obstoječe zahteve glede poročanja. Na podlagi trenutnih zahtev, ki sistemom jamstva za vloge omogočajo, da od svojih včlanjenih institucij zahtevajo vse potrebne informacije za pripravo na izplačilo, bi morali imeti sistemi jamstva za vloge tudi možnost, da zahtevajo informacije, potrebne za pripravo na izplačilo v okviru čezmejnega sodelovanja. Od včlanjenih institucij bi bilo treba na zahtevo sistema jamstva za vloge zahtevati, da zagotovijo splošne informacije o vseh pomembnih čezmejnih poslih v drugih državah članicah. Da bi se EBA zagotovil ustrezen nabor informacij o razvoju razpoložljivih finančnih sredstev sistemov jamstva za vloge in uporabi teh sredstev, bi morale države članice zagotoviti, da sistemi jamstva za vloge vsako leto obvestijo EBA o znesku kritih vlog in razpoložljivih finančnih sredstvih ter ga obvestijo o okoliščinah, ki so privedle do uporabe sredstev sistema jamstva za vloge za izplačila ali druge ukrepe. Da bi se upoštevala okrepljena vloga sistemov jamstva za vloge pri upravljanju bančnih kriz, katere cilj je olajšati uporabo sredstev sistemov jamstva za vloge pri reševanju, bi morali imeti sistemi jamstva za vloge pravico do vsakoletnega povzetka načrtov reševanja kreditnih institucij, da bi povečali svojo splošno pripravljenost na zagotavljanje sredstev.

(40)  Tehnični standardi v zvezi s finančnimi storitvami bi morali olajšati dosledno harmonizacijo in ustrezno varstvo vlagateljev po vsej Uniji. Ker je EBA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne bi vsebovali političnih izbir, ti osnutki pa se predložijo Komisiji v sprejetje.

(41)  Če je to določeno v tej direktivi, bi morala Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU sprejeti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA, v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12), s katerimi bi se podrobneje določilo naslednje: (a) tehnične podrobnosti v zvezi z identifikacijo strank finančnih institucij za namene izplačila vloženih sredstev strank, merila za izplačilo imetniku računa v korist vsake stranke ali neposredno stranki ter pravila za preprečevanje večkratnih zahtevkov za izplačila istemu upravičencu; (b) metodologija za preizkus najnižjih stroškov in (c) metodologija za izračun razpoložljivih finančnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za doseganje ciljne ravni.

(42)  Če je to določeno v tej direktivi, bi morala Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU sprejeti osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA, v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, s katerimi bi se podrobneje določilo naslednje: (a) vsebina in oblika informacijskega lista za vlagatelje, predloga za informacije, ki bi jih morali sistemi jamstva za vloge ali kreditne institucije sporočiti vlagateljem; (b) postopki, ki jih morajo kreditne institucije upoštevati pri zagotavljanju informacij svojim sistemom jamstva za vloge ter sistemi jamstva za vloge in imenovani organi pri zagotavljanju informacij EBA, in predloge za zagotavljanje teh informacij.

(43)  Direktivo 2014/49/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(44)  Da se podružnicam kreditnih institucij s sedežem zunaj Unije, ki niso članice sistema jamstva za vloge s sedežem v Uniji, omogoči, da se pridružijo sistemu jamstva za vloge Unije, bi morale imeti te podružnice na voljo dovolj časa, da sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev navedenih zahtev.

(45)  Direktiva 2014/49/EU dovoljuje državam članicam, da priznajo institucionalno shemo za zaščito vlog kot sistem jamstva za vloge, če izpolnjuje merila iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 in je skladna z Direktivo 2014/49/EU. Da bi se upošteval poseben poslovni model teh institucionalnih shem za zaščito vlog, zlasti pomen funkcij, ki so njihova osrednja naloga, ki jo opravljajo poleg tistih, ki jih zajema ta direktiva, je primerno, da se državam članicam omogoči, da ▌institucionalne sheme za zaščito vlog še naprej opravljajo te funkcije. Poleg tega bi bilo treba institucionalnim shemam za zaščito vlog zagotoviti triletno prehodno obdobje, da bi imele dovolj časa, da se prilagodijo novim določbam, zlasti zaščitnim ukrepom za uporabo preventivnih ukrepov. ▌Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in ohranili visoko stopnjo zaščite vlagateljev, bi bilo treba funkcije in naloge, ki se izvajajo poleg tistih, ki jih zajema ta direktiva, financirati z dodatnimi finančnimi sredstvi, poleg ciljne ravni. Institucionalne sheme za zaščito vlog bi morale vzpostaviti ločen sklad za ▌namene institucionalne sheme za zaščito vlog, ki niso funkcije, zajete v tej direktivi, kot je dogovorjeno med Evropsko centralno banko, pristojnim nacionalnim organom in ustreznimi institucionalnimi shemami za zaščito vlog.

(46)  Da se sistemom jamstva za vloge in imenovanim organom omogoči vzpostavitev potrebnih operativnih zmogljivosti za uporabo novih pravil o uporabi preventivnih ukrepov, je primerno odložiti uporabo teh novih pravil.

(47)  Ker ciljev te direktive, in sicer zagotovitve enotne zaščite vlagateljev v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi tveganj, ki jih lahko pomenijo različni nacionalni pristopi za celovitost enotnega trga, temveč se lahko s spremembo pravil, ki so že določena na ravni Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2014/49/EU

Direktiva 2014/49/EU se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ta direktiva določa pravila in postopke v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem sistemov jamstva za vloge, kritjem in izplačilom vlog ter uporabo sredstev sistema jamstva za vloge za ukrepe, katerih cilj je vlagateljem zagotoviti dostop do njihovih vlog.“;

(b)  v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) kreditne institucije in podružnice kreditnih institucij s sedežem zunaj Unije, pridružene sistemom in shemam iz točk (a), (b) ali (c) tega odstavka.“;

(2)  v členu 2 se odstavek 1 spremeni:

(a)  v točki 3 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„(3) ‚vloga‘ pomeni pozitivno stanje, ki je posledica sredstev, ostalih na računu, ali začasnih stanj, izhajajočih iz običajnih bančnih transakcij, ki jih kreditne institucije navadno izvajajo pri svojem poslovanju in jih mora kreditna institucija vrniti po veljavnih pravnih in pogodbenih pogojih, vključno z vezanim depozitom in hranilno vlogo, razen pozitivnega salda, kadar:“;

(b)  v točki 13 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„(13) ‚plačilna obveznost‘ pomeni nepreklicno, v celoti zavarovano obveznost kreditne institucije, da sistemu jamstva za vloge plača denarni znesek, kadar ga ta sistem jamstva za vloge zahteva in pri katerem zavarovanje s premoženjem:

(c)  dodajo se naslednje točke 19 do 23:"

(d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Delnice stanovanjskih hipotekarnih družb iz Irske, razen kapitalskih iz člena 5(1), točka (b), se obravnavajo kot vloge.“;

____________________________________________

* [vstaviti polni sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final].

** [vstaviti polni sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final].

(3)  člen 4 se spremeni:

(-a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pogodbeni sistem iz točke (b) člena 1(2) te direktive je lahko uradno priznan kot sistem jamstva za vloge, če je skladen s to direktivo.

Institucionalna shema za zaščito vlog je lahko uradno priznana kot sistem jamstva za vloge, če izpolnjuje merila iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 in je skladna s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da je do ... [36 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembi] institucionalna shema za zaščito vlog, ki je priznana kot sistem jamstva za vloge v skladu s tem odstavkom, svoja razpoložljiva finančna sredstva, za katera velja ciljna raven v skladu s členom 10(2) te direktive, loči od finančnih sredstev za izpolnitev nalog, ki niso naloge, urejene s to direktivo.“;

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Države članice zagotovijo, da v primeru, ko kreditna institucija ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki jih ima kot članica sistema jamstva za vloge, zadevni sistem jamstva za vloge o tem nemudoma obvesti imenovani organ in pristojni organ te kreditne institucije.

Države članice zagotovijo, da pristojni organ v sodelovanju z imenovanim organom nemudoma sprejme vse ustrezne ukrepe, po potrebi vključno z naložitvijo kazni, s katerimi zagotovi, da zadevna kreditna institucija izpolni svoje obveznosti kot članica sistema jamstva za vloge. ▌

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo, če kreditne institucije kršijo obveznosti, ki jih imajo kot članice sistema jamstva za vloge. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 4a:"

„4a. Države članice zagotovijo, da v primeru, ko kreditna institucija prispevkov iz člena 10 in člena 11(4) ne plača v roku, ki ga določi sistem jamstva za vloge, navedeni sistem jamstva za vloge za obdobje zamude zaračuna zakonsko predpisano obrestno mero za dolgovani znesek.“;

(c)  odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:"

„5. Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge obvesti imenovani organ, če se z ukrepi iz odstavkov 4 in 4a ne zagotovi izpolnjevanje obveznosti kreditne institucije. Države članice zagotovijo, da imenovani organ oceni, ali institucija še vedno izpolnjuje pogoje za nadaljnje članstvo v sistemu jamstva za vloge, in pristojni organ obvesti o rezultatu te ocene.

6.  Države članice zagotovijo, da če se pristojni organ odloči za odvzem dovoljenja v skladu s členom 18 Direktive 2013/36/EU, kreditna institucija preneha biti članica sistema jamstva za vloge. Države članice zagotovijo, da so vloge na dan, ko kreditna institucija preneha biti članica sistema jamstva za vloge, za največ šest mesecev še naprej krite s tem sistemom jamstva za vloge.“;

(ca)  v odstavku 7 se doda naslednji pododstavek:"

„Imenovani organi imajo potrebna izvršilna pooblastila, vključno s pooblastili za nalaganje kazni ali drugih upravnih ukrepov za odpravo kršitev te direktive s strani sistemov jamstva za vloge.“;

(d)  odstavek 8 se črta;

(e)  doda se naslednji odstavek 13:"

„13. EBA ▌pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov o področju uporabe, vsebini in postopkih stresnih testov iz odstavka 10.

Osnutke teh regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(4)  člen 5 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„1. Naslednje vloge so izključene iz kakršnega koli izplačila iz sistema jamstva za vloge:“;

(ii)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) vloge, ki izhajajo iz transakcij, v zvezi s katerimi je bila izrečena kazenska obsodba zaradi pranja denarja in financiranja terorizma;“;

▌

(iv)  točka (f) se nadomesti z naslednjim:"

„(f) vloge, katerih lastnik ni bil nikoli identificiran v skladu s členom 16 Uredbe (EU) … [vstaviti kratek sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final], kadar so te vloge postale nerazpoložljive, razen kadar imetnik zahteva izplačilo in dokaže, da dejstvo, da ni identificiran, ni posledica njegovega ravnanja;“;

(v)  točka (j) se črta;

(va)  doda se naslednja točka:"

„(ka) vloge fizičnih ali pravnih oseb, za katere veljajo ciljno usmerjene finančne sankcije, ki jih je sprejela Unija.“;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (i), se lahko države članice odločijo, da so vloge malih in srednjih podjetij v zasebnih pokojninskih sistemih ali sistemih poklicnega pokojninskega zavarovanja vključene do ravni kritja, določene v členu 6(1).“;

(5)  člen 6 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„Poleg odstavka 1 države članice zagotovijo, da so za 6 mesecev po knjiženju zneska ali po tem, ko postanejo takšne vloge zakonito prenosljive, naslednje vloge krite najmanj do zneska 500 000 EUR in največ do zneska 2 500 000 EUR:“;

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

vloge, ki izhajajo iz nepremičninskih transakcij v zvezi z zasebnimi stanovanjskimi nepremičninami, in vloge, namenjene takim transakcijam, pod pogojem, da te transakcije v štirih mesecih sklene fizična oseba in da lahko ta fizična oseba predloži dokazila o taki transakciji;“;

(iia)  doda se naslednji pododstavek:"

„Komisija do... [36 mesecev od začetka veljavnosti te direktive o spremembi] opravi pregled zneskov, ki so zaščiteni, kot je navedeno v prvem pododstavku in kot je preneseno s strani držav članic, da bi ugotovila, ali bi bilo treba najvišji znesek, naveden v tem pododstavku, znižati, pri tem pa upošteva, ali so zaščiteni zneski sorazmerni, in zagotavlja enake konkurenčne pogoje po vsej Uniji. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 2a:"

„2a. Države članice zagotovijo, da raven kritja iz odstavka 2 dopolnjuje raven kritja iz odstavka 1.“;

(6)  člen 7 se spremeni:

(a)  odstavek 5 se črta;

(aa)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije svojim sistemom jamstva za vloge vsaj enkrat letno poročajo o skupnem znesku upravičenih vlog. Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge od kreditnih institucij kadar koli zahtevajo, da jih obvestijo o skupnem znesku upravičenih vlog posameznega vlagatelja.“;

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Države članice zagotovijo, da se obresti na vloge, pridobljene do datuma, ko je pristojni upravni organ sprejel ugotovitev iz člena 2(1), točka 8(a), ali ko je sodni organ sprejel odločitev iz člena 2(1), točka 8(b), vendar še niso bile knjižene v dobro ali v breme, povrnejo iz sistema jamstva za vloge. Raven kritja iz člena 6(1) ali, v okoliščinah iz člena 6(2), raven kritja iz navedenega odstavka se ne preseže.

Kadar obrestne mere za nekatere vloge znatno presegajo prevladujočo tržno obrestno mero, kot je določena in utemeljena na preglednih in javno dostopnih podatkih, so sistemi jamstva za vloge pooblaščeni, da prilagodijo povrnjene obresti, tako da te odražajo prevladujočo tržno obrestno mero v času, ko je ustrezni upravni organ sprejel ugotovitev ali ko je sodni organ sprejel odločitev. Ta prilagoditev se izvede, da se prepreči moralno tveganje. Merila in metodologija za opredelitev izraza „znatno presegajo“ in za prilagoditev se določijo na pregleden način v skladu s smernicami EBA in na podlagi odobritve pristojnega organa.“;

(7)  vstavi se naslednji člen 7a:"

„Člen 7a

Dokazno breme v zvezi z upravičenostjo do vlog ali pravico razpolaganja z vlogami

Države članice zagotovijo, da v primerih iz člena 6(2) in člena 7(3) vlagatelj ali, kjer je to primerno, imetnik računa dokaže, da zadevne vloge izpolnjujejo pogoje iz člena 6(2) ali da ima v okoliščinah iz člena 7(3) pravico razpolaganja z vlogami.“;

(8)  člen 8 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Sistemi jamstva za vloge zagotavljajo, da je izplačljivi znesek na voljo čim prej, najpozneje pa v sedmih delovnih dneh od datuma, ko pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz člena 2(1), točka (8)(a), ali ko sodni organ sprejme odločitev iz člena 2(1), točka (8)(b).“;

(-aa)  odstavek 2 se črta;

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice sistemom jamstva za vloge dovolijo, da uporabijo daljše obdobje za izplačilo vlog iz člena 6(2), člena 7(3) in člena 8b, ki ni daljše od 20 delovnih dni od datuma, ko so ti sistemi jamstva za vloge prejeli popolno dokumentacijo, ki so jo zahtevali od vlagatelja ali, kjer je to primerno, od imetnika računa, da preučijo zahtevke in preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo. Za vloge iz člena 6(2) in člena 7(3) velja, da morajo sistemi jamstva za vloge, če izplačljivega zneska ne morejo dati na razpolago v manj kot sedmih delovnih dneh, vlagateljem v petih delovnih dneh po vložitvi zahtevka za izplačilo zagotoviti ustrezni znesek iz njihovih kritih vlog, s katerim lahko krijejo življenjske stroške.“;

(aa)  odstavek 4 se črta;

(b)  odstavek 5 se spremeni:

(i)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) z odstopanjem od odstavka 9 v zadnjih 24 mesecih ni bilo transakcije, povezane z vlogo (račun v mirovanju), razen če ima vlagatelj vloge tudi na drugem računu, ki ni v mirovanju;“;

(ii)  točka (d) se črta;

(c)  odstavek 8 se črta;

(d)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

„9. Države članice zagotovijo, da če v zadnjih 24 mesecih ni bilo transakcije, povezane z vlogo, lahko sistemi jamstva za vloge določijo prag v zvezi z upravnimi stroški, ki bi jih tem sistemom jamstva za vloge povzročilo takšno izplačilo. Sistemi jamstva za vloge niso obvezani sprejeti aktivnih ukrepov za izplačilo vlagateljem pod tem pragom. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge vlagateljem na njihovo zahtevo zagotovijo izplačilo pod tem pragom.“;

(9)  vstavijo se naslednji členi 8a, 8b in 8c:"

„Člen 8a

Izplačilo vlog, višjih od 10 000 EUR

Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge, kadar zneski, ki jih je treba izplačati, presegajo 10 000 EUR, vlagatelje izplačajo s kreditnimi plačili, kot so opredeljena v členu 2, točka 20, Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta*.

Člen 8b

Kritje vloženih sredstev strank

1.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge krijejo vložena sredstva strank, kadar velja vse naslednje:

2.  Države članice zagotovijo, da se raven kritja iz člena 6(1) uporablja za vsako stranko, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, točka (c), tega člena. Z odstopanjem od člena 7(1) sistem jamstva za vloge pri določanju izplačljivega zneska za posamezno stranko ne upošteva združenih vlog sredstev, ki jih je ta stranka vložila pri isti kreditni instituciji.

3.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge izplačajo krite vloge ▌neposredno stranki.

4.  EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 8c

Začasna ustavitev izplačil v primeru pomislekov v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma

1.  Države članice zagotovijo, da imenovani organ v 24 urah od trenutka, ko prejme informacije iz člena 48(4) [vstaviti sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final], obvesti sistem jamstva za vloge o rezultatih ukrepov skrbnega preverjanja strank iz člena 15(4) Uredbe (EU) … [vstaviti kratek sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final]. Države članice zagotovijo, da so informacije, izmenjane med imenovanim organom in sistemom jamstva za vloge, omejene na informacije, ki so nujno potrebne za izvajanje nalog in odgovornosti sistema jamstva za vloge v skladu s to direktivo, in da taka izmenjava informacij izpolnjuje zahteve iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta**.

2.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge začasno ustavijo izplačilo iz člena 8(1), če je bil vlagatelj ali katera koli oseba, upravičena do zneskov na njegovem računu, obdolžen kaznivega dejanja, ki izhaja iz pranja denarja ali financiranja terorizma ali je povezano s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, dokler sodišče ne izda sodbe.

3.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge začasno ustavijo izplačilo iz člena 8(1) za enako obdobje, kot je določeno v členu 20 [vstaviti kratek sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final], če jih finančnoobveščevalna enota iz člena 32 Direktive (EU) [vstaviti sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final] uradno obvesti, da se je odločila začasno ustaviti transakcijo, zadržati soglasje za izvedbo take transakcije ali začasno zamrzniti bančni ali plačilni račun v skladu s členom 20(1) ali (2) Direktive (EU) [vstaviti sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final].

4.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge niso odgovorni za ukrepe, sprejete v skladu z navodili finančnoobveščevalne enote. Sistemi jamstva za vloge vse informacije, prejete od finančnoobveščevalne enote, uporabljajo samo za namene te direktive.

____________________________________________

* Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

** Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).“;

(10)  v členu 9 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:"

„2. Brez poseganja v njihove pravice na podlagi nacionalnega prava imajo sistemi jamstva za vloge, ki opravljajo plačila na podlagi jamstva za vloge v nacionalnem okviru, pravico, da pri postopku likvidacije ali reorganizacije posežejo v pravice vlagateljev do višine njihovih plačil vlagateljem. Sistemi jamstva za vloge, ki zagotovijo prispevek v okviru instrumentov za reševanje iz člena 37(3), točka (a) ali (b), Direktive 2014/59/EU ali v okviru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 11(5) te direktive, imajo terjatev do preostalega dela kreditne institucije za kakršno koli izgubo, nastalo zaradi prispevkov k reševanju v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU ali prenosu v skladu s členom 11(5) te direktive v znesku, ki je enak njihovemu prispevku, pod pogojem da preostali del kreditne institucije preneha. Ta terjatev ima enako prednostno razvrstitev kot krite vloge v skladu z nacionalnim pravom o običajnih postopkih zaradi insolventnosti.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko vlagatelji, katerih vloge niso bile izplačane ali priznane s strani sistema jamstva za vloge v rokih, določenih v členu 8(1) in (3), zahtevajo izplačilo svojih vlog v obdobju petih let.“;

(11)  člen 10 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  za prvim pododstavkom se vstavita naslednja pododstavka:"

„Za izračun ciljne ravni iz prvega pododstavka referenčno obdobje traja od 31. decembra pred datumom, do katerega je treba doseči ciljno raven, do tega datuma.

Pri ugotavljanju, ali je sistem jamstva za vloge dosegel to ciljno raven, države članice upoštevajo le razpoložljiva finančna sredstva, ki so jih neposredno prispevale članice ali so bila izterjana od članic v sistem jamstva za vloge, od česar se odštejejo upravne pristojbine in dajatve. Ta razpoložljiva finančna sredstva vključujejo prihodke od naložb iz sredstev, ki jih članice prispevajo v sistem jamstva za vloge, vendar izključujejo izplačila, ki jih upravičeni vlagatelji ne zahtevajo med postopki izplačila, morebitne dolžniške obveznosti sistema jamstva za vloge, vključno s posojili iz drugih sistemov jamstva za vloge, in alternativne ureditve financiranja iz člena 10(9). Neporavnano posojilo do drugih sistemov jamstva za vloge v skladu s členom 12 se šteje kot sredstvo sistema jamstva za vloge, ki je dal posojilo, in se lahko upošteva pri ciljni ravni tega sistema jamstva za vloge.“;

(ii)  tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Kadar se po tem, ko je bila prvič dosežena ciljna raven iz prvega pododstavka, razpoložljiva finančna sredstva po izplačilu sredstev sistema jamstva za vloge v skladu s členom 8(1) ter členom 11(2), (3) in (5) zmanjšala na manj kot dve tretjini ciljne ravni, sistemi jamstva za vloge določijo redni prispevek na ravni, ki omogoča, da se ciljna raven doseže v štirih letih.

Če se po tem, ko je bila prvič dosežena ciljna raven iz prvega pododstavka, razpoložljiva finančna sredstva zaradi izplačila sredstev sistema jamstva za vloge v skladu s členom 8(1) ter členom 11(2), (3) in (5) zmanjšajo za manj kot tretjino ciljne ravni, sistemi jamstva za vloge določijo višino rednega prispevka na ravni, ki omogoča, da se ciljna raven doseže v dveh letih.“;

(iia)  peti pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Države članice lahko začetno obdobje iz prvega pododstavka podaljšajo za največ štiri leta, če skupna izplačila sistema jamstva za vloge presežejo 0,8 % kritih vlog za izplačila vlagateljem.“;

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih sistem jamstva za vloge upošteva pri doseganju ciljne ravni iz odstavka 2, lahko vključujejo plačilne obveznosti, ki zapadejo v plačilu v 48 urah po zahtevi sistema jamstva za vloge. Skupni delež takih plačilnih obveznosti ne presega 30 % skupnega zneska razpoložljivih finančnih sredstev, zbranih v skladu z odstavkom 2.

EBA izda smernice o plačilnih obveznostih, v katerih določi merila za dopustnost teh obveznosti.“;

(c)  odstavek 4 se črta;

(d)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge, imenovani organi ali pristojni organi določijo naložbeno strategijo za razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge ter da je ta naložbena strategija skladna z načelom razpršenosti in naložb v sredstva z nizkim tveganjem in likvidna sredstva.

Države članice zagotovijo, da je naložbena strategija iz prvega pododstavka tega odstavka skladna z načeli iz členov 4, 8 in 10 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/451*.

_______________

* Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/451 z dne 16. decembra 2015 o določitvi splošnih načel in meril za naložbeno strategijo ter pravil za upravljanje enotnega sklada za reševanje (UL L 79, 30.3.2016, str. 2).“;

(e)  vstavi se naslednji odstavek 7a:"

„7a. Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge vsa ali del svojih razpoložljivih finančnih sredstev vložijo pri svoji nacionalni centralni banki ali nacionalni zakladnici, pod pogojem, da je ta odločitev stroškovno učinkovita za sistem jamstva za vloge in da se ta razpoložljiva finančna sredstva hranijo na ločenem računu in so sistemu jamstva za vloge takoj na voljo za uporabo v skladu s členoma 11 in 12.“;

(ea)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

„9. Države članice zagotovijo, da imajo sistemi jamstva za vloge urejene ustrezne alternativne ureditve financiranja, s pomočjo katerih lahko pridobijo kratkoročna sredstva, potrebna za plačilo terjatev do navedenega sistema. Države članice zagotovijo, da se alternativne ureditve financiranja sistemov jamstva za vloge ne financirajo iz javnih sredstev.“;

(f)  odstavek 10 se črta;

(g)  dodajo se naslednji odstavki 11, 12 in 13:"

„11. Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge v okviru ukrepov iz člena 11(1), (2), (3) in (5) uporabijo sredstva iz alternativnih shem financiranja iz člena 10(9) ▌, preden uporabijo razpoložljiva finančna sredstva in preden poberejo izredne prispevke iz člena 10(8). ▌

12.  EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

13.  EBA do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] pripravi smernice za pomoč sistemom jamstva za vloge pri razpršitvi njihovih razpoložljivih finančnih sredstev in za naložbe sistemov jamstva za vloge v sredstva z nizkim tveganjem, ki se uporabljajo za razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge.“;

(12)  člen 11 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 11

Uporaba sredstev

1.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge uporabijo razpoložljiva finančna sredstva iz člena 10 predvsem za zagotovitev izplačil vlagateljem v skladu s členom 8 ▌.

2.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge uporabijo razpoložljiva finančna sredstva za financiranje reševanja kreditnih institucij v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU. Države članice zagotovijo, da organi za reševanje določijo znesek, ki naj bi ga sistem jamstva za vloge prispeval k financiranju reševanja kreditnih institucij, potem ko so se ti organi posvetovali s sistemom jamstva za vloge o rezultatih preizkusa najnižjih stroškov iz člena 11e te direktive. Države članice zagotovijo, da se sistemi jamstva za vloge na to posvetovanje nemudoma odzovejo.

3.  Države članice ▌sistemom jamstva za vloge dovolijo uporabiti razpoložljiva finančna sredstva za preventivne ukrepe iz člena 11a v korist kreditne institucije, kadar velja vse naslednje:

4.  Kadar se razpoložljiva finančna sredstva uporabijo za preventivne ukrepe ali alternativne ukrepe iz odstavkov 3 in 5 ▌, pridružene kreditne institucije sistemu jamstva za vloge brez odlašanja zagotovijo sredstva, ki se uporabijo za take ukrepe, po potrebi v obliki izrednih prispevkov, kadar velja kar koli od naslednjega:

5.  Kadar kreditna institucija preneha v skladu s členom 32b Direktive 2014/59/EU, da bi izstopila s trga ali prekinila svojo bančno dejavnost, ▌države članice sistemom jamstva za vloge dovolijo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev za alternativne ukrepe za ohranitev dostopa vlagateljev do njihovih vlog, vključno s prenosom sredstev in obveznosti ter prenosom vlog, kadar velja vse od naslednjega:

(13)  vstavijo se naslednji členi 11a do 11e:"

„Člen 11a

Preventivni ukrepi

1.  ▌Države članice ▌zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge uporabijo razpoložljiva finančna sredstva za preventivne ukrepe iz člena 11(3), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.  Države članice zagotovijo, da imajo sistemi jamstva za vloge vzpostavljene sisteme za spremljanje in postopke odločanja, ki so primerni za izbiranje in izvajanje preventivnih ukrepov ter spremljanje povezanih tveganj.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge izvajajo preventivne ukrepe le, če imenovani organ potrdi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 1. Imenovani organ uradno obvesti pristojni organ in organ za reševanje.

Kadar upravičena institucija pripada institucionalni shemi za zaščito vlog iz člena 1(2), točka (c), ta institucionalna shema za zaščito vlog na podlagi rezultatov preizkusa najnižjih stroškov iz člena 11e določi znesek razpoložljivih finančnih sredstev za preventive ukrepe, o katerem se obvesti imenovani organ.

4.  Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge ▌uporablja svoja razpoložljiva finančna sredstva za ukrepe kapitalske podpore, vključno z dokapitalizacijami, ukrepi za oslabitev sredstev in jamstvi za sredstva, samo če so izpolnjeni pogoji iz člena 11b.

Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge prenese svoj delež delnic ali drugih kapitalskih instrumentov v podprti kreditni instituciji ▌, takoj ko to omogočajo poslovne in finančne okoliščine.

4a.  EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [eno leto od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembah].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

„Člen 11b

Zahteve za financiranje preventivnih ukrepov

1.  Države članice zagotovijo, da kreditne institucije, ki od sistema jamstva za vloge zahtevajo financiranje preventivnih ukrepov v skladu s členom 11(3), pristojnemu organu ▌predložijo obvestilo z ukrepi, ki se jih te kreditne institucije zavezujejo izvesti za zagotovitev ▌skladnosti z ustreznimi nadzorniškimi zahtevami ▌v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013.

2.  V obvestilu iz odstavka 1 so določeni ukrepi za zmanjšanje tveganja poslabšanja finančne trdnosti ter okrepitev kapitalskega in likvidnostnega položaja kreditne institucije.

2a.  Če se finančna sredstva sistema jamstva za vloge uporabijo za preventivne ukrepe v skladu s členom 11(3) te direktive, pristojni organ od upravičene kreditne institucije zahteva, naj posodobi načrt sanacije iz člena 2(1), točka (32), Direktive 2014/59/EU oziroma načrt sanacije skupine iz člena 2(1), točka (33), navedene direktive, kot je ustrezno. Pristojni organ naroči kreditni instituciji, ki se podpira, naj izvede ukrepe iz člena 6(6), tretji pododstavek, Direktive 2014/59/EU, če so izpolnjeni pogoji iz člena 6(6) navedene direktive.

3.  Države članice zagotovijo, da ▌v primeru ukrepa za kapitalsko podporo iz odstavka 1 razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge krijejo le obstoječi kapitalski primanjkljaj na podlagi naslednjih elementov, kot so opisani v obvestilu:

Sistem jamstva za vloge lahko pri določitvi kapitalskega primanjkljaja upošteva tudi morebitno▌ v prihodnost usmerjeno oceno kapitalske ustreznosti ▌, vključno z načrtom za ohranitev kapitala iz člena 142 Direktive 2013/36/EU.

Države članice zagotovijo, da kadar je kreditna institucija članica institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 1(2), točka (c), kapitalski primanjkljaj določi institucionalna shema za zaščito vlog.

Sistem jamstva za vloge pri določitvi kapitalskega primanjkljaja o tem obvesti pristojni organ.

4.  Države članice zagotovijo, da je ▌v obvestilu iz odstavka 1 določena strategija za izstop iz preventivnih ukrepov, vključno z jasnim načrtom odplačevanja vseh vračljivih sredstev, ki jih je kreditna institucija prejela v okviru preventivnih ukrepov. Te informacije se razkrijejo šele eno leto po zaključku izhodne strategije ali izvajanja načrta popravnih ukrepov ali zaključku ocene v skladu s členom 11c(3).

5.  Države članice zagotovijo, da se ne izplačajo dividende, odkupi delnic ali variabilni prejemki in da se kreditna institucija, ki se podpira, ne zaveže nepreklicno k izplačilu dividend, odkupov delnic ali variabilnih prejemkov. Pristojni organ lahko to prepoved izjemoma delno omeji, kadar kreditna institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je pravno zavezana izplačati dividende. ▌Države članice zagotovijo, da ▌omejitve iz tega odstavka ostanejo v veljavi, dokler kreditna institucija, ki se podpira, sistemu jamstva za vloge ne vrne zneska, uporabljenega za preventivne ukrepe.

5a.  Države članice zagotovijo, da upravičena kreditna institucija v šestih mesecih od zagotovitve začetne finančne pomoči pristojnemu organu predloži načrt za reorganizacijo poslovanja. Če pristojni organ ni prepričan, da je načrt popravnih ukrepov verodostojen in izvedljiv, da bi se zagotovila dolgoročna sposobnost uspešnega poslovanja, se preventivni ukrepi za zadevno kreditno institucijo začasno prekinejo, pristojni organ pa izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka v primeru, kadar kreditna institucija pripada institucionalni shemi za zaščito vlog iz člena 1(2), točka (c), načrt za reorganizacijo poslovanja odobri institucionalna shema za zaščito vlog po posvetovanju s pristojnim organom.

6.  ▌Države članice zagotovijo, da so ukrepi, predvideni v načrtu za reorganizacijo poslovanja iz odstavka 5a, usklajeni z načrtom prestrukturiranja kreditne institucije, ki ga zahteva Komisija, v skladu z ▌okvirom Unije za državne pomoči.

6a.  Pristojni organ organu za reševanje predloži načrt za reorganizacijo poslovanja. Organ za reševanje lahko načrt za reorganizacijo poslovanja preuči z namenom, da bi v njem odkril morebitne ukrepe, ki bi lahko škodljivo vplivali na reševanje institucije, in lahko v zvezi s tem oblikuje priporočila pristojnemu organu. Organ za reševanje sporoči svojo oceno in priporočila v roku, ki ga določi pristojni organ.

„Člen 11c

Načrt popravnih ukrepov

1.  Države članice zagotovijo, da v primeru, ko kreditna institucija ne izpolni obveznosti iz obvestila iz člena 11b(1) ali iz načrta za reorganizacijo poslovanja iz člena 11b(5a), prvi pododstavek, ali ne povrne zneska, prispevanega v okviru preventivnih ukrepov, ob zapadlosti, ali ne izpolni izhodne strategije v skladu s členom 11b(4), sistem jamstva za vloge o tem nemudoma obvesti pristojni organ.

2.  V primeru iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da pristojni organ od kreditne institucije zahteva, da imenovanemu organu in sistemu jamstva za vloge predloži enkraten načrt popravnih ukrepov, v katerem so opisani ukrepi, ki jih bo kreditna institucija sprejela za zagotovitev ▌skladnosti z nadzorniškimi zahtevami, zagotovitev njene dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja in odplačilo dolgovanega zneska, ki ga prispeva sistem jamstva za vloge za preventivni ukrep, ter s tem povezan časovni okvir. Imenovani organ in sistem jamstva za vloge se glede ukrepov, določenih v načrtu popravnih ukrepov, posvetujeta s pristojnim organom.

3.  Če pristojni organ ni prepričan, da je načrt popravnih ukrepov verodostojen ali izvedljiv, ali če kreditna institucija ne izpolni načrta popravnih ukrepov, sistem jamstva za vloge tej kreditni instituciji ne odobri nobenih nadaljnjih preventivnih ukrepov in ustrezni organi v skladu s členom 32 Direktive 2014/59/EU ocenijo, ali institucija propada ali bo verjetno propadla.

4.  EBA do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] izda smernice, v katerih določi elemente načrta za reorganizacijo poslovanja, priloženega preventivnim ukrepom iz člena 11b(3) do (5a) in načrtu popravnih ukrepov iz odstavka 1 tega člena.

„Člen 11d

▌Alternativni ukrepi

1.  ▌Države članice omogočijo uporabo sredstev sistema jamstva za vloge za alternativne ukrepe iz člena 11(5). Države članice zagotovijo, da kadar sistemi jamstva za vloge financirajo take ukrepe, kreditne institucije tržijo sredstva, pravice in obveznosti, ki jih nameravajo prenesti, ali sklenejo dogovore za njihovo trženje. Brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči tako trženje izpolnjuje vse naslednje zahteve:

1a.  Države članice zagotovijo, da če se sistem jamstva za vloge uporabi v skladu s členom 11(5) v zvezi s kreditno institucijo in če tak ukrep zagotavlja, da imajo fizične osebe ter mikro, mala in srednja podjetja še naprej dostop do vlog, sistem jamstva za vloge, s katerim je povezana ta kreditna institucija, za namen preprečitve njihovih izgub prispeva naslednje zneske:

„Člen 11e

Preizkus najnižjih stroškov

1.  Države članice pri obravnavanju možnosti uporabe sredstev sistema jamstva za vloge za ukrepe iz člena 11(2), (3) ali (5) zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge primerjajo naslednje:

2.  Za primerjavo iz odstavka 1 velja naslednje:

3.  Države članice zagotovijo, da znesek, uporabljen za financiranje reševanja kreditnih institucij iz člena 11(2), za preventivne ukrepe iz člena 11(3) ali za alternativne ukrepe iz člena 11(5), ne presega zneska kritih vlog v kreditni instituciji.

4.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi in organi za reševanje sistemu jamstva za vloge zagotovijo vse informacije, potrebne za primerjavo iz odstavka 1. Države članice zagotovijo, da organ za reševanje sistemu jamstva za vloge zagotovi ocenjene stroške prispevka sistema jamstva za vloge za reševanje kreditne institucije iz člena 11(2).

4a.  Države članice čim prej po izvedbi alternativnih ukrepov zagotovijo, da sistem jamstva za vloge pristojnemu organu, organu za reševanje in imenovanemu organu posreduje povzetek temeljnih elementov izračuna, izvedenega v skladu s tem členom. Ta povzetek vsebuje zlasti neto stopnjo poplačljivosti, izpeljano iz ocenjenih stroškov izplačil vlagateljem za sistem jamstva za vloge in široko utemeljitev povezanih temeljnih predpostavk.

5.  EBA ob upoštevanju regulativnih tehničnih standardov, sprejetih v skladu s členom 36(16) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

Pri izračunu ocenjenih stroškov izplačil vlagateljem iz odstavka 1, točka (b), se v primeru ▌ukrepov iz člena 11(2), (3) in (5) pri metodologiji iz točke (b) upoštevajo učinki širjenja negativnih vplivov, gospodarska in finančna tveganja ter morebitna škoda za ugled bančnega sistema, po potrebi vključno z zaščito skupne blagovne znamke, in pomen preventivnih ukrepov za zakonski ali pogodbeni mandat sistema jamstva za vloge, vključno z institucionalno shemo za zaščito vlog iz člena 1(2), točka (c).

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(13a)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Prispevki v sisteme jamstva za vloge iz člena 10 temeljijo na znesku kritih vlog in stopnji tveganja članic v okviru posameznega sistema jamstva za vloge.

Države članice lahko določijo nižje prispevke za sektorje kreditnih institucij z nizkim tveganjem, ki so pridružene sistemu jamstva za vloge in ki jih ureja nacionalno pravo.

Države članice lahko odločijo, da članice institucionalne sheme za zaščito vlog plačajo nižje prispevke v sisteme jamstva za vloge.

Države članice lahko dovolijo, da za centralni organ in vse kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, velja teža tveganja, določena za centralni organ in njegove povezane institucije na konsolidirani podlagi.

Države članice lahko odločijo, da kreditne institucije plačajo minimalni prispevek ne glede na znesek njihovih kritih vlog.

2.   Sistemi jamstva za vloge lahko uporabijo svoje metode na podlagi tveganja za določitev in izračun prispevkov svojih članic na podlagi tveganja. Izračun prispevkov je sorazmeren s tveganjem članic in ustrezno upošteva profile tveganj različnih poslovnih modelov. Navedene metode lahko upoštevajo tudi aktivno stran bilance ter kazalnike tveganja, kot so kapitalska ustreznost, kakovost aktive in likvidnost.

Vsako metodo odobri pristojni organ v sodelovanju z imenovanim organom. EBA se obvesti o odobrenih metodah.

3.  Da bi zagotovili dosledno uporabo te direktive, EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev metod za izračun prispevkov v sisteme jamstva za vloge v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

Osnutke teh regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(14)  člen 14 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

‘1. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge krijejo vlagatelje v podružnicah, ki so jih ustanovile njihove včlanjene kreditne institucije v drugih državah članicah, in vlagatelje, ki se nahajajo v državah članicah, v katerih njihove včlanjene kreditne institucije uveljavljajo svobodo opravljanja storitev iz naslova V, poglavje 3, Direktive 2013/36/EU.“;

(b)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"

(c)  vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:"

„2a. Države članice zagotovijo, da lahko sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice na podlagi dogovora s sistemom jamstva za vloge matične države članice deluje kot kontaktna točka za vlagatelje kreditnih institucij, ki uveljavljajo svobodo opravljanja storitev iz naslova V, poglavje 3, Direktive 2013/36/EU, in jim povrne nastale stroške.

2b.  V primerih iz odstavkov 2 in 2a države članice zagotovijo, da imata sistem jamstva za vloge matične države članice in sistem jamstva za vloge zadevne države članice gostiteljice sklenjen dogovor o rokih in pogojih izplačil, vključno z nadomestilom za morebitne nastale stroške, kontaktni točki za vlagatelje, časovnem okviru in načinu plačila. Sistem jamstva za vloge matične države članice sistemu jamstva za vloge države članice gostiteljice zagotovi informacije o številu vlagateljev, znesku kritih vlog in morebitnih ustreznih spremembah v zvezi s tem.“;

(d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Države članice zagotovijo, da kadar kreditna institucija preneha biti članica sistema jamstva za vloge in se pridruži sistemu jamstva za vloge druge države članice ali če se nekatere dejavnosti kreditne institucije prenesejo v sistem jamstva za vloge druge države članice, izvirni sistem jamstva za vloge na sistem jamstva za vloge prejemnika prenese znesek, ki odraža dodatne morebitne obveznosti, ki jih zaradi prenosa krije sistem jamstva za vloge prejemnika, ob upoštevanju učinka prenosa na finančni položaj sistema jamstva za vloge prejemnika in izvirnega sistema jamstva za vloge glede na tveganja, ki jih krijeta. ▌

EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi metodologijo za izračun zneska, ki se prenese, da se zagotovi nevtralen učinek prenosa na finančni položaj obeh sistemov jamstva za vloge glede na tveganja, ki jih krijeta.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembah].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta.“;

(e)  vstavi se naslednji odstavek 3a:"

„3a. Za namene odstavka 3 države članice zagotovijo, da izvirni sistem jamstva za vloge prenese znesek iz navedenega odstavka v enem mesecu od spremembe članstva v sistemu jamstva za vloge.“;

(f)  doda se naslednji odstavek 9:"

„9. EBA do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembi] izda smernice o ▌ vlogi sistemov jamstva za vloge matične države članice in sistemov jamstva za vloge države članice gostiteljice iz odstavka 2, vključno s seznamom okoliščin in pogojev, pod katerimi ▌sistem jamstva za vloge matične države članice zagotovi izplačilo vlagateljem v podružnicah, ki se nahajajo v drugi državi članici, kot je določeno v odstavku 2, tretji pododstavek.“;

(15)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 15

Podružnice kreditnih institucij, ki so ustanovljene v tretjih državah

Države članice zahtevajo, da se podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež zunaj Unije, pridružijo sistemu jamstva za vloge na njihovem ozemlju, preden takim podružnicam dovolijo sprejemanje upravičenih vlog v teh državah članicah.

Države članice zagotovijo, da te podružnice prispevajo v sistem jamstva za vloge v skladu s členom 13.“;

(16)  vstavi se naslednji člen 15a:"

„Člen 15a

Včlanjene kreditne institucije, ki imajo podružnice v tretjih državah

Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge ne krijejo vlagateljev v podružnicah, ki so jih v tretjih državah ustanovile njihove včlanjene kreditne institucije, razen kadar ti sistemi jamstva za vloge po odobritvi imenovanega organa od zadevnih kreditnih institucij zberejo ustrezne prispevke.

EBA izda smernice o okoliščinah, v katerih bi morali imenovani organi odobriti kritje vlagateljev v podružnicah, ki so jih v tretjih državah ustanovile kreditne institucije, včlanjene v sistemih jamstva za vloge.“;

(17)  člen 16 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

‘1. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije dejanskim in možnim vlagateljem zagotovijo potrebne informacije o tem, v katere sisteme jamstva za vloge znotraj Unije so včlanjene kreditna institucija in njene podružnice. Kreditne institucije te informacije zagotovijo v obliki informativnega lista, pripravljenega v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o ESAP]***.

_______________________________________________

*** Uredba (EU) XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 1a:"

(c)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije informativni list iz odstavka 1 zagotovijo, preden sklenejo pogodbo o sprejemanju vlog, nato pa vsakič, ko se zagotovljene informacije spremenijo. Vlagatelji potrdijo prejem tega informativnega lista, razen če se informacije javno objavijo.“;

(d)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Države članice zagotovijo, da kreditne institucije na izpiskih računov svojih vlagateljev potrdijo, da so vloge upravičene vloge, vključno s sklicevanjem na informativni list iz odstavka 1.“;

(e)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije informacije iz odstavka 1 zagotovijo v jeziku, za katerega sta se ob odprtju računa dogovorila vlagatelj in kreditna institucija, ali v uradnem jeziku oziroma uradnih jezikih države članice, v kateri je ustanovljena podružnica.“;

(f)  odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:"

„6. Države članice zagotovijo, da v primeru združitve kreditnih institucij, preoblikovanja hčerinskih družb kreditnih institucij v podružnice ali podobnih operacij kreditne institucije o tem obvestijo vlagatelje vsaj en mesec, preden postane ta operacija pravno veljavna, razen če pristojni organ zaradi poslovne skrivnosti ali finančne stabilnosti dovoli krajši rok. V tem obvestilu je pojasnjen vpliv operacije na zaščito vlagateljev.

Države članice zagotovijo, da v primerih, ko bo zaradi operacij iz prvega pododstavka na vlagatelje z vlogami v teh kreditnih institucijah vplivalo zmanjšanje zaščite vlog, zadevne kreditne institucije te vlagatelje obvestijo, da lahko svoje upravičene vloge dvignejo ali prenesejo na drugo kreditno institucijo, vključno z vsemi natečenimi obrestmi in ugodnostmi, ne da bi jim bila naložena kazen, do zneska, ki je enak izgubljenemu kritju njihovih vlog, v treh mesecih po obvestilu iz prvega pododstavka.

7.  Države članice zagotovijo, da kreditne institucije, ki prenehajo biti članice sistema jamstva za vloge, o tem obvestijo svoje vlagatelje vsaj en mesec pred takim prenehanjem. Te informacije vključujejo razlago posledic, ki ga ima to prenehanje za zaščito vlagateljev. Države članice zagotovijo, da lahko vlagatelji kreditne institucije, ki ni več članica sistema jamstva za vloge, svoje vloge brez stroškov prenosa prenesejo na drugo institucijo, ki je članica istega sistema jamstva za vloge.

(g)  vstavi se naslednji odstavek 7a:"

„7a. Države članice zagotovijo, da imenovani organi, sistemi jamstva za vloge in kreditne institucije obvestijo vlagatelje, vključno z objavo na svojih spletnih mestih, o tem, da je pristojni upravni organ sprejel ugotovitev iz člena 2(1), točka 8(a), ali da je sodni organ sprejel odločitev iz člena 2(1), točka 8(b).“;

(h)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

‘8. Države članice zagotovijo, da kadar vlagatelj uporablja spletno bančništvo, kreditne institucije zagotovijo informacije, ki jih morajo zagotoviti svojim vlagateljem v skladu s to direktivo, v elektronski obliki, razen če vlagatelj zahteva, da te informacije prejme v papirni obliki.“;

(i)  doda se naslednji odstavek 9:"

EBA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka.“;

(18)  vstavi se naslednji člen 16a:"

„Člen 16a

Izmenjava informacij med kreditnimi institucijami in sistemi zajamčenih vlog ter poročanje organov

1.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge najmanj enkrat letno in kadar koli ▌na zahtevo od svojih pridruženih kreditnih institucij prejmejo vse informacije, potrebne za pripravo na izplačilo vlagateljem, v skladu z zahtevo po identifikaciji iz člena 5(4), vključno z informacijami za namene člena 8(5) ter členov 8b in 8c.

2.  Države članice zagotovijo, da kreditne institucije vsaj enkrat letno in kadar koli na zahtevo ▌sistemu jamstva za vloge, katerega članice so, zagotovijo informacije o: