„Zdravstveni delavci nikoli ne priznajo, da so izčrpani“

Bogdan, Samo in Tilen Nova aplikacija, ki so jo predstavili na dogodku Hackaton „EUvs.Virus“, bi lahko zdravnikom in zdravstvenemu osebju pomagala oceniti, koliko so utrujeni Slovenija, Ljubljana

Vsi vemo, da so na dolgem seznamu junakov, ki so se med pandemijo borili proti virusu, tudi zdravstveni delavci. Vendar se tudi oni, tako kot vsi, utrudijo, kar pa lahko ima resne posledice. „Zdravstveni delavci želijo pomagati, to je v njihovi naravi. Vendar se ne vedno zavedajo trenutka, ko potrebujejo počitek, ali zanj preprosto nimajo časa in svojo utrujenost podcenjujejo. Takrat lahko pride do napak,“ pravi dr. Bogdan Florea. Rešitev za ta problem je dr. Florea s svojo ekipo poiskal v internetu stvari. Skupaj so razvili tehnologijo, poimenovano BRNoutID: Gre za aplikacijo za pametni telefon, ki analizira uporabnikove oči in te podatke primerja z dejavnostjo možganov. Na koncu postopka dobi uporabnik v realnem času natančne podatke o izgorelosti. Rešitev so razvili in predstavili na prvem spletnem vseevropskem dogodku Hackaton EUvs.Virus, ki ga je organizirala Evropska komisija. Namen dogodka je bil iskanje rešitev za pandemijo covida-19.

„Kampanja #EMKrepi povezuje slovenska podjetja in mlade in tako pomaga obnavljati gospodarstvo“

Nika spodbuja mlade, naj med koronavirusno krizo kupujejo slovenske izdelke in storitve Slovenija, Ljubljana

Lokalne prodajalne v Sloveniji se spopadajo s posledicami karantene, kampanja evropske mladinske kartice #EMKrepi pa jim vliva upanje. Ideja je povsem preprosta. S pridružitvijo programu Evropska mladinska kartica lahko mlajši od 30 let pri lokalnih podjetjih dobijo različne ugodnosti. Na ta način lahko tudi pomagajo obvarovati podjetja prijateljev. Pobudo vodi organizacija Agencija za mlade (SLOAM), ki mlade spodbuja, naj razvijajo svoje potenciale, se vključujejo v družbo in sprejemajo odgovorne odločitve. V njihovem programu sodeluje že 120.000 imetnikov kartic, torej 40 % slovenske mladine. "Kartica zagotavlja najrazličnejše ugodnosti, na primer več kot 70.000 popustov po vsej Evropi. Akcija #EMKrepi pa je njena zadnja inovacija. Mladim bo v prihodnjih mesecih pomagala pri nakupih predvsem slovenskih izdelkov in storitev, kar bo po drugi strani pomagalo našemu gospodarstvu," pravi Nika Stegovec.  

„Ker ni bilo ne skupin ne modelov, s katerimi bi lahko spremljali epidemijo ali napovedovali njen potek, sva z veseljem priskočila na pomoč“

dr. Leskovar in prof. dr. Cizelj slovenska jedrska inženirja sta pristojnim organom začela zagotavljati najpomembnejše podatke o razvoju pandemije covida-19 Slovenija, Ljubljana

Državljani po vsej Evropi nestrpno čakajo, kako naprej. Ukrepi karantene se počasi sproščajo, a drugi val je še vedno realistična nevarnost. Kako hitro bo vse to postalo samo neprijeten spomin, pa bo povedal čas – oziroma statistika. V Sloveniji dr. Matjaž Leskovar in prof. dr. Leon Cizelj redno objavljata najnovejše statistične podatke o covidu-19 in sta tako postala referenčna točka za službe, ki načrtujejo nove ukrepe. Nista pa se vedno ukvarjala s tem. Najprej sta se modelskega predvidevanja covida-19 lotila iz radovednosti in zaradi redne pripravljenosti – kar je na področju jedrske energije pač stalnica. Odsek za reaktorsko tehniko na inštitutu Jožefa Stefana tako objavlja statistične podatke o širjenju virusa v Sloveniji. Njune predstavitve pa so na voljo na namenskem kanalu na Youtubu.

„Naš laboratorij bo poiskal hitrejši in cenejši način za izdelavo cepiva“

Roman vodi ekipo raziskovalcev, ki iščejo cepiva in zdravljenja za covid-19 Slovenija, Ljubljana

V Evropi poteka ogromno študij o koronavirusih in raziskave o covidu-19 napredujejo iz dneva v dan. Prof. dr. Roman Jerala s svojo ekipo raziskovalcev na Kemijskem inštitutu v Ljubljani v boju proti novemu virusu prispeva k mednarodnim prizadevanjem za razvoj zdravil in cepiv. Evropska unija je med vodilnimi pri podpiranju inovacij in koordiniranju svetovnih raziskovalnih prizadevanj, tudi glede pripravljenosti na pandemije. Njeni ukrepi se dotikajo epidemiologije, odzivanja na izbruhe, razvoja diagnostike, različnega zdravljenja in cepiv ter virov, ki so potrebni za vse te raziskave. Komisija in ministrstva držav članic so se dogovorili o prvem akcijskem načrtu ERAvsCorona, v katerem je določenih 10 prednostnih usklajenih ukrepov zoper koronavirus.

„Poleg poučevanja se trudim tudi spodbujati otroke in starše“

Jerneja Poučuje otroke na daljavo Slovenija, Ljubljana

Za nekatere otroke je bil pouk na daljavo pretresljiva izkušnja, še zlasti, ker niso vedeli, kdaj se bodo lahko spet vrnili v šolo. Osnovnošolska učiteljica Jerneja skrbi, da se učenci kljub izrednim razmeram še naprej učijo in udeležujejo pouka. Poleg tega se trudi vzpostaviti osebni odnos, medsebojno razumevanje in hvaležnost med otroki in starši. Številni starši so povedali, da njihovi otroci pogrešajo sošolce, pa tudi učitelje. Jerneja je ves čas v stiku s starši in po najboljših močeh pomaga tistim, ki nimajo računalnika in ostale tehnologije. Za to uporablja različne telefonske aplikacije, prav tako pa jo lahko kontaktirajo tudi starši in se z njo pogovorijo o potrebah otrok. „Pogrešam osebni stik z njimi“, pravi Jerneja. Vendar ima po njenih besedah učenje na daljavo tudi pozitivno plat: „Toliko ustvarjalnosti in sodelovanja že dolgo nisem videla“.

„Popolnoma jasno je bilo, da moram pomagati“

Vladimir skrbi, da ljudje še vedno lahko pridejo na delo Slovenija, Ljubljana

Epidemija je taksiste v Evropi prisilila v iznajdljivost. Mnogi dostavljajo hrano ali zdravila. Še vedno pa ima precej ljudi težave, kako priti na delo. V Sloveniji so zaradi pandemije začasno ustavili potniški promet. Taksist Vladimir Vidaković je slišal, da mamina znanka zdaj peš porabi eno uro, da pride do službe, zato ji je ponudil brezplačni prevoz. Ko je spoznal, da so v podobnem položaju tudi mnogi drugi, pa je ponudil pomoč širši skupnosti. Takšno solidarnost je moč videti v vseh državah članicah. Madridsko združenje taksistov ocenjuje, da so njihovi vozniki med splošno karanteno opravili okoli 75.000 brezplačnih prevozov bolnikov ali medicinske opreme.

„Želela sem pomagati ljudem v stiski“

Jelena izdeluje nujno potrebne zaščitne maske za zdravstvene delavce Slovenija, Ljubljana

Modna industrija se je v zadnjih tednih zelo izkazala, od velikih modnih hiš, ki v svojih tovarnah izdelujejo zaščitne maske, zdravniške halje in razkužila za roke, do manjših blagovnih znamk, ki so svoj dobiček darovale v dobrodelne namene. Umetniki in oblikovalci so pogosto med prvimi, ki se odzovejo na potrebe družbe. Umetniki so po naravi domiselni, inovativni, polni idej in zelo predani ustvarjanju. Modna oblikovalka Jelena Proković je v partnerstvu s kolegi, kostumografi, stilisti in šiviljami začela pobudo Mask_Sign, v kateri so od jutra do večera šivali zaščitne maske. Sešili so več kot tisoč pralnih bombažnih mask za odrasle in otroke ter jih podarili najbolj ranljivim posameznikom ter zdravstvenim in socialnim delavcem.