Financiranje skupne kmetijske politike: podatki in številke
Skupna kmetijska politika se je tradicionalno financirala iz enega samega sklada, Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), ki sta ga 1. januarja 2007 nadomestila Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Uredba o SKP (2023–2027) uvaja novi model izvajanja (strateški načrt) za vse odhodke SKP.
Pravna podlaga
- Člen 40(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);
- Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;
- Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter razveljavlja uredbi (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013;
- Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013;
- Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije.
Razvoj kmetijskega finančnega okvira
Skupna kmetijska politika se je od svojih začetkov januarja 1962 izvajala prek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS). Leta 1964 se je sklad razdelil na dva dela, na jamstveni in usmerjevalni oddelek, ki sta delovala po različnih pravilih.
Od leta 1988, po uvedbi prvega medinstitucionalnega dogovora, ki je vseboval finančno perspektivo za obdobje 1988–1992, velja za ta sklada stroga proračunska disciplina.
Večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 je bil sprejet leta 2006 (1.4.3.). Z Uredbo (ES) št. 1290/2005 sta bila ustanovljena dva evropska kmetijska sklada, iz katerih se financira SKP: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Iz EKSRP (1. steber SKP) se financirajo vsi odhodki, povezani z neposrednimi plačili kmetom (3.2.8.) in vsi odhodki, povezani s trgom (3.2.4.). Uredba (ES) št. 1698/2005 določa finančne posebnosti in načrtovanje EKSRP (2. steber SKP) (3.2.9.). Iz EKSRP se sofinancirajo izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja, kmetijsko-okoljski ukrepi, izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih, spodbujanje diverzifikacije podeželskega gospodarstva ter gradnja lokalnih zmogljivosti (pobuda Leader). V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (3.2.1.) obe veji proračunskega organa (Evropski parlament in Svet) skupno odločata o vseh kmetijskih izdatkih.
Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 je bil sprejet leta 2013. Uredba (EU, Euratom) št. 1311/2013 je določila kmetijske odhodke, ki so skupaj znašali 408,313 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 (71,3 % za neposredna plačila, 24,4 % za razvoj podeželja in 4,3 % za tržne ukrepe).
Sozakonodajalca sta decembra 2020 sprejela Uredbo (EU, Euratom) 2020/2093 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Upravičencem SKP je tako od 1. januarja 2021 na voljo 378.532,3 milijona evrov (v tekočih cenah), kar predstavlja 31 % celotnega proračuna EU (glej razpredelnico spodaj). Za ukrepe SKP za razvoj podeželja bodo na voljo dodatna sredstva iz programa Next Generation EU (NGEU) za financiranje gospodarskega in socialnega okrevanja po krizi zaradi covida-19 (8.070,5 milijona evrov). Skupni znesek obveznosti SKP za obdobje 2021-2027 je torej 386.602,8 milijona evrov.
| PRORAČUN SKP, EU-27 (odobritve za prevzem obveznosti – v milijonih EUR v tekočih cenah) | (A) Leto 2021 |
(B) Večletni finančni okvir 2021–2027 (večletni finančni okvir) |
% (B) |
|---|---|---|---|
| (1) PRVI STEBER SKP Neposredna plačila in ukrepi na kmetijskih trgih |
40.368,0 |
290.534,0 |
76,8 % |
| (2) DRUGI STEBER SKP (2a) Ukrepi za razvoj podeželja v okviru večletnega finančnega okvira (2b) Dodatni ukrepi za razvoj podeželja v okviru NGEU (začasni instrument za okrevanje) |
15.345,0 2.387,7 |
87.998,3 8070,5 |
23,2 % — |
| (3) SKUPAJ SKP 2021–2027, EU-27 [(1) + (2a)] | 55.713,0 | 378.532,3 | 100% |
| (4) OBVEZNOSTI EU SKUPAJ | 168.496,0 | 1.221.719,5 | — |
| (5) % SKP [(3) / (4)] | 33,1 % | 31,0 % | — |
| (6) SKP SKUPAJ: VEČLETNI FINANČNI OKVIR SKUPAJ 2021–2027 + NGEU 2021–2022 [(1) + (2a) + (2b)] | 58.100,7 | 386.602,8 | — |
| (7) VEČLETNI FINANČNI OKVIR SKUPAJ 2021–2027 + NGEU 2021–2022 | 333.108,9 | 1.642.788,7 | — |
| (8) % SKP [(5) / (6)] | 17,4 % | 23,5 % | — |
PREGLEDNICA: IZDATKI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE PO DRŽAVAH ČLANICAH (EU-27, 2021)
| Porazdelitev po državah članicah Neposredna pomoč/tržni in drugi ukrepi 2021/razvoj podeželja 2021 (milijoni EUR) |
||||
|---|---|---|---|---|
| Država članica | a. Neposredne pomoči (1. steber – EKJS) |
b. Skupaj 1. steber – EKJS (vključno z (a.)) |
c. Skupaj EKSRP (2. steber) |
(b+c) % skupaj EU |
| BE | 498,6 | 557,3 | 83,2 | 1.17 % |
| BG | 843,2 | 867,9 | 354,6 | 2,25 % |
| HR | 347,7 | 360,7 | 382,1 | 1.36 % |
| CZ | 852,3 | 869,4 | 357,1 | 2,25 % |
| DK | 798,5 | 808,2 | 116,7 | 1.7 % |
| DE | 4.615,1 | 4.739,8 | 1.354,0 | 11.2 % |
| EE | 165,4 | 167,1 | 91,6 | 0.47 % |
| EL | 1.990,9 | 2.232,6 | 635,8 | 5.3 % |
| ES | 5.055,0 | 5.666,8 | 1.149,3 | 12.5 % |
| FR | 6.807,7 | 7.372.2 | 1.913,1 | 17.1 % |
| IE | 1.180,7 | 1.190,6 | 343,3 | 2.8 % |
| IT | 3.552,3 | 4.241,7 | 1.470,8 | 10.5 % |
| CY | 47,3 | 52,71 | 22,2 | 0.14 % |
| LV | 294,7 | 297,1 | 124,0 | 0.77 % |
| LT | 510,2 | 514,7 | 188,9 | 1.3 % |
| LU | 34,3 | 34,9 | 15,41 | 0.1 % |
| HU | 1.276,6 | 1.310,4 | 576,5 | 3.5 % |
| MT | 5,1 | 5,2 | 14,9 | 0,04 % |
| NL | 651,3 | 703,1 | 163,1 | 1.6 % |
| AT | 683,3 | 707,3 | 580,7 | 2.37 % |
| PL | 3.319,7 | 3.351,3 | 1.419 | 8.8 % |
| PT | 756,4 | 860,9 | 393,7 | 2.3 % |
| RO | 1.885,2 | 1.953,0 | 1.215,1 | 5.8 % |
| SI | 132,5 | 139,5 | 119,1 | 0.5 % |
| SK | 384,7 | 395,8 | 138,9 | 1.0 % |
| FI | 517,3 | 526,0 | 388,3 | 1.7 % |
| SE | 673,0 | 686,3 | 319,7 | 1.85 % |
| EU | 0,0 | 164,2 | 0,0 | 0,3 % |
| EU-27 | 37.878,8 | 40.776,5 | 14.566,4 | — |
Viri: Evropska komisija, 15. finančni poročili za EKJS in EKSRP za proračunsko leto 2021.
Parlament in Svet sta decembra 2021 sprejela tri zakonodajne predloge o skupni kmetijski politiki za obdobje 2023–2027. Z Uredbo (EU) 2021/2115, Uredbo (EU) 2021/2116 in Uredbo (EU) 2021/2117 sta Parlament in Svet decembra 2021 sprejela tri zakonodajne predloge o skupni kmetijski politiki za obdobje 2021–2117, s katerimi je bil uveden novi model izvajanja za financiranje SKP na podlagi nacionalnih strateških načrtov, ki jih pripravi vsaka država članica: Nova zakonodaja o SKP se osredotoča na smotrnost in rezultate ter uporablja prilagojen pristop, ki državam članicam omogoča večjo prožnost pri uporabi politike na lokalni ravni. Za dodeljena sredstva glej spodnjo preglednico načrtovanih javnofinančnih odhodkov, določenih v načrtih v okviru obeh skladov.
PREGLEDNICA: PORAZDELITEV SKUPNIH NAČRTOVANIH JAVNIH ODHODKOV ZA EKJS IN EKSRP V SKLADU Z UREDBO O SKP ZA OBDOBJE 2023–2027
| VRSTA INTERVENCIJE | Prispevek EU (v EUR) | Nacionalno sofinanciranje* | Skupni javni odhodki (EU in nacionalno financiranje) | % kot delež skupnih javnih izdatkov |
|---|---|---|---|---|
| Podpora v okviru Evropskega kmetijskega sklada (EKJS) | ||||
| BISS – Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost (členi 21–28) | 96.697.483.142 | se ne uporablja | 96.697.483.142 | 31 % |
| CIS –Vezana dohodkovna podpora (členi 32–35) | 23.030.903.969 | 23.030.903.969 | 7 % | |
| CIS-YF – Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete (člen 30) | 3.407.403.394 | 3.407.403.394 | 1 % | |
| CRISS – Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost (člen 29) | 20.094.247.101 | 20.094.247.101 | 7 % | |
| Sheme za podnebje in okolje – Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali (člen 31) | 44.712.639.715 | 44.712.639.715 | 15 % | |
| Bombaž – Posebno plačilo za bombaž (členi 36–41) | 1.232.110.245 | 1.232.110.245 | 0,4 % | |
| Skupna neposredna plačila – EKJS** | 189.109.706.310 | se ne uporablja | 189.109.706.310 | 62 % |
| Čebelarstvo (členi 54–56) | 285.607.172 | 324.387.287 | 609.994.458 | 0,2 % |
| Oljke (členi 63–65) | 218.729.300 | se ne uporablja | 218.729.300 | 0,07 % |
| Čebelarstvo (členi 57–60) | 4.142.887.347 | 4.142.887.347 | 1 % | |
| Hmelj (členi 61–62) | 10.940.000 | 10.940.000 | 0,004 % | |
| Sadje in zelenjava (členi 49–53) | 4.142.887.347 | 4.142.887.347 | 1 % | |
| Drugi sektorji (členi 66–68) | 110.171.983 | 110.171.983 | 0,04 % | |
| Skupna sektorska podpora – EKJS (tudi členi 42–48) | 8.915.271.473 | 324.387.287 | 9.239.658.760 | 3 % |
| Podpora v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) AECC – Okoljski/podnebni ukrepi/povezani z dobrobitjo živali (člen 70) |
20.289.987.423 | 12.922.384.337 | 33.212.371.761 | 11 % |
| ANC – Območja z naravnimi omejitvami (člen 71) | 10.598.347.767 | 8.117.856.724 | 18.716.204.491 | 6 % |
| ASD – Območja s posebnimi ovirami (člen 72) | 501.286.959 | 329.170.180 | 830.457.139 | 0,3 % |
| INV – Naložbe (člena 73 in 74) | 18.433.062578 | 12.945.827.188 | 31.378.889.766 | 10 % |
| INSTAL – Vzpostavljanje kmetijskih gospodarstev in zagonska podjetja (člen 75) | 3.411.775.402 | 1.763.146.568 | 5.174.921.970 | 2 % |
| RISK – Orodja za obvladovanje tveganja (člen 76) | 2.731.774.898 | 1.859.749.688 | 4.591.524.586 | 1 % |
| COOP – Sodelovanje (člen 77) | 7.033.768.843 | 4.125.997.116 | 11.159.765.960 | 4 % |
| KNOW – Znanje in informacije (člen 78) | 1.134.104.929 | 939.153.317 | 2.073.258.246 | 0,7 % |
| Tehnična pomoč*** | 1.864.585.916 | se ne uporablja | 1.864.585.916 | 0,6 % |
| Skupna podpora iz EKSRP – razvoj podeželja | 65.998.694.714 | 43.003.285.120 | 109.001.979.834 | 35 % |
| Skupni načrtovani odhodki za SKP | 264.023.672.497 | 43.327.672.407 | 307.351.344.904 | |
Vir: Evropska komisija, 28 odobrenih strateških načrtov SKP (2023–2027), junij 2023
*Nacionalni prispevek ali sofinanciranje ne vključuje dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 146 uredbe o strateškem načrtu SKP. Plačila za podporo v skladu z Uredbo (EU) 1308/2013 niso vključena v ta načrt. Vključene so prerazporeditve med skladi.
**Neposredna plačila: v zvezi s prilagojeno Prilogo V k uredbi o strateškem načrtu SKP (skupni znesek vključuje ocenjeni rezultat zmanjšanja), kadar so države članice uporabile to izbiro, skupni znesek vključuje ocenjeni znesek, ki izhaja iz omejitve zneskov, odobrenih kmetom, tako da je načrtovani skupni znesek vseh intervencij v okviru neposrednih plačil višji od zneska, določenega v Prilogi V k uredbi o strateškem načrtu SKP – razlika ustreza zgornji meji; plačila za bombaž niso načrtovana kot intervencija, njihova dodeljena sredstva pa so določena v Prilogi VIII k uredbi o strateškem načrtu SKP.
***Razvoj podeželja tehnična pomoč, ki se financira iz nacionalnih skladov, ni vključena; plačila za predčasno upokojitev, ki je ukrep iz obdobja 2007–2013 z najvišjimi plačili 15 let (skupaj približno 5 milijonov EUR, vključno z 2 milijonoma EUR, financiranima iz EKSRP), niso vključena.
Vloga Evropskega parlamenta
Medinstitucionalni sporazumi iz let 1988, 1993, 1999 in 2006 so Evropskemu parlamentu omogočili, da je nekoliko povečal svoj vpliv na obvezne izdatke. Z Lizbonsko pogodbo iz leta 2009 je dobil pristojnosti za celoten proračun EU, ki so enakovredne pristojnostim Sveta. Dolga pogajanja o uredbi o finančnem okviru za obdobje 2014–2020 so se novembra 2013 končala z dogovorom. Parlament je zagotovil večjo prilagodljivost pri upravljanju proračunskih postavk, okrepil enotnost proračuna, možnost držav, da takoj uporabijo sredstva, ki jih je bilo treba nakazati v okviru proračuna za leto 2013, ter povečanje sredstev za razdelek 1 (konkurenčnost) (stališče Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 in sklep Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013). Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je po zadnjih tristranskih pogovorih septembra 2013 izboljšal nekatere finančne vidike skupne kmetijske politike.
Prvi predlog večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 je bil predstavljen 2. maja 2018. Ta predlog dolgoročnega proračuna je bil maja 2020 nadomeščen z drugim predlogom, ki ga podpira program Next Generation EU, s čimer naj bi zagotovili, da bodo sredstva EU pomagala odpraviti gospodarske in socialne posledice pandemije koronavirusa. Evropski parlament je svoje stališče izrazil v resolucijah z dne 14. novembra 2018, 23. julija 2020 in 17. decembra 2020.
Po dolgotrajnem pogajalskem procesu med obema vejama proračunskega organa je bil 17. decembra 2020 dosežen dogovor.
Komisija je junija 2021 objavila sporočilo z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU, ki postavlja izzive, s katerimi se soočajo podeželska območja, v središče strategij EU. 13. decembra 2022 je Parlament sprejel resolucijo o dolgoročni viziji za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040. Resolucija priznava ključno vlogo podeželskih območij pri obravnavanju družbenih, gospodarskih in okoljskih izzivov, podpira razvoj pakta za podeželje, poudarja pomen mehanizmov preverjanja učinkov ukrepov na podeželju ter potrebo po sinergijah in usklajevanju med instrumenti financiranja EU za ta ozemlja.
Vera Milicevic