Čezatlantski odnosi: ZDA in Kanada

Evropska unija, ZDA in Kanada imajo skupne vrednote, kot so demokracija, človekove pravice, gospodarska in politična svoboda, povezujejo pa jih tudi skupni zunanjepolitični in varnostni interesi. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado ter sporazum o strateškem partnerstvu sta začela začasno veljati leta 2017. Pogajanja o sporazumu med EU in ZDA o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb so se leta 2017 prekinila. Svet je 15. aprila 2019 sprejel pogajalske smernice za odpravo carin za industrijske izdelke.

Zunanjepolitični odnosi med EU in ZDA

Evropska unija in ZDA tesno sodelujejo na več področjih zunanje politike in v več geografskih okoljih, kot so boj proti terorizmu, sodelovanje na področju varnosti in energije, Rusija, Ukrajina in Zahodni Balkan, vendar se je odnos ZDA do EU in čezatlantskega zavezništva spremenil, odkar je januarja 2017 predsedniški položaj prevzel Donald Trump in uvedel načelo „najprej Amerika“. S čezatlantskimi odnosi so trenutno povezani veliki izzivi, vendar tesno sodelovanje in strateški odnosi z ZDA kljub nedavnim razhajanjem glede več pomembnih vprašanj (Iran, podnebne spremembe, carine na uvoz jekla in aluminija, vloga večstranskih institucij in ureditve, ki temelji na pravilih, imenovanje članov pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije (STO)) ostajajo prednostna naloga EU ter so ključni za varnost in blaginjo obeh partneric. Na področju varnosti se predsednik Trump močno osredotoča na proračun Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) ter zahteva, da partnerice izpolnijo svoje zaveze in za obrambne izdatke namenijo 2 % BDP.

Politični odnosi med EU in ZDA v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev

Odnosi med Parlamentom in ameriškim kongresom segajo v leto 1972. Z vzpostavitvijo čezatlantskega dialoga zakonodajalcev leta 1999 so bili odnosi med njima nadgrajeni in institucionalizirani. Poslanci Evropskega parlamenta in člani predstavniškega doma ZDA se v okviru tega dialoga dvakrat letno sestanejo na medparlamentarnih srečanjih, ki izmenično potekajo v ZDA in Evropi. Dialog na obeh straneh Atlantskega oceana velja za dober forum za pozitivno in konstruktivno sodelovanje. Zakonodajalci na teh srečanjih izmenjajo mnenja o osrednjih političnih vprašanjih, ki zadevajo obe strani. Čeprav so njihova mnenja o številnih zadevah podobna, so izmenjave razkrile tudi razhajanja pri nekaterih ključnih političnih vprašanjih. Pomena čezatlantskega političnega dialoga ne bi smeli podcenjevati, zlasti glede na moč, ki jo ima ameriški kongres, na primer pri odobritvi posredovanja ZDA v primeru svetovnih kriz in pri določanju oblike sodelovanja ZDA v institucijah globalnega upravljanja. 83. medparlamentarno srečanje je potekalo februarja 2019 v Washingtonu. V skupni izjavi, sprejeti ob koncu srečanja, sta obe strani izrazili odločnost za tesnejše sodelovanje na področju skupnih izzivov. 84. medparlamentarno srečanje, ki bi moralo potekati novembra 2019 v Helsinkih, je bilo odloženo zaradi preiskave, ki jo v zvezi z ustavno obtožbo predsednika Trumpa vodi predstavniški dom ZDA.

Gospodarski odnosi med EU in ZDA

Po prekinitvi pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) je Parlament 14. marca 2019 zavrnil osnutek resolucije s priporočilom, naj se začnejo trgovinski pogovori med EU in ZDA o industrijskem blagu in ocenah skladnosti, Svet pa je 15. aprila 2019 sprejel pogajalske smernice o odpravi carin za industrijske izdelke in ocen skladnosti. Trumpova administracija je za razliko od predhodnikov k trgovinskim odnosom med EU in ZDA pristopila povsem drugače. V ospredje postavlja lastne interese in želi uravnotežiti trgovinski primanjkljaj z drugimi državami, pri tem pa pritiska na partnerje z uvajanjem visokih carin za nekatere proizvode, s čimer želi zaščititi lastno industrijo in povečati dostop do trgov v partnerskih državah. Ameriška administracija je 1. junija 2018 za EU uvedla carino za jeklo in aluminij, grozi pa, da jo bo uvedla tudi za avtomobile. ZDA se obenem oddaljujejo od večstranskega pristopa v okviru STO. Zaradi nove drže ZDA so se skrhali njeni odnosi z EU in drugimi partnerji. EU je pri STO vložila pritožbo zaradi carine za jeklo in aluminij, sama pa v povračilo uvedla carino na proizvode iz ZDA, s čimer je znova uravnotežila trgovino med EU in ZDA. Poleg tega se končnemu razpletu bliža spor v zadevi Airbus/Boeing glede civilnih letal. Organ za reševanje sporov STO je ugotovil, da sta krivi obe strani, tako EU kot ZDA, ker sta vsaka svojemu proizvajalcu letal še naprej zagotavljali nezakonite subvencije. STO je 2. oktobra 2019 ZDA dovolila, da v povračilo zaračuna carino za izvoz iz EU, vreden do 7,5 milijarde USD (6,8 milijarde EUR). EU bo v vzporedni zadevi Boeing čez nekaj mesecev prav tako dobila pravico, da izreče protiukrepe zoper ZDA. Aprila 2019 je bil objavljen predhodni seznam izdelkov ZDA, ki bi bili lahko vključeni v protiukrepe. Evropska komisija je ZDA ves čas zagotavljala, da je EU pripravljena sodelovati pri pravični in uravnoteženi rešitvi za letalsko industrijo. Po mnenju EU bi vzajemno izrekanje sankcij zgolj škodilo podjetjem in državljanom na obeh straneh Atlantika, v tem občutljivem obdobju pa tudi svetovni trgovini in širši letalski industriji. EU je julija 2019 Združenim državam predložila konkretne predloge za novo ureditev subvencij za proizvajalce letal in doseganje napredka pri obstoječih obveznostih glede skladnosti na obeh straneh.

Gospodarstvi EU in ZDA ne glede na retoriko skupaj še vedno ustvarita skoraj 50 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) in tretjino svetovne trgovine.

Za EU so bile ZDA leta 2018 najpomembnejša izvozna destinacija, saj je bilo tja namenjenega 20,8 % vsega izvoženega blaga EU (na Kitajsko pa 10,7 %). Pri uvozu so bile ZDA druga največja partnerica EU, ki je od tam uvozila 13,5 % blaga. V tem pogledu so ZDA zaostale za Kitajsko, katere delež vsega uvoza v EU je znašal 19,9 %, prehitele pa so Rusijo in Švico (8,5 % in 5,5 % vsega uvoza v EU).

Blagovna menjava med EU in ZDA v obdobju 2016–2018 (v milijardah EUR)

Leto Uvoz blaga v EU iz ZDA Izvoz blaga iz EU v ZDA Saldo EU (blago)
2016 248,8 363,7 + 114,9
2017 256,6 376,2 + 119,6
2018 267,3 406,4 + 139,1

Vir: Evropska komisija, GD TRADE.

Izvoz storitev EU v ZDA se je med letoma 2015 in 2017 povečal, prav tako pa tudi uvoz storitev iz ZDA. Vendar je upad izvoza storitev EU v letu 2016 povzročil, da so ZDA pri storitvah zabeležile trgovinski presežek v znesku 2,8 milijarde EUR, upad izvoza storitev ZDA v letu 2017 pa, da je EU zabeležila trgovinski presežek z ZDA v višini 12,5 milijarde EUR.

Storitvena menjava med EU in ZDA v obdobju 2015–2017 (v milijardah EUR)

Leto Uvoz storitev v EU iz ZDA Izvoz storitev iz EU v ZDA Saldo EU (storitve)
2015 215,1 227,7 + 12,6
2016 229,1 226,3 – 2,8
2017 223,7 236,2 + 12,5

Vir: Evropska komisija, GD TRADE.

EU je največja vlagateljica v ZDA in tudi obratno velja enako, vendar se je v letih 2016 in 2017 pojavilo nekaj težav. Naložbeni tokovi ZDA v EU so bili v obeh letih negativni, temu primerno so se zmanjšale tudi vhodne neposredne tuje naložbe v EU, medtem pa so se odlivi naložb EU v ZDA v letu 2017 povečali, potem ko so se leta 2016 nekoliko zmanjšali. Zaradi tega se je pozitivni naložbeni saldo EU leta 2017 še povečal na 385,3 milijarde EUR. Neposredne dvostranske naložbe, ki po naravi pomenijo dolgoročno sodelovanje, so gotovo gonilna sila čezatlantskih trgovinskih odnosov. To potrjuje tudi dejstvo, da se s trgovanjem med matičnimi in hčerinskimi družbami v EU in ZDA ustvari več kot tretjina čezatlantske trgovinske menjave. Ocenjuje se, da evropske in ameriške družbe, ki delujejo na ozemlju druga druge, zagotavljajo več kot 14 milijonov delovnih mest.

Dvostranske naložbe EU-ZDA (v milijardah EUR)

Leto Ameriške NTI v EU NTI EU v ZDA Saldo
2017 2183,9 2569,2 + 385,3

Vir: Evropska komisija, GD TRADE.

Politični dialog med EU in Kanado

Kanada je ena najstarejših in najtesnejših partneric EU, njuno sodelovanje pa se je v zadnjih letih še znatno okrepilo.

Dvostranski odnosi med njima so se začeli v petdesetih letih prejšnjega stoletja in so bili gospodarske narave, sčasoma pa so se razvili v trdno strateško partnerstvo. Tesno sodelujeta pri svetovnih izzivih, kot so okolje, podnebne spremembe, energetska varnost in regionalna stabilnost, tesni partnerici pa sta tudi v okviru forumov G7 in G20. Kanada redno prispeva k misijam v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU (kot so policijske misije EU v Afganistanu in na palestinskih ozemljih), sodeluje pa tudi v misijah EU za opazovanje volitev.

Leta 2011 so se začela pogajanja, da bi odnose med EU in Kanado nadgradili s sporazumom o strateškem partnerstvu (SPA) ter celovitim gospodarskim in trgovinskim sporazumom (CETA), ki bi nadomestila zastareli okvirni sporazum iz leta 1976.

SPA je najcelovitejši politični sporazum, katerega cilj je okrepitev dvostranskega sodelovanja na več področjih zunanje politike in sektorjih, vključno z mednarodnim mirom in varnostjo, bojem proti terorizmu, kriznim upravljanjem, pomorsko varnostjo, globalnim upravljanjem, energijo, prometom, raziskavami in razvojem, zdravjem, okoljem in podnebnimi spremembami, namen sporazuma CETA pa je izboljšati gospodarske, trgovinske in naložbene odnose med EU in Kanado. Kanada in EU sta sporazum podpisali 30. oktobra 2016 na vrhunskem srečanju EU-Kanada, Evropski parlament pa ga je podprl februarja 2017. Večji del sporazuma se začasno uporablja od 1. aprila 2017, od takrat pa je tudi v postopkih ratifikacije v parlamentih, preden bo začel v celoti veljati.

Poleg dialoga med izvršno vejo oblasti EU in Kanade se redno sestajajo tudi poslanci Evropskega parlamenta in njihovi kanadski kolegi. Letna medparlamentarna srečanja dopolnjujejo druge medparlamentarne izmenjave delovnih skupin in delegacij. Delegacija Parlamenta za odnose s Kanado se nanje pripravlja v okviru rednih srečanj čez vse leto. Medparlamentarna srečanja so nekakšen forum za razprave o potekajočih pogajanjih, pa tudi za obravnavanje spornih vprašanj, kot so okoljski vpliv izkoriščanja katranskega peska in plina iz skrilavca, ribiška politika in vprašanja o dobrobiti živali (vključno z lovom na tjulnje). 40. medparlamentarno srečanje je potekalo marca 2019 v Strasbourgu, na njem pa so poslanci Evropskega parlamenta in njihovi kanadski kolegi razpravljali o političnem dogajanju v EU in Kanadi ter o trgovinskih odnosih.

Gospodarski odnosi med EU in Kanado

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) je rezultat pozitivnih trgovinskih odnosov med EU in Kanado v preteklem desetletju. Pogajanja med EU in Kanado o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu so se začela leta 2009 in zaključila leta 2014. Besedilo je bilo podpisano 30. oktobra 2016 na vrhunskem srečanju med EU in Kanado, Evropski parlament pa ga je odobril 15. februarja 2017. Zdaj ga morajo skladno s svojimi ustavnimi pravili ratificirati še države članice. Deli, ki so v pristojnosti EU, so se začeli začasno uporabljati 21. septembra 2017.

Gre za prvi celoviti gospodarski sporazum, ki ga je EU sklenila z visoko industrializirano državo. EU in Kanada sta odprli svoj trg za blago, storitve in naložbe, tudi z javnimi naročili. Izvoz v Kanado se je v prvem letu izvajanja skupaj povečal za 7 %, ta odstotek pa je višji za stroje, zdravila in kmetijske proizvode.

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum je tudi prvi dvostranski gospodarski sporazum EU, ki vključuje poseben sistem sodišč za naložbe, v katerem naj bi reševali spore med vlagatelji in državo. Sistem je inovativen, v številnih državah pa razprave o njem še potekajo, zato bo izključen iz začasne uporabe sporazuma CETA. V sporazumu je tudi nedvoumno navedeno, da ima vlada pravico do urejanja na področjih zdravja, varnosti, okolja, javne morale, socialnega varstva in varstva potrošnikov za javne namene.

Nove carine ZDA za jeklo in aluminij vplivajo tako na Kanado kot na EU, obe pa sta mnenja, da te tarife niso ne ekonomsko upravičene ne skladne s pravili STO. Zato sta v sodelovanju z drugimi zagovornicami trgovine, ki temelji na pravilih, okrepili dialog o trgovinskih vprašanjih.

EU je bila leta 2018 druga največja trgovinska partnerica Kanade, takoj za ZDA, saj je trgovanje med njima predstavljalo 7,6 % vsega kanadskega uvoza in izvoza blaga. Leta 2018 je EU v Kanado izvozila blago v vrednosti 41,4 milijarde EUR ter iz nje uvozila blago v vrednosti 31 milijard EUR. Kanada je bila leta 2018 deseta največja mednarodna trgovinska partnerica EU, največ pa trgujeta s stroji, transportno opremo in kemikalijami.

Blagovna menjava med EU in Kanado v obdobju 2016–2018 (v milijardah EUR)

Leto Uvoz blaga v EU iz Kanade Izvoz blaga iz EU v Kanado Saldo EU (blago)
2016 29,0 35,2 + 6,2
2017 31,5 37,7 + 6,2
2018 31,0 41,4 + 10,4

Vir: Evropska komisija, GD TRADE.

Pomemben del trgovinskih odnosov med EU in Kanado so storitve. Leta 2017 se je vrednost izvoza storitev iz EU v Kanado v primerjavi z letom 2014 povečala, in sicer na 21,7 milijarde EUR, vrednost uvoza storitev iz Kanade v EU pa je zrasla na 13,2 milijarde EUR. EU in Kanada med drugim največ trgujeta s prevoznimi, potovalnimi, zavarovalnimi in komunikacijskimi storitvami.

Storitvena menjava med EU in Kanado v obdobju 2015–2017 (v milijardah EUR)

Leto Uvoz storitev v EU iz Kanade Izvoz storitev iz EU v Kanado Saldo EU (storitve)
2015 12,6 19,4 + 6,8
2016 12,1 20,2 + 8,1
2017 13,2 21,7 + 8,5

Vir: Evropska komisija, GD TRADE.

Na področju neposrednih tujih naložb (NTI) je EU več vložila v Kanadi kot obratno. Leta 2017 so neposredne tuje naložbe EU v Kanadi znašale 304,8 milijarde EUR, kanadske naložbe v EU pa so bile ocenjene na 293,0 milijarde EUR.

Dvostranske naložbe EU-Kanada (v milijardah EUR)

Leto Kanadske NTI v EU NTI EU v Kanadi Saldo
2017 293,0 304,8 + 11,8

Vir: Evropska komisija, GD TRADE.

 

Wolfgang Igler / Tuula Turunen