Sklad za pravični prehod
Sklad za pravični prehod je finančni instrument v okviru kohezijske politike, ki naj bi podpiral območja, ki se zaradi prehoda na podnebno nevtralnost soočajo z velikimi socialno-ekonomskimi izzivi. Olajšal bo izvajanje evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je podnebno nevtralna Evropska unija do leta 2050.
Pravna podlaga
Člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod.
Ozadje
Sklad za pravični prehod je eno od ključnih orodij Evropske unije za podpiranje regij pri prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050.
Evropska komisija je decembra 2019 sprejela sporočilo o evropskem zelenem dogovoru, v katerem je določila načrt za novo politiko rasti EU. V okviru evropskega zelenega dogovora in da bi učinkovito in pravično dosegli cilj podnebne nevtralnosti EU, je predlagala vzpostavitev mehanizma za pravični prehod, ki vključuje Sklad za pravični prehod. Navedla je, da bi se moral mehanizem za pravični prehod osredotočati na regije in sektorje, ki jih bo prehod najbolj prizadel zaradi njihove odvisnosti od fosilnih goriv, vključno s premogom, šoto in naftnim skrilavcem, ter na industrijske postopke z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov.
Mehanizem sestavljajo trije stebri:
- Sklad za pravični prehod,
- namenska shema v okviru programa InvestEU,
- instrument za posojila v javnem sektorju, ki ga zagotavlja Evropska investicijska banka za mobilizacijo dodatnih naložb v zadevnih regijah.
Sklad za pravični prehod zagotavlja predvsem nepovratna sredstva, namenska shema za prehod v okviru programa InvestEU pa skuša pritegniti zasebne naložbe. Evropska investicijska banka bi morala s svojimi dejavnostmi spodbujati javno financiranje.
Podpora iz Sklada za pravični prehod se osredotoča na gospodarsko diverzifikacijo območij, ki so zaradi podnebnega prehoda najbolj prizadeta, ter prekvalifikacijo in dejavno vključevanje tamkajšnjih delavcev in iskalcev zaposlitve. Merila za upravičenost do naložb v okviru drugih dveh stebrov mehanizma za pravični prehod so širša, da bi se podpirale tudi dejavnosti, povezane z energetskim prehodom.
Cilji
Sklad za pravični prehod je ključno orodje za podpiranje območij, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel, in za preprečevanje vse večjih regionalnih razlik. Njegov glavni cilj je ublažiti učinek prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter ublažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje. Da bi dosegli ta cilj, sklad podpira naložbe na področjih, kot so digitalna povezljivost, tehnologije čiste energije, zmanjšanje emisij, obnova industrijskih območij, prekvalifikacija delavcev in tehnična pomoč.
Uporablja se v skladu s pravili deljenega upravljanja, kar pomeni tesno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi. Države članice bodo morale za dostop do podpore iz tega sklada predložiti območne načrte za pravični prehod. V načrtih so opredeljena posebna področja ukrepanja, ki temeljijo na gospodarskih in družbenih učinkih prehoda. Upoštevati morajo zlasti pričakovano izgubo delovnih mest in preoblikovanje proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov.
Proračun in finančna pravila
Sklad za pravični prehod daje podporo vsem državam članicam. Merila za dodelitev sredstev temeljijo na industrijskih emisijah v regijah z visoko ogljično intenzivnostjo, zaposlovanju v industriji ter pridobivanju premoga in lignita, proizvodnji šote in naftnega skrilavca ter stopnji gospodarskega razvoja. Državam članicam, ki se še niso zavezale k cilju doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050, bo dodeljenih le 50 % načrtovanih sredstev. Stopnja sofinanciranja projektov se določi glede na kategorijo regije, v kateri se projekti izvajajo. Za manj razvite regije znaša največ 85 %, za regije v prehodu 70 %, za bolj razvite regije pa 50 %.
Skupni proračun Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 znaša 17,5 milijarde EUR. 7,5 milijarde EUR je financiranih v okviru večletnega finančnega okvira, dodatnih 10 milijard EUR pa v okviru instrumenta NextGenerationEU.
Države članice lahko dodeljena sredstva iz tega sklada dopolnijo s sredstvi, dodeljenimi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus.
Vloga Evropskega parlamenta
Evropski parlament je bil med pogajanji o Skladu za pravični prehod še posebej zaskrbljen zaradi socialno-ekonomskega učinka prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo in je predlagal ukrepe, s katerimi se razlike med regijami pri tem postopku ne bodo dodatno povečevale in ne bo nihče zapostavljen.
Predlagal je razširitev obsega dejavnosti, ki se lahko financirajo iz tega sklada, da bi se vključile dejavnosti mikropodjetij, univerz in javnih raziskovalnih ustanov ter digitalne inovacije in dejavnosti na področju izobraževanja in socialnega vključevanja. To bo regijam, ljudem, podjetjem in drugim deležnikom omogočilo, da se učinkovito spopadejo s socialnimi, zaposlitvenimi, gospodarskimi in okoljskimi posledicami prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Poleg tega je predlagal tudi vrsto izključitev za nekatere gospodarske dejavnosti, pri čemer je poudaril pomen socialnega vidika sklada.
Parlament je leta 2020 predlagal, da se Skladu za pravični prehod dodeli bistveno višji proračun. To je omogočilo, da so prenosi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus prostovoljni. Priporočil je tudi, da se doda mehanizem ekološkega nagrajevanja, s katerim bi se dodelila dodatna sredstva državam članicam, ki jim uspe zmanjšati emisije toplogrednih plinov hitreje, kot se pričakuje.
Končno besedilo uredbe o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod je Parlament uradno sprejel 18. maja, Svet pa na glasovanju 7. junija 2021. Končni akt je bil podpisan 24. junija, 30. junija 2021 pa je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije.
Frédéric Gouardères