Evropski socialni sklad

Evropski socialni sklad je bil oblikovan z rimsko pogodbo, da bi izboljšal mobilnost delavcev in možnosti zaposlovanja na skupnem trgu. Njegove naloge in pravila delovanja so bili pozneje prilagojeni glede na gospodarska gibanja in razmere na področju zaposlovanja v državah članicah ter glede na razvoj političnih prednostnih nalog, opredeljenih na ravni EU.

Pravna podlaga

Členi 162–164, 174, 175, 177 in 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se splošna pravila za strukturne sklade sprejemajo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Cilji

Evropski socialni sklad je na podlagi Uredbe (EU) št. 1304/2013 namenjen izboljšanju zaposlitvenih možnosti, krepitvi socialnega vključevanja, ukrepanju proti revščini, spodbujanju izobraževanja, znanj, spretnosti in vseživljenjskega učenja ter oblikovanju politik aktivnega, celovitega in trajnostnega vključevanja.

Evropski socialni sklad je v skladu s svojimi prednostnimi nalogami namenjen:

  • spodbujanju visoke stopnje zaposlenosti in kakovosti delovnih mest, izboljšanju dostopa do trga dela, podpiranju geografske in poklicne mobilnosti delavcev in olajševanju njihovega prilagajanja panožnim spremembam;
  • spodbujanju visoke stopnje izobraževanja in usposabljanja za vse ter podpiranju prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlovanje;
  • ukrepanju proti revščini, krepitvi socialnega vključevanja in spodbujanju enakosti spolov, nediskriminacije in enakih možnosti.

Dosežki

A. Predhodna programska obdobja

Evropski socialni sklad je prvi strukturni sklad. Na začetku (do leta 1970) so države članice iz njega dobile povrnjeno polovico stroškov poklicnega usposabljanja in dodatkov za preselitev delavcev, ki jih je prizadelo gospodarsko prestrukturiranje. V tem obdobju je pomoč iz sklada prejelo več kot dva milijona ljudi. S sklepom Sveta so se leta 1971 sredstva sklada precej povečala, sistem pa se je spremenil tako, da so morale države članice prošnje za pomoč vložiti vnaprej. Nova reforma leta 1983 v okviru Sklepa Sveta 83/516/EGS z dne 17. oktobra 1983 je prispevala k večji osredotočenosti sklada na boj proti brezposelnosti mladih in zagotavljanje pomoči regijam, ki so to najbolj potrebovale. Enotni evropski akt iz leta 1986 je z vključitvijo cilja ekonomske in socialne kohezije v Skupnosti v Pogodbo ES ustvaril podlago za celovito reformo (uredbi z dne 24. junija in 19. decembra 1988), katere osnovni cilj je bil uvesti usklajen pristop k načrtovanju in delovanju strukturnih skladov. Z Maastrichtsko pogodbo se je obseg podpore iz Evropskega socialnega sklada, kot je opisano v členu 146, razširil še na „prilagajanje spremembam v industriji in proizvodnih sistemih“. V naslednjem programskem obdobju od leta 1994 do 1999 so se sredstva, dodeljena ekonomski in socialni koheziji, podvojila (141 milijard ECU). Pobude Skupnosti, ki so bile v prejšnjem obdobju pilotni projekti, so bile potrjene in so prejele več sredstev (9 % vseh sredstev strukturnih skladov). Sofinancirana sta bila dva taka programa za podporo inovativnim mednarodnim projektom: Adapt, ki je bil namenjen pomoči delodajalcem in delavcem, da predvidijo spremembe v svoji panogi ter se spoprimejo z njihovimi posledicami, in Employment s štirimi pobudami za spodbujanje vključevanja ranljivih skupin na trg dela.

V okviru Agende 2000 se je splošni okvir strukturnih skladov za programsko obdobje 2000–2006 poenostavil. Evropski socialni sklad s sredstvi v višini 60 milijard EUR je dobil dvojno nalogo, in sicer prispevati tako h kohezijski politiki kot k izvajanju evropske strategije zaposlovanja (2.3.3), njegovo področje uporabe pa je bilo temu primerno prirejeno. Sofinancirana je bila le ena pobuda Skupnosti, in sicer pobuda Skupnosti EQUAL, ki se je osredotočala na podporo inovativnim nadnacionalnim projektom, namenjenim boju proti diskriminaciji in prikrajšanosti na trgu dela.

V programskem obdobju 2007–2013 so ostali le trije strukturni skladi: Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad. Skupaj naj bi dosegli cilje konvergence (dodeljenih 81 % sredstev), regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja (dodeljenih 16 % sredstev za nekonvergenčne regije) in evropskega teritorialnega sodelovanja za spodbujanje usklajenega razvoja v vsej EU (2,5 % sredstev).

Sredstva strukturnih skladov se državam članicam dodelijo v skladu s formulo, v kateri se upoštevajo število prebivalcev (in gostota prebivalstva), regionalna razvitost, brezposelnost in stopnja izobraženosti, o čemer se države članice dogovorijo ob določitvi večletnega finančnega okvira za dano obdobje. Ena glavnih lastnosti strukturnih skladov je načelo dodatnosti, v skladu s katerim države članice ne morejo uporabiti strukturnih skladov, da bi nadomestile domače izdatke, ki bi jih načrtovale v vsakem primeru.

Sklad je imel v obdobju 2007–2013 skupaj z drugimi finančnimi instrumenti evropske kohezijske politike osrednjo vlogo pri evropskem akcijskem načrtu za okrevanje, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2008, ter pri usklajenem evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je Komisija predstavila novembra istega leta.

B. Sedanje programsko obdobje (2014–2020)

1. Pet strukturnih skladov, ki jih urejajo skupna pravila

Pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov v programskem obdobju 2014–2020, in sicer Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ureja sklop skupnih pravil. Poleg tega so v uredbah za posamezne sklade opredeljena področja posredovanja in druge podrobnosti. V Uredbi (EU) št. 1303/2013 z dne 17. decembra 2013 so opredeljena skupna načela, pravila in standardi za izvajanje petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov. V Uredbi (EU) št. 1304/2013 z dne 17. decembra 2013 so določene naloge Evropskega socialnega sklada, vključno s področjem uporabe njegove podpore, posebnimi določbami in vrstami izdatkov, upravičenimi do pomoči.

Skladu je dodeljenih 74 milijard EUR (v obdobju 2007–2013 je predvideni znesek znašal 75 milijard EUR), iz njega pa se v sedemletnem obdobju večletnega finančnega okvira sofinancirajo nacionalni ali regionalni operativni programi, ki jih predlagajo države članice in jih Komisija s sklepom odobri.

Njen poudarek je na naslednjih štirih tematskih ciljih:

  • spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter podpiranje mobilnosti delovne sile;
  • spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in diskriminaciji;
  • vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje;
  • izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava.

Vloga Evropskega socialnega sklada se je za obdobje 2014–2020 zaradi uvedbe pravno zavezujočega najnižjega deleža v višini 23,1 % vseh kohezijskih sredstev okrepila.

2. Evropski socialni sklad in pobuda za zaposlovanje mladih

Veljavna uredba o tem skladu vključuje pobudo za zaposlovanje mladih, ki se financira iz treh virov: nacionalnih dodelitev Evropskega socialnega sklada (3,2 milijarde EUR), posebnega proračuna EU (3,2 milijarde EUR) in nacionalnega sofinanciranja dela Evropskega socialnega sklada. S pobudo se podpirajo mladi, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, v regijah, kjer stopnja brezposelnosti mladih znaša več kot 25 %. Komisija je februarja 2015 predlagala spremembo te uredbe, tako da bi povečali stopnjo predhodnega financiranja v okviru pobude za zaposlovanje mladih, ki se bo izplačalo po sprejetju operativnih programov, v proračunu za leto 2015 z 1–1,5 % na do 30 %, da bi se pospešilo izvajanje v državah članicah.

Na slovesnosti ob 60. obletnici sklada na začetku leta 2017 je Komisija poročala, da je sklad samo v obdobju 2007–2013 pomagal do zaposlitve skoraj 10 milijonom Evropejcev. Evropska komisarka Marianne Thyssen je o Evropskem socialnem skladu govorila kot o „60-letni zgodbi o uspehu“ in poudarila, da pomeni neposredno naložbo v ljudi. To je bila tudi priložnost, da začnemo razmišljati o financiranju človeškega kapitala EU po letu 2020.

Komisija je 2. maja 2018 predstavila predlog za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Med predlogi je bil tudi prenovljeni Evropski socialni sklad plus (ESS+) s proračunom v višini 101 milijarde EUR za podporo izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic. ESS+ bo združeval Evropski socialni sklad (ESS), pobudo za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Program Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in evropski program zdravja.

Med prednostne naloge Evropskega socialnega sklada plus spadajo:

  • spodbujanje reform za izboljšanje gospodarske in socialne odpornosti ter navzgor usmerjenega socialnega zbliževanja, dostopnosti, vzdržljivosti in učinkovitosti zdravstvenih sistemov ter politik javnega zdravja, zlasti z boljšo uskladitvijo s priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra;
  • vlaganje v izobraževanje in spretnosti (zlasti osnovne digitalne spretnosti) z namenom prilagoditve potrebam gospodarstva, spodbujanje zaposlovanja s pomočjo ukrepov, ki omogočajo (ponovno) vključitev na trg dela, zlasti za mlade in dolgotrajno brezposelne, ter obravnavanje novih zdravstvenih tveganj, povezanih s spreminjajočimi se oblikami dela;
  • namenjanje posebne pozornosti položaju migrantov in njihovemu vključevanju na trg dela;
  • spodbujanje socialnega vključevanja, zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja, preprečevanje revščine in neenakosti ter boj proti njima;
  • podpiranje mobilnosti na trgu dela in socialnih inovacij;
  • zmanjšanje neenakosti pri dostopu do javnega zdravstva in kakovostnega zdravstvenega varstva med državami članicami, zaščita ljudi pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, krepitev zdravstvenih sistemov s poudarkom na njihovi digitalni preobrazbi ter podpora zdravstvene zakonodaje EU.

3. Instrumenti za vključevanje na trg dela, ki dopolnjujejo Evropski socialni sklad

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil oblikovan v okviru večletnega finančnega okvira 2007–2013 kot instrument konkurenčnosti, ne kohezije, za podporo delavcem, odpuščenim zaradi velikih strukturnih sprememb svetovnih trgovinskih vzorcev, ki so posledica globalizacije. Medtem ko Evropski socialni sklad podpira večletne programe za doseganje dolgoročnih strukturnih ciljev, da bi ljudje obdržali delo ali bi se jih ponovno vključilo na trg dela, pa se sklad za prilagoditev globalizaciji odziva na posebne nujne primere, kot so masovna odpuščanja zaradi globalizacije, za omejeno časovno obdobje.

Zaradi krize je bila uredba o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (Uredba (ES) št. 1927/2006) začasno spremenjena, in sicer do konca leta 2011, da bi sklad pomagal tudi delavcem, odpuščenim zaradi krize, stopnja sofinanciranja pa je bila od 50- do 65-odstotna. Decembra 2013 sta Parlament in Svet sprejela novo uredbo o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020 (Uredba (EU) št. 1309/2013) s proračunom do 150 milijonov EUR. Ta uredba poleg odpuščanj zaradi strukturnih sprememb, ki so posledica globalizacije, vključuje tudi odpuščanja, ki so posledica svetovne finančne in gospodarske krize.

Komisija je 2. maja 2018 predlagala novo, revidirano uredbo o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji s proračunom v višini 1,6 milijarde EUR, ki bo razširjen na delavce, ki so izgubili zaposlitev zaradi prestrukturiranja zaradi avtomatizacije ali digitalizacije. Prag za število odpuščenih, ki lahko sproži podporo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, bo zmanjšan s 500 na 250.

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament je z leti pridobival vse večji vpliv na Evropski socialni sklad. Po Maastrichtski pogodbi je moral odobriti splošne določbe o skladih, z Amsterdamsko pogodbo pa so se izvedbeni predpisi za Evropski socialni sklad sprejemali s postopkom soodločanja. Parlament meni, da je ta sklad najpomembnejše sredstvo Unije za boj proti brezposelnosti. Zato se je vedno zavzemal za njegovo učinkovito delovanje in je pozival k poenostavitvi zakonodaje in postopkov, kar bi lahko izboljšalo učinkovitost in kakovost pomoči sklada.

Z leti je razširil področje njegove uporabe, da bi vključil prizadevanja za odpravo neenakosti moških in žensk, diskriminacije in socialne izključenosti prek zagotavljanja lažjega dostopa do zaposlitve za ranljive skupine. Podprl je predlog Komisije o prispevku tega sklada k reševanju gospodarske krize in v resoluciji z dne 7. oktobra 2010 pozval h krepitvi Evropskega socialnega sklada kot glavnega gonila za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020.

Zahvaljujoč Parlamentu bodo sredstva sklada v programskem obdobju 2014–2020 znašala 23,1 % vseh kohezijskih sredstev EU, poleg tega bo treba v vsaki državi članici 20 % sredstev, dodeljenih iz Evropskega socialnega sklada, nameniti za socialno vključevanje. V skladu s predlogom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 naj bi se te številke še povečale, in sicer na 27 % oziroma 25 % (od tega 2 % za najbolj prikrajšane). Parlament je tudi vztrajal, da mora biti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji na voljo novim kategorijam upravičencev, kot so samozaposlene osebe.

Glede na nedavni pritok beguncev je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2016 navedel, da je vključevanje v zaposlitev korak na poti k vključevanju v družbo, in poudaril razpoložljivost sredstev Evropskega socialnega sklada za ukrepe, ki omogočajo vključevanje beguncev na evropski trg dela, obenem pa je pozval, da je treba temu skladu pripisati večji pomen. Komisija se je na to odzvala v svojem predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 z dne 2. maja 2018, tako da je k prednostnim nalogam Evropskega socialnega sklada plus dodala posebno sklicevanje na priseljence in njihovo vključevanje na trg dela.

 

Stefan Schulz