Zdravje in varnost pri delu
Evropska unija od osemdesetih let 20. stoletja posebno pozornost namenja izboljšanju zdravja in varnosti pri delu. Z zakonodajo na evropski ravni so bili določeni minimalni standardi za varstvo delavcev, države članice pa še vedno lahko ohranijo ali uvedejo strožje ukrepe. Zdravje in varnost pri delu sta glavna elementa akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, ki je bil sprejet na socialnem vrhu v Lizboni leta 2021.
Pravna podlaga
Členi 91, 114, 115, 151, 153 in 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Cilji
Na podlagi člena 153 PDEU lahko EU sprejme zakonodajo (direktive) o zdravju in varnosti pri delu, s katero podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic. V ta namen so na ravni Unije določene minimalne zahteve, države članice pa lahko na nacionalni ravni uvedejo višjo stopnjo zaščite, če želijo. Pogodba določa tudi, da sprejete direktive ne smejo nalagati upravnih, finančnih ali pravnih omejitev, ki bi ovirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij.
Dosežki
A. Institucionalni razvoj
Pod okriljem Evropske skupnosti za premog in jeklo so se na področju varnosti in zdravja pri delu izvajali številni raziskovalni programi. Z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ustanovljeno leta 1957, je postala potreba po skupnem pristopu na tem področju izrazita. Leta 1974 je bil ustanovljen Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu, da bi pomagal Komisiji (Sklep Sveta 74/325/EGS). Za dokončno vzpostavitev enotnega evropskega trga so bile potrebne minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri delu. Zato so bile sprejete številne direktive, na primer Direktiva 82/605/EGS (nadomeščena z Direktivo 98/24/ES) o varovanju pred tveganji, povezanimi s svincem, Direktiva 83/477/EGS o azbestu (nazadnje spremenjena z Direktivo 2009/148/ES) in Direktiva 86/188/EGS o hrupu (nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/10/ES).
1. Enotni evropski akt
S sprejetjem enotnega evropskega akta leta 1987 sta bila zdravje in varnost pri delu prvič vključena v Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in sicer s členom, ki določa minimalne zahteve in omogoča Svetu, da s kvalificirano večino sprejema direktive s področja varnosti in zdravja pri delu. Cilji so bili izboljšati zdravje in varnost delavcev pri delu, uskladiti pogoje v delovnem okolju, preprečiti socialni damping pri dokončnem oblikovanju notranjega trga ter preprečiti podjetjem, da bi se v želji po večji konkurenčnosti selila na območja z nižjo stopnjo varstva.
2. Amsterdamska pogodba (1997)
Amsterdamska pogodba je z uvedbo naslova o zaposlovanju in s socialnim sporazumom povečala pomen teh vprašanj. Direktive o minimalnih zahtevah na področju zdravja in varnosti pri delu ter delovnih pogojev sta tedaj prvič sprejela tako Parlament kot Svet po postopku soodločanja.
3. Prispevek Lizbonske pogodbe (2007)
Lizbonska pogodba vključuje socialno klavzulo, v skladu s katero je treba pri politiki Unije upoštevati socialne zahteve. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je postala Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pravno zavezujoča za države članice pri izvajanju prava EU.
4. Evropski steber socialnih pravic (2017)
Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Svet, Komisija in Parlament podpisali novembra 2017, določa 20 pravic in načel, vključno s pravico iz člena 31 Listine o temeljnih pravicah do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo dostojanstvo delavcev. V desetem načelu stebra je določeno, da imajo delavci pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu in pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela. Steber je sicer pravno nezavezujoč sveženj zakonodajnih ukrepov in ukrepov mehkega prava, katerega namen je spodbuditi konvergenco k višjim standardom glede življenjskih in delovnih pogojev v Uniji.
B. Mejniki: direktive in Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu
1. Okvirna Direktiva 89/391/EGS in posamezne direktive
Člen 137 pogodbe iz Nice (sedanji člen 153 PDEU) je postal podlaga v prizadevanjih Unije za izboljšanje delovnega okolja za zaščito zdravja in varnost delavcev. Eden od mejnikov v razvoju politike za zdravje in varnost pri delu je bilo sprejetje okvirne Direktive 89/391/EGS s posebnim poudarkom na kulturi preprečevanja. Določila je preventivne ukrepe, obveščanje, posvetovanje, uravnoteženo vključevanje ter usposabljanje delavcev in njihovih predstavnikov v javnem in zasebnem sektorju. Okvirna direktiva je podlaga za več kot 25 posameznih direktiv z različnih področij in Uredbo Sveta (ES) št. 2062/94 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Vpliva tudi na druge zakonodajne akte, ki se nanašajo na zaposlene za določen čas prek agencij za zagotavljanje začasnega dela in vidike delovnega časa v različnih direktivah.
Posamezne direktive zajemajo:
- zahteve glede zdravja in varnosti na delovnem mestu (Direktiva 89/654/EGS) in zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (Direktiva 92/58/EGS);
- uporabo delovne opreme (Direktiva 89/655/EGS, spremenjena z direktivama 2001/45/ES in 2009/104/ES); uporabo osebne varovalne opreme (Direktiva 89/656/EGS), delo s slikovnimi zasloni (Direktiva 90/270/EGS) in ročno premeščanje bremen (Direktiva 90/269/EGS);
- sektorje začasnih ali premičnih gradbišč (Direktiva 92/57/EGS); dejavnosti pridobivanja rudnin z vrtanjem (direktivi 92/91/EGS in 92/104/EGS) in ribiške ladje (Direktiva 93/103/ES);
- skupine nosečih delavk (Direktiva 92/85/EGS) in varstvo mladih ljudi pri delu (Direktiva 94/33/ES);
- dejavnike varovanja delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (Direktiva 2004/37/ES), kemičnim dejavnikom pri delu (Direktiva 98/24/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2000/39/ES in Direktivo 2009/161/EU), azbestu pri delu (Direktiva 2009/148/ES) in biološkim dejavnikom pri delu (Direktiva 2000/54/ES); varstvo pred ionizirajočim sevanjem (Direktiva 2013/59/Euratom, s katero so bile razveljavljene prejšnje direktive); varstvo zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (Direktiva 1999/92/ES); izpostavljenost delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov, in sicer vibracij (Direktiva 2002/44/ES), hrupa (Direktiva 2003/10/ES), elektromagnetnih sevanj (Direktiva 2004/40/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/35/EU) in umetnih optičnih sevanj (Direktiva 2006/25/ES);
- snovi na področju usklajevanja več direktiv o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi (Direktiva 2014/27/EU).
Posodabljanje Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je odprt postopek, ki se bo v prihodnosti nadaljeval. Prvi sklop 13 snovi je bil obravnavan v predlogu iz maja 2016, ki je bil sprejet decembra 2017 (Direktiva (EU) 2017/2398). Drugi predlog iz januarja 2017 o pregledu omejitev za nadaljnjih sedem snovi je bil sprejet januarja 2019 (Direktiva (EU) 2019/130), potem ko je Parlamentu uspelo v področje uporabe vključiti tudi mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev. Tretji predlog iz aprila 2018, ki ureja dodatnih pet snovi, ki se uporabljajo v metalurgiji, elektrogalvanizaciji, rudarstvu, recikliranju, laboratorijih in zdravstvu, je bil sprejet junija 2019 (Direktiva (EU) 2019/983). Četrta sprememba direktive z novimi ali spremenjenimi mejnimi vrednostmi za tri rakotvorne snovi (akrilonitril, nikljeve spojine in benzen) je bila sprejeta marca 2022 (Direktiva (EU) 2022/431). Direktiva je eden od prvih ukrepov, sprejetih v okviru evropskega načrta za boj proti raku. Komisija je medtem na to temo predstavila še dva predloga. Avgusta 2022 je predstavila zakonodajni predlog za spremembo Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, da bi dodatno zmanjšala izpostavljenost delavcev in jih zaščitila pred tveganjem za nastanek raka. Parlament je svoje stališče o predlogu sprejel 3. oktobra 2023 v prvi obravnavi. Februarja 2023 je Komisija predstavila predlog o spremembi direktive o rakotvornih, mutagenih in strupenih snoveh (Direktiva 2004/37/ES) in direktive o kemičnih dejavnikih (Direktiva 98/24/ES), da bi se znižale mejne vrednosti svinca in dodala mejna vrednost diizocianatov v direktivo o kemičnih dejavnikih. Svinec in diizocianati se uporabljajo pri prenovi stavb ter pri proizvodnji baterij, vetrnih turbin in cigaretnih vžigalnikov za električna vozila. EU želi z omejevanjem izpostavljenosti tem kemikalijam zaščititi tiste, ki si prizadevajo za zeleni prehod.
Oblikovanje zakonodaje na socialnem področju se lahko začne tudi s sporazumi med socialnimi partnerji, sklenjenimi na podlagi socialnega dialoga (2.3.7.). Decembra 2016 je Svet sprejel Direktivo (EU) 2017/159 o izvajanju sporazuma med socialnimi partnerji o izboljšanju delovnih pogojev v ribiškem sektorju, ki je bil sprejet leta 2013. Podoben sporazum za frizerski sektor pa ni bil sprejet v obliki direktive.
2. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je tristranska agencija s sedežem v Bilbau. Ustanovljena je bila leta 1996. Njen cilj je povečati izmenjavo znanja in informacij za spodbujanje kulture preprečevanja tveganj. Razvila je spletno platformo za interaktivno oceno tveganja (OiRA), ki vsebuje malim in srednjim podjetjem prijazna sektorska orodja za ocenjevanje tveganj v vseh jezikih in e-orodje za nevarne snovi, ki podjetjem nudi konkretne nasvete o nevarnih snoveh in kemičnih proizvodih ter o uporabi dobre prakse in zaščitnih ukrepov. Evropski observatorij tveganj spremlja in napoveduje nova in nastajajoča tveganja, da bi omogočil preventivno ukrepanje. Poleg tega agencija od leta 2000 organizira kampanje ozaveščanja o različnih temah v zvezi z zdravjem in varnostjo „za zdrava delovna mesta“. Kampanja v obdobju 2023–2025 je namenjena ozaveščanju o vplivu novih tehnologij na delo ter s tem povezanimi izzivi in priložnostmi v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.
C. Akcijski programi Skupnosti in strategije za zdravje in varnost pri delu
Med letoma 1951 in 1997 so bili vzpostavljeni raziskovalni programi Evropske skupnosti za premog in jeklo na področju zdravja in varnosti pri delu. Leta 2000 je bila sprejeta Evropska socialna agenda, ki je prispevala k bolj strateškemu pristopu k zdravju in varnosti pri delu na ravni EU. Pozneje je bil s strategijo Skupnosti za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2002–2006 sprejet celovit pristop k dobremu počutju na delovnem mestu. Strategija Skupnosti za obdobje 2007–2012 je bila osredotočena na preprečevanje. Njen cilj je bil doseči stalno zmanjšanje števila nesreč pri delu in poklicnih bolezni v EU. Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 je bil namenjen reševanju treh glavnih izzivov, in sicer nadaljnjemu izboljšanju in poenostavljanju veljavnih predpisov, krepitvi preprečevanja poklicnih bolezni in novih tveganj ter upoštevanju starajoče se delovne sile. Posebna pozornost je bila namenjena potrebam mikro- in malih podjetij.
Komisija je v akcijskem načrtu evropskega stebra socialnih pravic predlagala nov okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027. V okviru se osredotoča na predvidevanje in obvladovanje sprememb v novem svetu dela, boljše preprečevanje nesreč in bolezni na delovnem mestu ter na večjo pripravljenost na morebitne prihodnje zdravstvene krize.
Po izbruhu pandemije covida-19 je bila posodobljena direktiva o bioloških dejavnikih (2000/54/ES), da bi na njihov seznam vključili SARS-CoV-2 in tako upoštevali nova tveganja v delovnem okolju. Delodajalce je spodbudila, naj ocenijo tveganja ter sprejmejo preventivne in zaščitne ukrepe za zmanjšanje škode, predvsem za osebe, ki delajo v neposrednem stiku z virusom. Novembra 2022 je sprejela priporočilo, v katerem državam članicam predlaga, naj covid-19 v nekaterih primerih priznajo kot poklicno bolezen.
Glede na vse večjo uporabo digitalnih tehnologij pri delu je Komisija vidike varnosti in zdravja pri delu vključila v Uredbo (EU) 2023/1230 o strojih (sprejeto junija 2023). Obravnavata jih tudi predloga uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in predlog direktive o izboljšanju delovnih razmer pri platformskem delu. Ta se osredotoča na preprečevanje tveganj za zdravje in varnost pri delu v kontekstu algoritmičnega upravljanja. Komisija namerava pregledati tudi direktivo o minimalnih zahtevah za varnost in minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament pogosto poudarja potrebo po optimalnem varovanju zdravja in varnosti delavcev. Sprejel je resolucije, v katerih je pozval, da se v zakonodajo Unije zajamejo vsi vidiki, ki se posredno ali neposredno nanašajo na dobro telesno ali psihično počutje delavcev. Komisijo podpira v njenih prizadevanjih za boljše obveščanje malih in srednjih podjetij. Meni, da mora biti delo prilagojeno zmožnostim in potrebam ljudi, in ne obratno, ter da bi moralo delovno okolje v večji meri upoštevati posebne potrebe ranljivih delavcev.
Parlament je Komisijo pozval, naj razišče nova tveganja, ki jih veljavna zakonodaja še ne zajema, na primer izpostavljenost nanodelcem, stres, izgorelost, nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu. Imel je zlasti pomembno vlogo pri sprejetju okvirnega sporazuma o preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvu, ki so ga podpisali socialni partnerji in ki se je začel izvajati z Direktivo Sveta 2010/32/EU. Prav tako je pozval k izboljšanju veljavne zakonodaje o zaščiti nosečih delavk in zaščiti delavcev pred kostno-mišičnimi obolenji. Njegove druge pomembne zahteve vključujejo sprejetje direktive, ki bi določala minimalne standarde za priznavanje poklicnih bolezni, in razširitev področja uporabe okvirne Direktive 89/391/EGS.
Parlament je septembra 2018 sprejel resolucijo o možnostih za ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po poškodbi in bolezni, v kakovostno zaposlitev, ki temelji na treh stebrih. Ti so preprečevanje in zgodnje posredovanje, vrnitev na delo in spremembe v odnosu do ponovnega vključevanja delavcev. Poleg tega je oktobra 2021 sprejel resolucijo s priporočili Komisiji o zaščiti delavcev pred azbestom. V njej je bilo predlagano, naj se pripravi celovita evropska strategija za odstranitev vsega azbesta, da bi ga varno in dokončno odstranili iz grajenega okolja in s tem zavarovali delavce in državljane, ter posodobitev Direktive 2009/148/ES o azbestu. Komisija je medtem predstavila zakonodajni predlog, Parlament pa je o njem sprejel stališče v prvi obravnavi in podprl dogovor, dosežen s Svetom v trialogu.
Parlament se poleg tega, da spreminja predlagano zakonodajo ter nadzira in spodbuja Komisijo pri drugem delu na področju zdravja in varnosti, tematike loteva z vidika prihodnosti in preučuje morebitna nova tveganja. Marca 2022 je sprejel resolucijo o novem strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje po letu 2020. Resolucija vsebuje vrsto zahtev, vključno z ambicioznejšimi ukrepi v zvezi z rakom, povezanim z delom, širšo in celovitejšo direktivo o kostno-mišičnih obolenjih in revmatičnih boleznih ter vključitvijo razsežnosti spola v vse ukrepe za zdravje in varnost pri delu. Poziva tudi, naj se pravica do odklopa vključi v strateški okvir in naj se predlaga direktiva o preprečevanju psihosocialnih tveganj. 5. julija 2022 je sprejel resolucijo o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela, v kateri je priznal vpliv pandemije covida-19 na organizacijo dela in duševno zdravje delavcev. V njej poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajne pobude za obvladovanje psihosocialnih tveganj in dobrega počutja pri delu ter predlaga strategijo EU za duševno zdravje in evropsko strategijo oskrbe.
Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.
Aoife Kennedy