Pravica delavcev do obveščenosti, posvetovanja in soodločanja

Evropska unija dopolnjuje dejavnosti držav članic v povezavi s pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja s sprejemanjem minimalnih zahtev v direktivah ali ukrepi za spodbujanje sodelovanja med državami članicami.

Pravna podlaga

Členi 5, 114, 115, 151 in 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Cilji

Evropska unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic v zvezi z udeležbo delavcev, da bi uresničila temeljne cilje evropske socialne politike (člen 151 PDEU), ki zajemajo izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ustrezno socialno zaščito, trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti.

Dosežki

A. Ozadje

Pravica delavcev do obveščenosti, posvetovanja in soodločanja je osrednja tema evropske razprave, odkar je bil leta 1974 sprejet prvi socialni akcijski program. V Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989 (socialna listina) je poudarjeno, da je treba spodbujati soodločanje delavcev. Predlogi Komisije na tem področju so pogosto naleteli na odpor, zato je bila ustrezna pravna podlaga za zakonodajo Skupnosti vzpostavljena šele, ko je bil v Amsterdamsko pogodbo leta 1997 vključen sporazum o socialni politiki.

V zvezi z udeležbo delavcev lahko Parlament in Svet v skladu s členom 153 PDEU sprejemata:

  • ukrepe za spodbujanje sodelovanja med državami članicami in
  • direktive, v katerih so določene minimalne zahteve za postopno izvajanje.

Uporablja se redni zakonodajni postopek po predhodnem posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Evropskim odborom regij.

B. Veljavna zakonodaja

Prva skupina direktiv obravnava pravico delavcev do obveščenosti o pogojih iz pogodbe o zaposlitvi ali delovnem razmerju, in pravico do obveščenosti in posvetovanja z njimi o odpuščanjih ali prenosih:

  • Direktiva o pisni izjavi (1991), s katero so delavci seznanjeni o pomembnih sestavinah njihovega delovnega razmerja. Komisija je decembra 2017 predlagala revidirano direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, da bi določila nove pravice (npr. omejitev poskusne dobe, prepoved izključitvenih klavzul in vnaprejšnje obveščanje o urnikih dela) za vse delavce v vseh oblikah dela, vključno s tistimi v najprožnejših nestandardnih in novih oblikah dela, kot so pogodbe o delu brez določenega obsega delovnih ur, delo na podlagi vrednotnice ali platformno delo. Parlament je predlog aprila 2019 sprejel v prvi obravnavi in zdaj čaka na končno odobritev Sveta;
  • Direktiva Sveta 75/129/EGS o kolektivnih odpustih, kakor je bila spremenjena z direktivama Sveta 92/56/EGS in 98/59/ES, v skladu s katero morajo delodajalci v primeru kolektivnih odpustov začeti pogajanja z delavci, da bi določili načine za preprečitev kolektivnih odpustov ali za zmanjšanje števila prizadetih delavcev;
  • Direktiva Sveta 2001/23/ESvarstvu pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (s katero je bila prečiščena vsebina direktiv Sveta 77/187/ES in 98/50/ES) določa, da morajo biti delavci obveščeni o razlogih za prenos in njegovih posledicah; vsebuje tudi bistvene določbe o varstvu delovnih mest pravic delavcev v primeru prenosa podjetij;
  • Direktiva 2002/14/ESdoločitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti določa minimalne postopkovne standarde za zaščito pravic delavcev, da so obveščeni in da se je treba z njimi posvetovati o gospodarskih in zaposlovalnih razmerah, ki vplivajo na njihovo delovno mesto.

Komisija je preverila ustreznost teh direktiv in julija 2013 ugotovila, da na splošno ustrezajo namenu in da koristi, ki jih prinašajo, odtehtajo stroške, vendar obstajajo nekatere vrzeli, na primer razširitev področja uporabe na pomorščake, delavce v javnih službah ter malih in srednjih podjetjih, nekatere opredelitve pa bi bilo treba dodatno pregledati in pretehtati (SWD(2013)0293). Zdi se, da je Komisija opustila zamisel o prenovitvi direktiv o pravici delavcev do obveščenosti in posvetovanja z njimi (C(2015)2303), saj v njenih programih ni bila omenjena od leta 2015.

Januarja 2018 je bila sprejeta direktiva Sveta o prenosu sporazuma med socialnima partnerjema v sektorju pomorskega prometa, ki je odpravila izključitev pomorščakov iz direktiv o pravici delavcev do obveščenosti in posvetovanja z njimi.

Kar zadeva delavce v javnem sektorju, se nobena od direktiv v zvezi s pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja z njimi ne uporablja za javne uprave (glej zadevi Sodišča C-583/10, Nolan, in C-108/10, Scattolon), Evropski parlament je leta 2001 med pogajanjem o direktivi o splošnem okviru poskušal razširiti področje uporabe direktive na javni sektor, vendar je Svet to zavrnil. Odbor za sektorski socialni dialog za državne uprave je decembra 2015 podpisal sektorski sporazum o skupnih minimalnih standardih glede pravice do obveščenosti in posvetovanja za delavce državnih uprav in zahteval njegovo izvedbo z direktivo Sveta. Vendar je Komisija 5. marca 2018 socialne partnerje obvestila, da tega sporazuma ne bo predložila Svetu v izvajanje.

Druga skupina direktiv vključuje pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja z njimi v nadnacionalnih razmerah:

  • Direktiva Sveta 94/45/ES, kakor je bila popravljena z Direktivo 2009/38/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev. Evropski svet delavcev združuje predstavnike osrednjih vodstvenih organov in delavcev iz vse Evrope v razpravi o uspešnosti podjetij, obetih in zaposlovanju, prestrukturiranju in kadrovski politiki. Delavcem so bile priznane tudi nekatere pravice do obveščenosti in posvetovanja v zvezi z delovnim okoljem. Zakonodaja o evropskem svetu delavcev zajema večnacionalna podjetja, ki zaposlujejo najmanj 1000 delavcev v EU/EGP in imajo najmanj 150 zaposlenih v najmanj dveh državah članicah. Podatke o evropskem svetu delavcev zagotavlja namenska podatkovna zbirka, ki jo vzdržuje Evropski sindikalni inštitut;
  • Direktiva 2004/25/ESponudbah za prevzem, v skladu s katero bi morali zaposleni zadevnih družb ali njihovi predstavniki dobiti priložnost, da izrazijo svoje stališče o predvidljivih učinkih ponudbe na zaposlovanje; pri tem veljajo tudi običajna pravila o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi;
  • Direktiva 2011/35/EUzdružitvi delniških družb, v skladu s katero so delavci v združenih podjetjih zaščiteni v enakem obsegu, kot je določeno v direktivi o prenosu podjetij.

Komisija je 14. maja 2018 objavila oceno v okviru programa REFIT direktive o Evropskem svetu delavcev in sklenila, da sta se kakovost in obseg informacij za delavce izboljšala, vendar se z njo ni povečala hitrost vzpostavljanja novih evropskih svetov delavcev. Predlagala je pripravo praktičnega priročnika za strokovne delavce s tega področja in zagotavljanje financiranja socialnim partnerjem, da bi podprli izvajanje in učinkovitost evropskih svetov delavcev.

Namen tretje skupine direktiv je določiti pravila, ki se uporabljajo v nadnacionalnih razmerah, deloma pa omogočajo tudi pravico do sodelovanja pri odločanju:

  • Direktiva Sveta 2001/86/ES o dopolnitvi statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev določa pravila o udeležbi delavcev pri odločanju glede strateškega razvoja družbe. Delavce se obvešča in se z njimi posvetuje v organu, podobnem evropskemu svetu delavcev, predvidena pa je tudi soudeležba delavcev v vodstvenih organih, če je to predvideno v nacionalnih ustanovnih družbah (načelo „prej-in-potem“);
  • Direktiva Sveta 2003/72/ES o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev zagotavlja, da lahko predstavniki delavcev vplivajo na delovanje evropskih zadrug;
  • Direktiva (EU) 2017/1132 o določenih vidikih prava družb vsebuje pravila, ki določajo ureditev soudeležbe delavcev za čezmejne združitve kapitalskih družb.

Četrto skupino sestavljajo: dva čezsektorska sporazuma med socialnimi partnerji, kot ju izvajajo Direktiva Sveta 97/81/ES o delu s krajšim delovnim časom in Direktiva Sveta 99/70/ES o delu za določen čas, Direktiva 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela ter več direktiv o zdravju in varnosti, ki vse vsebujejo izrecne določbe glede pravic delavcev do obveščenosti in posvetovanja z njimi.

C. Druge pobude

Predstavniki podjetij in delavcev so začeli sklepati nadnacionalne kolektivne pogodbe, ki so oblika socialnega dialoga v večnacionalnih podjetjih, saj so družbe vse bolj internacionalizirane. Te pogodbe so različnih oblik, za uporabo v več kot eni državi članici pa jih skupaj oblikujejo predstavniki podjetja in organizacije delavcev. Ta praksa pa utegne odpreti pravna in politična vprašanja glede razmerja in odnosa med različnimi vertikalnimi ravnmi socialnega dialoga (mednarodno, evropsko, nacionalno) in horizontalnimi področji uporabe (čezsektorska, sektorska in na ravni podjetij). Nadnacionalne kolektivne pogodbe so lahko tudi v nasprotju z nacionalnimi normami in predpisi, obstaja pa malo mehanizmov za reševanje sporov.

Komisija je navedla, da namerava s podpiranjem izmenjave izkušenj in raziskav spremljati in nadzirati razvoj teh pogodb v podjetjih. Vzdržuje podatkovno zbirko o nadnacionalnih podjetniških kolektivnih pogodbah.

Aprila 2018 je Komisija predstavila sveženj predlogov o reformi prava družb EU, vključno s predlogom za spremembo direktive glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev iz leta 2017.

V skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, ki vsem delavcem v vseh sektorjih daje pravico do obveščenosti in posvetovanja o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo, je eden od ciljev tega predloga izboljšati varstvo delavcev z zagotavljanjem boljših informacij o čezmejnih preoblikovanjih, združitvah ali delitvah. Vsako podjetje bo moralo zaposlenim predložiti poročilo, v katerem je obravnavan učinek, ki bi ga lahko vsaka taka operacija imela nanje. Na generalni skupščini bi bilo treba upoštevati mnenje zaposlenih. Zaposleni bodo lahko tudi zlasti v zvezi s čezmejnimi preoblikovanji in delitvami predstavili svoja stališča o načrtu predlagane operacije.

Evropski steber socialnih pravic presega veljavni pravni red Unije, saj se uporablja ne glede na število udeleženih zaposlenih in se nanaša na pravico do obveščenosti in posvetovanja z njimi o takem korporacijskem dejanju.

Kar zadeva varstvo pravic zaposlenih do soodločanja, že obstajajo posebna pravila o združitvah, ki bodo ostala nespremenjena. Predlaga se, da bi morala podjetja pri čezmejnih preoblikovanjih in delitvah načeloma upoštevati pravila namembne države članice.

Parlament je predlog o čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah odobril v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019, zdaj pa čaka na končno odobritev Sveta.

Vloga Evropskega parlamenta

Parlament je sprejel več resolucij, v katerih je pozval, da je treba delavcem zagotoviti pravico do udeležbe v postopku odločanja v podjetjih, ta pravica pa bi morala biti zagotovljena tako v nacionalnih kot v nadnacionalnih podjetjih, ne glede na njihov pravni status. Parlament je tudi zahteval (resolucija z dne 19. februarja 2009) vključitev delavcev javnega sektorja v področje uporabe direktiv o obveščanju in posvetovanju.

Parlament je v resoluciji z dne 15. januarja 2013 o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja pozval Komisijo, naj pripravi predlog zakonodajnega akta, v katerem je določeno, da bi bili predstavniki delavcev popolnoma obveščeni o predlaganem prestrukturiranju, predviden pa bi bil tudi razumen čas za posvetovanje.

Poziv k pripravi zakonodaje je ponovil v resoluciji z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik in ponovno v resoluciji o čezmejnih združitvah in delitvah z dne 13. junija 2017.

Po napovedi obsežnih načrtov prestrukturiranja v podjetjih Caterpillar in Alstrom je Parlament dne 5. oktobra 2016 sprejel resolucijo o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo, v kateri je pozval vse ustrezne organe, naj zagotovijo, da bodo vse udeležene strani v celoti upoštevale nacionalne in evropske predpise o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, zlasti med prestrukturiranjem.

Parlament je v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic spomnil na vrednost vključevanja delavcev v postopke odločanja in vodenja podjetij in omenil tudi podjetja socialnega gospodarstva, kot so zadruge, ki so dober primer ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, podpiranja socialne vključenosti in spodbujanja vključujočega gospodarstva.

 

Aoife Kennedy