Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Enakost med ženskami in moškimi

Enakost med ženskami in moškimi je eden od ciljev Evropske unije. Zakonodaja, sodna praksa in spremembe Pogodb so sčasoma prispevale k utrditvi tega načela ter njegovemu izvajanju v EU. Evropski parlament je že ves čas goreč zagovornik načela enakosti med ženskami in moškimi.

Pravna podlaga

Od leta 1957 je načelo, naj ženske in moški prejemajo enako plačilo za enako delo, vključeno v evropske Pogodbe (danes člen 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)). Člen 153 PDEU omogoča EU, da ukrepa na širšem področju enakih možnosti in enakega obravnavanja pri zaposlovanju, člen 157 PDEU pa v tem okviru dovoljuje pozitivne ukrepe za opolnomočenje žensk. Poleg tega je na podlagi člena 19 PDEU mogoče sprejeti zakonodajo za boj proti vsem oblikam diskriminacije, tudi na podlagi spola. Zakonodaja za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, je bila sprejeta na podlagi členov 79 in 83 PDEU. Program za pravice, enakost in državljanstvo med drugim na podlagi člena 168 PDEU financira ukrepe, ki prispevajo k izkoreninjenju nasilja nad ženskami.

Cilji

EU je zasnovana na naboru vrednot, med katerimi je tudi enakost, in zato spodbuja enakost med ženskami in moškimi (člen 2 in člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU)). Ta cilj je zapisan tudi v členu 21 Listine o temeljnih pravicah. Poleg tega člen 8 PDEU Uniji nalaga, da v vseh svojih dejavnostih odpravlja neenakosti ter spodbuja enakost med ženskami in moškimi (znano tudi kot vključevanje načela enakosti spolov). EU in države članice so se v izjavi št. 19, priloženi sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, zavezale, da se bodo borile „proti vsem oblikam nasilja v družini […]“, ta kazniva dejanja preprečevale in kaznovale ter žrtvam zagotovile „podporo in zaščito“.

Dosežki

A. Glavna zakonodaja

Zakonodaja Evropske unije, ki je bila večinoma sprejeta po rednem zakonodajnem postopku, vključuje:

  • Direktivo Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti;
  • Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo;
  • Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC;
  • Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost. Direktiva o rasni enakosti diskriminacijo na podlagi rasnega ali etičnega izvora prepoveduje na številnih področjih, vključno z zaposlovanjem, socialno varnostjo in socialnimi ugodnostmi, izobrazbo ter blagom in storitvami, ki so na voljo javnosti, kot je nastanitev;
  • Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;
  • Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.

Leta 2006 je bilo več starejših zakonodajnih aktov razveljavljenih in nadomeščenih z:

  • Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano);
  • Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES;
  • Direktivo 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS;
  • Direktivo 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ;
  • Direktivo 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti;
  • Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ;
  • Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU.

B. Napredek v sodni praksi Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) ima pri spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi pomembno vlogo. Najpomembnejše sodbe s področja enakosti so:

  • Sodba v zadevi Defrenne II z dne 8. aprila 1976 (zadeva 43/75): Sodišče je priznalo neposredni učinek načela enakega plačila za moške in ženske in razsodilo, da se to načelo ne uporablja samo pri delovanju javnih oblasti, temveč tudi pri vseh pogodbah, ki so namenjene kolektivnemu urejanju plačanega dela;
  • Sodba v zadevi Bilka z dne 13. maja 1986 (zadeva C-170/84): Sodišče je razsodilo, da ukrep, ki izključuje zaposlene s krajšim delovnim časom iz poklicnega pokojninskega načrta, pomeni posredno diskriminacijo in je zato v nasprotju s prejšnjim členom 119 Pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti, če prizadene veliko več žensk kot moških, razen če je mogoče dokazati, da izključitev temelji na objektivno utemeljenih dejavnikih, ki niso povezani z diskriminacijo na podlagi spola;
  • Sodba v zadevi Barber z dne 17. maja 1990 (zadeva C-262/88): Sodišče je razsodilo, da vse oblike poklicnih pokojnin pomenijo plačilo v smislu nekdanjega člena 119 in da se zato zanje uporablja načelo enakega obravnavanja. Razsodilo je, da lahko moški uveljavljajo pravico do pokojnine ali pravico do pokojnine preživelih oseb pri enaki starosti kot ženske;
  • Sodba v zadevi Marschall z dne 11. novembra 1997 (zadeva C-409/95): Sodišče je razsodilo, da nacionalno pravilo, na podlagi katerega morajo imeti v primeru, da je v sektorju manj žensk kot moških, kandidatke prednost pri napredovanju (pozitivna diskriminacija), ni v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, pod pogojem, da prednost ni avtomatična ter da se vloge moških kandidatov obravnavajo in se jim kandidiranje ne onemogoči vnaprej;
  • Sodba v zadevi Test-Achats z dne 11. marca 2011 (zadeva C-236/09): Sodišče je razsodilo, da člen 5(2) Direktive Sveta 2004/113/ES ni veljaven, saj je v nasprotju z načelom enakega obravnavanja žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev in oskrbi z njimi. Pri določanju premij in dajatev za namene zavarovanja za moške in ženske je treba uporabljati enak sistem aktuarskih izračunov;
  • Sodba v zadevi Korwin-Mikke z dne 31. maja 2018 (zadevi T-770/16 in T-352/17): Sodišče je sankcije, ki jih je Parlament naložil poljskemu skrajno desničarskemu poslancu Januszu Korwin-Mikkeju, razglasilo za nične;
  • Sodba v zadevi Violeta Villar Láiz z dne 8. maja 2019 (C-161/18): Sodišče je ugotovilo, da je španska zakonodaja pri izračunu pokojnin za delavce s krajšim delovnim časom v nasprotju s pravom Unije, če se ugotovi, da je še posebej nenaklonjena ženskim delavkam;
  • Sodba v zadevi Praxair z dne 8. maja 2019 (C-486/18): Sodišče je razsodilo, da je treba odpravnino in nadomestilo za prezaposlovanje za zaposlenega, ki je na starševskem dopustu v obliki krajšega delovnega časa, izračunati na osnovi plače za poln delovni čas. Posledica nasprotujoče si nacionalne zakonodaje je posredna diskriminacija na podlagi spola;
  • Sodba v zadevi Safeway z dne 7. oktobra 2019 (C-171/18): Sodišče je razsodilo o poenotenju pokojninskih dajatev v poklicnem pokojninskem načrtu;
  • Sodba v zadevi Ortiz Mesonero z dne 18. septembra 2019 (C-366/18): očetu je bilo zavrnjeno dovoljenje za delo v časovno določenih izmenah, da bi lahko bolje skrbel za svoje otroke. Sodišče je razsodilo, da v tem primeru direktive ne veljajo in da ne vsebujejo določbe, ki bi državam članicam narekovala, naj v primeru prošnje za starševski dopust, zaposlenemu odobrijo pravico do dela v časovno določenih izmenah, če je običajen delovni urnik delavca izmensko delo z gibljivim delovnim časom;
  • Sodba v zadevi Hakelbracht z dne 20. junija 2019 (C-404/18): Sodišče je razsodilo, da bi bilo treba zaposlene, ki niso diskriminirani na podlagi spola, zaščititi, kadar oseba, ki naj bi bila diskriminirana na podlagi spola, vloži pritožbo, saj jih lahko delodajalec postavi v slabši položaj zaradi podpore, ki jo je formalno ali neformalno dal žrtvi domnevne diskriminacije;
  • Sodba v zadevi trgovin Tesco z dne 3. junija 2021 (C-624/19): v sodbi je Sodišče najprej spomnilo na sodbo v zadevi Praxair MRC (C-486/18), v kateri se prepoved diskriminacije med moškimi in ženskimi delavci nanaša tudi na kolektivne in individualne pogodbe, katerih namen je reguliranje plač, kot tudi na drugo ustaljeno sodno prakso, ki sodiščem omogoča, da presodijo druge razlike pri obravnavanju na osnovi plačila na podlagi spola, ki temeljijo na pravdnem pravilu. Sodišče je razsodilo, da je treba člen 157 PDEU razlagati tako, da ima neposreden horizontalni učinek v sporih med posamezniki, pri katerih je kršeno načelo enakega plačila za delavce in delavke za „delo enake vrednosti“;
  • Mnenje Sodišča 1/19 z dne 6. oktobra 2021 o pristopu h Konvenciji Sveta Evrope (Istanbulska konvencija) o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Mnenje Sodišča pojasni načine pristopa EU h Istanbulski konvenciji in njihovo pravno osnovo.

C. Najnovejše spremembe

Spodaj so navedeni najnovejši ukrepi Evropske unije na področju enakosti med ženskami in moškimi.

Zaradi pandemije covida-19 se je povečalo nasilje nad ženskami na podlagi spola, potrdile pa so se dolgoletne ugotovitve raziskav, da se tveganje nasilja v družini v času krize poveča. Da bi preprečili širjenje virusa in bi ljudje ostali doma na varnem, so se izvajali ukrepi za omejitev gibanja, vendar se je izkazalo, da dom ni varen za vse. Ti ukrepi so imeli dokazljivo vlogo pri znatnem povečanju števila prijav nasilja v družini. Zaradi teh dogodkov in ob upoštevanju pričakovanega pristopa Evropske unije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), je Komisija marca 2022sprejela predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

Komisija je 5. marca 2020 sprejela strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025. V njej je določen ambiciozen okvir za spodbujanje enakosti spolov v Evropi in zunaj nje za naslednjih pet let. Strategija temelji na viziji Evrope, kjer državljani v vsej svoji raznolikosti niso podvrženi nasilju in stereotipom ter imajo priložnost za uspeh in vodenje ne glede na spol.

Komisija je marca 2021 kot enega prvih rezultatov strategije predlagala zavezujoče ukrepe za preglednost plačil. Predložila je predlog direktive, da se s preglednostjo plač in mehanizmi izvrševanja izboljša uporaba načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske. Komisija je marca 2021 sprejela akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, ki med drugim postavlja enakost spolov v središče in določa ambiciozne cilje za udeležbo žensk na trgu dela ter zagotavljanje predšolske vzgoje in varstva. Ustrezne minimalne plače lahko prispevajo tudi k zmanjšanju plačne vrzeli med spoloma, saj jih prejema več žensk kot moških. Zato je Komisija oktobra 2020 predložila predlog direktive EU, ki bo zagotovil, da bodo delavci v EU zaščiteni z ustreznimi minimalnimi plačami. Ta predlog trenutno obravnavata Odbor za pravice žensk in enakost spolov in Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

Komisija trenutno pripravlja tudi novo zakonodajno pobudo za boj proti nasilju na podlagi spola. Javno posvetovanje o pobudi se je začelo februarja 2021. Hkrati ostaja pristop Evropske unije k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope prednostna naloga Komisije. Leta 2020 je sprejela prvo strategijo EU za pravice žrtev, s katero je še okrepila boj proti nasilju na podlagi spola.

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027

Svet je 17. decembra 2020 sprejel uredbo o večletnem finančnem okviru Unije za obdobje 2021–2027, ki jo je pred tem odobril Evropski parlament. Večletni finančni okvir daje večji poudarek vključevanju načela enakosti spolov v proračun EU.

Skupaj z instrumentom za okrevanje NextGenerationEU v vrednosti 750 milijard EUR bo Evropski uniji v prihodnjih letih omogočal zagotavljanje sredstev v največjem obsegu doslej, tj. 1,8 bilijona EUR, za podporo okrevanju po pandemiji covida-19 in financiranje dolgoročnih prednostnih nalog Unije na najrazličnejših področjih politik. Naslednji dolgoročni proračun bo pokrival sedem področij porabe. Zagotavljal bo okvir za financiranje skoraj 40 programov za porabo sredstev v naslednjem sedemletnem obdobju. NextGenerationEU tudi posveča posebno pozornost enakosti spolov. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost bi morali zlasti določati, kako naj bi naložbe in reforme, ki se financirajo iz instrumenta za okrevanje in odpornost, prispevale k spodbujanju enakosti spolov in enakih možnosti za vse.

Svet in Parlament sta aprila 2021 sprejela oba programa, ki tvorita sklad Evropske unije za pravosodje, pravice in vrednote kot del večletnega finančnega okvira Unije za obdobje 2021–2027. Programa bosta prispevala k nadaljnjemu spodbujanju, krepitvi in zaščiti pravosodja, pravic in vrednot Evropske unije. Program Državljani, enakost, pravice in vrednote za obdobje 2021–2027 posebej zajema dodeljevanje sredstev organizacijam civilne družbe, ki si prizadevajo za enakost spolov in boj proti nasilju nad ženskami in dekleti v Evropski uniji. Skupni proračun omenjenega programa bo največ 1,55 milijarde EUR (proračun v vrednosti 641,7 milijona EUR in z dodatnim financiranjem v vrednosti do 912 milijonov EUR). Proračun programa za pravosodje bo 305 milijard EUR.

Pristop Evropske unije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija).

Istanbulska konvencija, ki je začela veljati leta 2014, je prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument o preprečevanju nasilja nad ženskami in dekleti in boju proti njemu na mednarodni ravni. Konvencija določa celovit okvir pravnih ukrepov in ukrepov politike za preprečevanje tega nasilja, podporo žrtvam in kaznovanje storilcev.

V Svetu Evropske unije so po razpravi sprejeli odločitev, da se osnutek sklepa o podpisu konvencije razdeli na dva ločena sklepa, in sicer je prvi zajemal pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, drugi pa azil in nevračanje. Sklepa sta bila sprejeta maja 2017, nato pa je 13. junija 2017 Istanbulsko konvencijo v imenu Evropske unije podpisala evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov.

Podpis je prvi korak v procesu pristopa Evropske unije k tej konvenciji. Za dokončanje postopka pa je treba sprejeti še sklepe Sveta. V Svetu zakonodajne predloge na tem področju obravnava delovna skupina za temeljne pravice, državljanske pravice in prosto gibanje oseb. Skupina se je v razpravah osredotočala na kodeks ravnanja, ki bo določal, kako bodo Evropska unija in njene države članice sodelovale pri izvajanju konvencije.

Parlament je v resoluciji z dne 4. aprila 2019 zaprosil Sodišče za mnenje o združljivosti predlogov za pristop Unije k Istanbulski konvenciji s Pogodbama in o postopku za ta pristop. Sodišče je odločilo, da „Pogodbi Svetu ne prepovedujeta, da pred sprejetjem sklepa o sklenitvi Istanbulske konvencije s strani Unije počaka na soglasje držav članic“. Sklenilo je tudi, da „akt pomeni, da se konvencijo lahko razdeli na dva ločena sklepa, če se ugotovi objektivna nujnost“.

Vloga Evropskega parlamenta

Parlament ima pomembno vlogo pri podpiranju politike enakih možnosti, zlasti prek Odbora za pravice žensk in enakost spolov. Na področju enakega obravnavanja na trgu dela Parlament deluje v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje). Primeri tega delovanja so:

  • Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitev Direktive Sveta 2010/18/EU, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela junija 2019. Države članice so morale direktivo začeti izvajati do 1. avgusta 2021;
  • stališče Parlamenta o predlogu direktive o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (2021/0050(COD));
  • Komisija je marca 2022 sprejela predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini(COM(2022)0105).

O predlogu direktive o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje je stališče Parlamenta pričakovati ob prvem branju rednega zakonodajnega postopka. Parlament poleg tega prispeva k splošnemu razvoju politike na področju enakosti spolov s pripravo samoiniciativnih poročil, delavnic, predstavitev in z opozarjanjem drugih institucij na posamezna vprašanja. Primeri zajemajo:

  • maja 2022 je Odbor za pravice žensk in enakost spolov poročal o tristranskih pogajanjih o uravnoteženi zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi;
  • Parlament je v zvezi s tem predlogom sprejel stališče po prvi obravnavi 20. novembra 2013. Svet je po desetih letih sprejel stališče v zvezi s tem predlogom;
  • položaj se je spremenil, ko je francosko predsedstvo predlagalo splošni pristop k besedilu, ki ga je Svet sprejel 14. marca 2022. To je odprlo vrata za medinstitucionalna pogajanja;
  • poleg tega je Odbor za pravice žensk in enakost spolov skupaj z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve maja 2022 organiziral javno predstavitev o boju proti nasilju na podlagi spola na spletu. Nasilje na podlagi spola na spletu je neoviran in večinoma anonimen podaljšek vse pogostejšega nasilja v naši družbi. Digitalna kazniva dejanja zastraševanje, ustrahovanje, zalezovanje, razkrivanje osebnih podatkov, nadlegovanje in druga nasilna dejanja na spletu, družabnih omrežjih in prek aplikacij za takojšnje sporočanje večinoma prizadenejo ženske in dekleta;
  • Odbor za pravice žensk in enakost spolov ter Odbor za državljanske svoboščine se že dolgo na vse mogoče načine spopadata s temi problemi. Pred preučitvijo zgoraj navedenega osnutka direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini je bila organizirana nova skupna predstavitev, ki naj bi spodbudila razmislek držav članic ter predlagala načine in sredstva za nadaljnje izboljšanje obstoječega zakonodajnega okvira;
  • Interno si Parlament prizadeva tudi za vključitev načela enakosti spolov v delo vseh odborov[1]. Zato sta bili ustanovljeni mreži za vključevanje načela enakosti spolov, ki ju usklajuje Odbor za pravice žensk in enakost spolov. Mreža predsednikov in podpredsednikov za vključevanje načela enakosti spolov združuje poslance, ki podpirajo vključevanje vidika spola v delo svojih odborov. Podpira jih mreža administratorjev za vključevanje načela enakosti spolov, ki delujejo v sekretariatu vsakega odbora. Skupina na visoki ravni za enakost spolov spodbuja usposabljanje uslužbencev Parlamenta in političnih skupin v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov in njihovo ozaveščanje o tem vprašanju.

 

[1]Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2004 o vključevanju načela enakosti spolov (UL C 61 E, 10.3.2004, str. 384).

Martina Schonard