Evropska digitalna agenda
Platforme digitalnih storitev in nove tehnologije, kot je umetna inteligenca, močno vplivajo na našo družbo. Zaradi njih se je popolnoma spremenil način, kako komuniciramo, nakupujemo in dostopamo do informacij na spletu, postale pa so tudi nepogrešljiv del našega vsakdana. Evropska digitalna agenda za obdobje 2020–2030 se na te spremembe odziva z ustvarjanjem varnih digitalnih prostorov, zagotavljanjem poštene konkurence na digitalnih trgih in okrepitvijo digitalne suverenosti Evrope v skladu z digitalnim in zelenim prehodom.
Pravna podlaga
Čeprav Pogodbi ne vsebujeta posebnih določb glede informacijsko-komunikacijske tehnologije, lahko Evropska unija na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ukrepa na naslednjih področjih politik: industrija, konkurenca, trgovina, vseevropska omrežja, raziskave, energija, vzpostavitev enotnega trga, prosti pretok blaga, pretok oseb in storitev, izobraževanje in kultura.
Cilji
Evropska unija si prizadeva, da bi podjetja in ljudi pripravila na humano centrično, trajnostno in uspešnejšo digitalno prihodnost. Leta 2010 je bila na podlagi lizbonske strategije objavljena Evropska digitalna agenda, ki je prvič izpostavila ključno vlogo IKT pri doseganju ciljev Evropske unije. Leta 2015 jo je dopolnila strategija za enotni digitalni trg, katere cilji so bili omogočanje boljšega dostopa do digitalnega blaga in storitev po vsej Evropi, ustvarjanje optimalnih pogojev za digitalna omrežja in storitve ter povečanje potenciala rasti digitalnega gospodarstva. Strategija o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope iz leta 2020 se je osredotočila na tehnologije v podporo ljudem, konkurenčno gospodarstvo ter odprto in demokratično družbo. Leta 2021 so bili v digitalnem kompasu začrtani digitalni cilji Unije za leto 2030 v zvezi z znanji in spretnostmi, upravo, podjetji in infrastrukturo. Digitalno strategijo dopolnjuje deklaracija o digitalnih pravicah in načelih iz leta 2022, ki potrjuje vrednote, kot so zasebnost, vključenost in trajnostnost.
Dosežki
A. Prva Evropska digitalna agenda: 2010–2020
Prva digitalna agenda je dosegla več ključnih ciljev:
- znižanje cen elektronskih komunikacij (Uredba (EU) 2022/612) in odpravo stroškov gostovanja (14. junij 2017, gostovanje kot doma);
- boljšo spletno povezljivost z zagotavljanjem popolne osnovne širokopasovne pokritosti, predvsem zaradi razvoja mobilnih in satelitskih tehnologij;
- boljše varstvo potrošnikov na področju telekomunikacij z varovanjem zasebnosti (Direktiva 2009/136/ES) in splošne ukrepe za varstvo podatkov (Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva (EU) 2016/680).
Da bi spodbudili razvoj digitalnih omrežij in storitev, je Parlament okrepil vlogo Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), ki skrbi za sodelovanje med nacionalnimi regulatorji in Komisijo, spodbuja dobro prakso ter si prizadeva za uskladitev predpisov o komunikacijah (Uredba (EU) 2018/1971).
V prvi digitalni agendi so bili poudarjeni digitalna rast s spodbujanjem digitalnih veščin, visokozmogljivostno računalništvo, digitalizacija industrije, razvoj umetne inteligence in posodobitev javnih služb. Unija je določila tudi nova pravila o geografskem blokiranju (Uredba (EU) 2018/302) in prenosljivosti digitalnih storitev (Uredba (EU) 2017/1128), da bi potrošnikom omogočili dostop do spletnih vsebin po vsej Uniji.
Poleg novega regulativnega okvira o varstvu podatkov je Unija sprejela več zakonodajnih aktov za lažji razvoj podatkovno okretnega gospodarstva, kot so:
- uredba o prostem pretoku neosebnih podatkov (Uredba (EU) 2018/1807), ki podjetjem in javnim upravam omogoča shranjevanje in obdelavo neosebnih podatkov, kjer želijo;
- akt o kibernetski varnosti (Uredba (EU) 2019/881), s katerim se je okrepila vloga Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost in vzpostavil certifikacijski okvir za kibernetsko varnost za izdelke in storitve;
- direktiva o odprtih podatkih (Direktiva (EU) 2019/1024), ki določa skupna pravila za evropski trg podatkov, ki jih hrani javni sektor.
B. Druga Evropska digitalna agenda: Digitalni kompas do leta 2030
Zdajšnja, nova digitalna agenda se osredotoča na spremembe, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, ter bistveno vlogo digitalnih storitev in trgov in poudarja tehnološke in geopolitične ambicije Unije. Komisija je v sporočilih o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope in evropskem digitalnem desetletju natančno opredelila ukrepe za varne digitalne storitve in trge. Kot prednostne naloge je navedla kvantno računalništvo, strategije za blokovne verige, umetno inteligenco, polprevodnike (evropski akt o čipih), digitalno suverenost, kibernetsko varnost, tehnologiji 5G in 6G, evropski podatkovni prostor in svetovne tehnološke standarde.
Unija je marca 2021 uvedla digitalni kompas s štirimi digitalnimi cilji, ki jih bo treba doseči do leta 2030:
- znanja in spretnosti: vsaj 80 % vseh odraslih bi moralo imeti osnovna digitalna znanja in spretnosti, v Uniji bi moralo biti zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, na teh delovnih mestih pa bi se moralo zaposliti tudi več žensk;
- podjetja: 75 % podjetij bi moralo uporabljati storitve računalništva v oblaku, vele podatke in umetno inteligenco, več kot 90 % malih in srednjih podjetij v Uniji bi moralo doseči vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti, število samorogov (zagonskih podjetij z veliko vrednostjo) v EU pa bi se moralo podvojiti;
- infrastruktura: vsa gospodinjstva v Uniji bi morala imeti gigabitno povezljivost, vsa poseljena območja pa bi morala biti pokrita s tehnologijo 5G, Evropa bi morala proizvesti 20 % svetovne proizvodnje najsodobnejših in trajnostnih polprevodnikov, v EU bi bilo treba uvesti 10.000 podnebno nevtralnih izredno varnih robnih vozlišč, Evropa pa bi morala imeti svoj prvi kvantni računalnik;
- javne storitve: vse najpomembnejše javne storitve bi morale biti na voljo na spletu, vsi državljani bi morali imeti dostop do svojih zdravstvenih kartotek, 80 % državljanov pa bi moralo uporabljati rešitve za elektronsko dokazovanje istovetnosti.
Program Digitalna Evropa, ki je bil uveden z Uredbo (EU) 2021/694, je pobuda Unije, ki v obdobju 2021–2027 namenja 7,5 milijarde EUR projektom digitalne tehnologije s področij, kot so super-računalništvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredna digitalna znanja in spretnosti ter povezovanje digitalnih tehnologij, ki jih podpirajo vozlišča digitalnih inovacij.
V programu politike Digitalno desetletje do leta 2030 so navedeni pravno zavezujoči cilji od septembra 2022, s čimer se je digitalni kompas iz strategije preoblikoval v izvedbeno orodje z mehanizmi letnega poročanja in sodelovanja držav članic.
1. Podatki
Souporaba podatkov je osrednjega pomena za digitalno vizijo Evrope. Evropska unija spodbuja podatkovno vodene inovacije, obenem pa si prizadeva ohraniti ravnovesje z zasebnostjo, zaščito, etiko in varnostjo, pri čemer preučuje uporabo in izmenjavo neosebnih podatkov za nove tehnologije in poslovne paradigme.
Z evropsko strategijo za podatke je bila predstavljena zamisel o skupnem evropskem podatkovnem prostoru, ki bi zajemal devet sektorjev in zagotovil, da bi bilo na voljo več podatkov za uporabo v gospodarstvu in družbi, pa tudi, da bi imela podjetja in posamezniki večji nadzor nad podatki, ki jih ustvarjajo. Evropski regulativni okvir za podatke sestavljajo splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679) in Direktiva (EU) 2016/680, akt o evropskem upravljanju podatkov (Uredba (EU) 2022/868) o razpoložljivosti podatkov in zaupanju ter evropski akt o podatkih (Uredba (EU) 2023/2854) o pravičnem dostopu in pravicah uporabnikov, ki hkrati zagotavlja varstvo osebnih podatkov.
2. Umetna inteligenca
V beli knjigi o umetni inteligenci iz februarja 2020 je bila poudarjena ključna vloga umetne inteligence v sodobni družbi, napovedane pa so bile tudi njene družbene in gospodarske koristi v vseh sektorjih. Parlament je marca 2024 sprejel akt o umetni inteligenci, ki uvaja zaščitne ukrepe pri uporabi umetne inteligence za splošne namene, omejuje uporabo sistemov za biometrično identifikacijo s strani organov kazenskega pregona, prepoveduje družbeno točkovanje in uporabo umetne inteligence za manipulacijo ali izkoriščanje ranljivosti uporabnikov ter potrošnikom zagotavlja pravico, da vložijo pritožbe in prejmejo smiselna pojasnila. Na podlagi akta je bil ustanovljen tudi Urad za umetno inteligenco, ki usklajuje izvrševanje in izvajanje na ravni EU.
Komisija je septembra 2022 predstavila predlog direktive o odgovornosti za umetno inteligenco, s katerim bi zagotovili enako zaščito vsem, ki so bili zaradi umetne inteligence oškodovani. Predstavila je tudi predlog za novo direktivo o odgovornosti za proizvode, ki zajema tudi digitalne proizvode, kot je umetna inteligenca.
3. Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih
Temelj digitalne strategije je oblikovanje varnejšega, bolj odprtega enotnega digitalnega trga, ki poudarja pravice uporabnikov in pošteno poslovno konkurenco. Vključuje dva zakonodajna stebra, akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, s katerima se posodabljajo pravila, ki urejajo digitalne storitve v EU. Akta, ki sta ju sozakonodajalca sprejela leta 2022, se uporabljata od maja 2023 in obsegata enoten sklop pravil za celotno Unijo. Akt o digitalnih storitvah opredeljuje odgovornosti za posredniške storitve, zlasti spletne platforme. Za velike platforme veljajo posebne smernice, saj pomenijo tveganja pri razširjanju nezakonitih in škodljivih vsebin. Akt o digitalnih trgih določa pravila za podjetja s statusom vratarja. Namenjena so tistim podjetjem, ki so najbolj dovzetna za nepoštene prakse, in zajemajo storitve, kot so spletno posredovanje, družbena omrežja in računalništvo v oblaku. Komisija je na podlagi akta o digitalnih storitvah predlagala uredbo za lažje zbiranje in izmenjavo podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitvenih objektov. Zakonodajni postopek se je uspešno zaključil s podpisom končnega akta 11. aprila 2024.
4. E-uprava, e-identiteta in digitalni euro
V digitalni agendi sta poudarjena e-uprava in čezmejno sodelovanje javnega sektorja. Komisija je novembra 2022 predstavila predlog, Svet pa je marca 2024 sprejel akt o interoperabilni Evropi (Uredba (EU) 2024/903) za okrepitev javnih storitev v Uniji. Na podlagi akta bo ustanovljen interoperabilni odbor za Evropo, ki ga bodo sestavljali predstavniki držav članic, Komisije in drugih organov EU.
Krepitev zaupanja na spletu je ključnega pomena za družbeni in gospodarski razvoj. Uredba (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji vsebuje okvir za varno digitalno interakcijo med državljani, podjetji in organi. Parlament je februarja 2024 sprejel okvir za evropsko digitalno identiteto, s katero bi 80 % državljanov Unije do leta 2030 omogočili dostop do ključnih javnih storitev z digitalno identiteto. Komisija je 28. junija 2023 predstavila zakonodajni sveženj, v katerem je vzpostavila digitalno obliko centralno-bančnega denarja, ki dopolnjuje denar v fizični obliki, ter določila pravila in pogoje za njegovo uporabo.
5. Kibernetska varnost
Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 10. novembra 2022 v odziv na rusko agresijo proti Ukrajini uvedla politiko EU za kibernetsko obrambo in akcijski načrt za vojaško mobilnost 2.0. Njun cilj je spodbuditi naložbe v kibernetsko obrambo, s čimer se bo okrepilo sodelovanje med vojaškimi in civilnimi kibernetskimi skupnostmi, zagotoviti učinkovito obvladovanje kibernetskih kriz ter okrepiti položaj Unije v kritičnih kibernetskih tehnologijah. Krepita tudi evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo, katere cilj je ustvariti povezano vseevropsko obrambno industrijo. Direktiva NIS 2 (Direktiva (EU) 2022/2555) je decembra 2022 nadomestila predhodnico in njeno področje razširila na več sektorjev in subjektov. Na podlagi predloga Komisije je bil decembra 2023 dosežen neformalni dogovor o aktu o kibernetski odpornosti, s katerim bi se povečala varnost različnih tehnoloških proizvodov. Parlament je aprila 2024 sprejel akt o kibernetski solidarnosti, katerega cilj je okrepiti solidarnost na ravni EU ter bolje odkrivati kibernetske grožnje in incidente ter se odzivati nanje. Parlament in Svet pa sta dosegla tudi dogovor o spremembi akta o kibernetski varnosti.
6. Mediji in demokracija
Komisija je decembra 2020 v sporočilu predstavila načrt za okrevanje in preobrazbo evropskega medijskega sektorja. V njem je poudarila, da je treba okrepiti nacionalno podporo prek odobrenih načrtov za okrevanje po pandemiji covida-19 in izpostavila moteč vpliv svetovnih spletnih platform na medije, zlasti njihov prevladujoči položaj na trgih podatkov in oglaševanja. Navedeni načrt za medijski sektor dopolnjuje akcijski načrt za evropsko demokracijo, ki se osredotoča na večje digitalno prilagajanje v sektorju, večjo svobodo in pluralnost medijev ter boj proti dezinformacijam. Omenja tudi zmanjšanje svobode medijev zaradi vse več groženj novinarjem. Evropski akt o svobodi medijev, ki je bil sprejet marca 2024, zagotavlja uredniško neodvisnost in pluralnost medijev ter novinarje ščiti pred nadzorom.
7. Izobraževanje ter znanja in spretnosti
Evropska unija poleg predpisov poudarja tudi digitalno izobraževanje. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) državam članicam nudi pomoč pri prilagajanju izobraževalnih sistemov digitalni dobi. Na prvo mesto postavlja oblikovanje trdnega digitalnega izobraževalnega ekosistema in poudarja pomen znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo.
8. Delovni pogoji pri platformnem delu
Oktobra 2024 je bila sprejeta direktiva o platformnem delu. Namen novih pravil je urediti, kako pravilno določiti zaposlitveni status platformnih delavcev in kako bi morale digitalne platforme dela uporabljati algoritme in umetno inteligenco za spremljanje in ocenjevanje delavcev v tem sektorju.
9. Digitalna infrastruktura
Komisija je 21. februarja 2024 predstavila nove pobude za digitalno infrastrukturo v Evropi, da bi začela razprave o konkretnih predlogih za spodbujanje inovacij, varnosti in odpornosti digitalne infrastrukture.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament je v resoluciji z dne 12. marca 2019 Komisijo pozval, naj znova oceni področje uporabe direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter se odzove na grožnje, ki jih prinaša digitalizacija. Pozval je tudi k uskladitvi z okrepljeno evropsko politiko kibernetske varnosti ter večji vlogi Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost.
20. oktobra 2020 je sprejel tri resolucije o umetni inteligenci, v katerih je obravnaval etiko, civilno odgovornost in intelektualno lastnino ter pozval k oblikovanju evropskega pravnega okvira za umetno inteligenco, ki temelji na etiki. Za napredek na enotnem digitalnem trgu je sprejel resolucijo o aktu o digitalnih storitvah. V njej je izpostavil, da bi moral zakonodajni sveženj krepiti notranji trg, skrbeti za varstvo potrošnikov ter enakovredno obravnavo nezakonitih dejavnosti na spletu in zunaj njega, ohranjati preglednost, spoštovati pravice in vključevati subjekte zunaj Unije, ki vplivajo na evropske potrošnike. Pozval je tudi k večji pravičnosti, preglednosti in odgovornosti za moderiranje vsebin v digitalnih storitvah. Resolucija je temeljila na raziskavah, delavnici in nizu študij, ki jih je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Uskladitev predlogov akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih z resolucijo Parlamenta kaže, da Parlament lahko vpliva na zakonodajni program, čeprav nima formalne pravice do zakonodajne pobude.
Parlament je 20. maja 2021 v resoluciji o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope pozval k odpravi ovir za delovanje enotnega digitalnega trga in k izboljšanju uporabe umetne inteligence za evropske potrošnike.
12. decembra 2023 je pozval k prepovedi tehnik, ki povzročajo odvisnost v zasnovi spletnih storitev, kot sta nenehno podrsavanje po zaslonu ali samodejno predvajanje. Nekateri poslanci so želeli skupaj s seznamom dobre prakse oblikovanja uvesti tudi digitalno pravico posameznika, da se ga ne moti.
Poslanci so 13. decembra 2023 poudarili, da je treba ponovno oceniti pravila EU o geografskem blokiranju, da bi odpravili preostale ovire in v celoti izkoristili potencial enotnega trga.
Parlament je 13. marca 2024 v okviru evropskega akcijskega načrta za demokracijo odobril zakon o svobodi in pluralnosti medijev(evropski akt o svobodi medijev), s katerim se krepi zaščita neodvisnosti medijev, in drugi zakon o preglednosti demokratičnih procesov, s katerim je urejeno politično oglaševanje.
Za več informacij o tej temi obiščite spletišči Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.
Matteo Ciucci / Costanza Pierdonati / Maxim Hauk