Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Energijska učinkovitost

Ukrepi za energijsko učinkovitost so namenjeni doseganju trajnostne oskrbe z energijo, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, izboljševanju zanesljivosti oskrbe, zmanjševanju stroškov uvoza in spodbujanju evropske konkurenčnosti. Sozakonodajalca sta se leta 2023 odločila zmanjšati porabo končne energije v EU za vsaj 11,7 % do leta 2030 v primerjavi z napovedmi iz leta 2020.

Pravna podlaga

Člen 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Dosežki

A. Direktiva o energetski učinkovitosti

1. Direktiva o energetski učinkovitosti: letu 2020 naproti

Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) je določila prve zavezujoče cilje EU glede energetske učinkovitosti (kasnejša raba: energijska učinkovitost). Ti cilji naj bi do leta 2020 pomagali zmanjšati porabo primarne in končne energije na ravni EU za 20 % v primerjavi z napovedmi iz leta 2007. Konkretno je to pomenilo porabo največ 1474 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe) za primarno energijo in 1078 za končno energijo.

Direktiva od držav EU zahteva, da določijo okvirne nacionalne cilje tako za primarno energijo, ki jo energetski sektor uporablja za pretvorbo in dobavo, kot tudi za končno energijo, ki jo neposredno porabijo končni uporabniki. Uvedla je ukrepe za lažje doseganje teh ciljev in določila pravno zavezujoča pravila za končne uporabnike in dobavitelje energije. Poleg tega so morale države EU objaviti triletne nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost.

2. Revidirana direktiva o energetski učinkovitosti: letu 2030 naproti

Nova (Direktiva (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti), ki je začela veljati oktobra 2023, je povečala cilje Unije glede energetske učinkovitosti. Novi cilji naj bi pomagali zmanjšati porabo primarne in končne energije na ravni EU za 11,7 % do leta 2030 v primerjavi z napovedmi iz leta 2020. V absolutnem smislu bo poraba primarne in končne energije v EU do leta 2030 znašala največ 992,5 Mtoe za primarno energijo oziroma 763 Mtoe za končno energijo.

Medtem ko je cilj porabe končne energije za države EU kolektivno zavezujoč, je cilj glede porabe primarne energije v novorevidirani različici direktive zgolj okviren. Direktiva od držav članic zahteva, da za doseganje cilja Unije določijo okvirne nacionalne cilje povečanja energijske učinkovitosti, ki naj bi temeljili na prispevkih za porabo končne energije. V njej so opredeljene nove obveznosti letnega prihranka energije za države EU, začenši z vsaj 0,8 % porabe končne energije do leta 2023, ki se nato poveča na 1,3 % od leta 2024, 1,5 % od leta 2026 in 1,9 % od leta 2028. V skladu z direktivo Komisija oceni že obstoječa partnerstva za energijsko učinkovitost in po potrebi za posamezne sektorje na ravni EU predlaga nova.

Direktiva za javni sektor uvaja obveznost, da mora dajati zgled. Javni organi EU morajo vsako leto zmanjšati skupno porabo končne energije za vsaj 1,9 % v primerjavi z letom 2021 in prenoviti vsaj 3 % skupne tlorisne površine svojih ogrevanih in/ali hlajenih stavb. Direktiva spreminja opredelitev učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in določa nove zahteve za popolno razogljičenje oskrbe teh sistemov do leta 2050.

Navsezadnje določa obveznosti poročanja za podatkovna središča, namenske točke „vse na enem mestu“ za mala in srednja podjetja, gospodinjstva in javne organe ter obveznosti glede načrtovanja ogrevanja in hlajenja v občinah, ki štejejo več kot 45.000 prebivalcev. Vsebuje tudi določbe o varstvu potrošnikov, opredeljuje energetsko revščino na ravni EU in uvaja ukrepe za njeno zmanjšanje.

Revizija direktive o energetski učinkovitosti je bila rezultat štirih različnih faz:

  • Leta 2018 se je s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“ poraba primarne in končne energije v EU do leta 2030 zmanjšala za 32,5 % v primerjavi z napovedmi iz leta 2007.
  • Leta 2021 je bilo v svežnju „Pripravljeni na 55“ predlagano povečanje cilja EU glede energijske učinkovitosti na vsaj 9 % do leta 2030 v primerjavi z napovedmi za leto 2030 iz leta 2020. Z revizijo je bilo kot steber energetske unije uvedeno načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“.
  • Leta 2022 je bilo po ruski agresiji proti Ukrajini v načrtu REPowerEU predlagano nadaljnje povečanje zavezujočega cilja povečanja energijske učinkovitosti na 13 % do leta 2030 in uvedeni cilji zmanjšanja povpraševanja na notranjem energijskem trgu (2.1.9.).
  • Parlament in Svet sta se leta 2023 dogovorila o cilju povečanja energijske učinkovitosti v višini 11,7 % do leta 2030.

V skladu z uredbo o upravljanju ((EU) 2018/1999) morajo države EU pripraviti desetletne nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021–2030 ter vsaki dve leti predložiti poročila o napredku. Komisija spremlja in ocenjuje poročila o napredku in lahko sprejme ukrepe na ravni Unije, da zagotovi njihovo skladnost s splošnimi cilji EU.

B. Splošni okvir

1. Energijska učinkovitost stavb

a. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb

Cilj direktive o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) je zmanjšati emisije toplogrednih plinov in porabo energije v stavbnem sektorju EU, da bi do leta 2050 postal podnebno nevtralen, prenoviti najmanj učinkovite stavbe in izboljšati izmenjavo informacij o energetski učinkovitosti. Njena revizija je bila končno odobrena marca 2024.

Nova direktiva določa cilje zmanjšanja emisij za stavbe tako na ravni EU kot na nacionalni ravni:

  • Vse nove stavbe EU bodo morale biti od leta 2030 brezemisijske, nove javne stavbe (v lasti ali uporabi) pa že od leta 2028.
  • Za nestanovanjske stavbe bodo države EU opredelile minimalne standarde energijske učinkovitosti za prenovo 16 % najmanj učinkovitega stavbnega fonda do leta 2030 in 26 % do leta 2033.
  • Za stanovanjske stavbe bodo države EU zagotovile krivuljo postopne prenove svojega celotnega stavbnega fonda, pri čemer se bo povprečna poraba primarne energije do leta 2030 zmanjšala za vsaj 16 %, do leta 2035 pa za 20–22 %.

V direktivi so opredeljeni pojmi „brezemisijska stavba“, „skorajničenergijska stavba“ in „celovita prenova“, dolgoročne strategije prenove pa so nadomeščene z nacionalnimi načrti prenove stavb, ki so bolj operativni in se bolje spremljajo.

Direktiva od držav EU zahteva, da postopoma uvedejo solarne naprave v javnih in nestanovanjskih stavbah, odvisno od njihove velikosti, in v vseh novih stanovanjskih stavbah do leta 2030, če je to tehnično in ekonomsko primerno.

Z letom 2025 preneha subvencionirati samostojne kotle na fosilna goriva, od držav EU pa zahteva, da vzpostavijo zmogljivosti za tehnično pomoč, opredeljuje izjeme za kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine ter izjeme za stavbe s posebnim arhitekturnim ali zgodovinskim pomenom, začasne objekte, cerkve in verske objekte.

b. Strategija za val prenove

Komisija je oktobra 2020 objavila strategijo za val prenove, da bi spodbudila prenovo. Njen cilj je v naslednjih desetih letih vsaj podvojiti stopnje prenove ter zagotoviti, da bodo prenove privedle do večje energijske učinkovitosti in učinkovitejše rabe virov.

2. Soproizvodnja toplote in električne energije

Soproizvodnja je istočasna proizvodnja električne energije in koristne toplote. V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti lahko Komisija od držav EU zahteva, da izvedejo celovito oceno možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje, vključno z oceno potenciala za soproizvodnjo.

3. Energijska učinkovitost izdelkov

Evropska unija je uvedla več ukrepov v zvezi z energijsko učinkovitostjo izdelkov, tudi zahteve za okoljsko primarno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (Direktiva 2009/125/ES), in okvir za označevanje z energijskimi nalepkami (Uredba (EU) 2017/1369).

Novi okvir za označevanje energijske učinkovitosti izdelkov odpravlja ocene A+, A++ ali A+++ in se vrača na enostavnejšo lestvico oznak od A do G.

Vloga Evropskega parlamenta

Parlament vztrajno poziva k ambicioznim ciljem na področju energijske učinkovitosti in strožjim predpisom.

Poslanci Evropskega parlamenta so 17. januarja 2018 sprejeli spremembe v prvi obravnavi, v katerih so zahtevali najmanj 35-odstotni cilj glede energijske učinkovitosti v EU do leta 2030, torej več od 30-odstotnega povečanja, ki ga je predlagala Komisija.

Parlament je 15. januarja 2020 sprejel resolucijo o evropskem zelenem dogovoru, v kateri je pozval k reviziji direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb v skladu z večjimi podnebnimi ambicijami EU. septembra 2020 je sprejel resolucijo o čim večjem izkoriščanju potenciala stavbnega fonda EU za energetsko učinkovitost in pozval Komisijo, naj pripravi usklajene ukrepe za spodbujanje hitrejše in temeljite prenove stavb.

Parlament je 14. septembra 2022 sprejel spremembo, s katero je nekoliko povečal cilj EU na področju energijske učinkovitosti, ki ga je Komisija predlagala v okviru načrta RepowerEU, in sicer na vsaj 14,5 % porabe končne energije do leta 2030 v primerjavi s projekcijami iz leta 2020. To je enakovredno omejitvam porabe končne in primarne energije v višini 740 Mtoe oziroma 960 Mtoe.

Parlament je 14. marca 2023 sprejel stališče v prvi obravnavi o tem, da morajo stanovanjske stavbe do leta 2030 doseči minimalni standard energijske učinkovitosti na ravni EU (razred E do leta 2030 in razred D do leta 2033) in o podpornih ukrepih za boj proti energijski revščini. Nestanovanjske in javne stavbe bi morale ta razreda doseči do leta 2027 oziroma do leta 2030. Določene izjeme bi se uporabljale za posebne stavbe (spomeniki, tehnične stavbe, začasna uporaba stavb ali cerkva, verski objekti itd.) in za javna socialna stanovanja, kjer bi prenova pomenila zvišanje najemnin, ki ga ne bi bilo mogoče nadomestiti s prihranki pri računih za energijo. Ranljivim gospodinjstvom pa je treba omogočiti dostop do ciljnih nepovratnih sredstev in subvencij.

Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.

 

Matteo Ciucci