Energetska učinkovitost
Zmanjševanje porabe in preprečevanje izgub energije postaja za EU vse pomembnejše vprašanje. Ukrepi za energetsko učinkovitost se ne uveljavljajo samo za doseganje trajnostne oskrbe z energijo, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, izboljševanje zanesljivosti oskrbe in zmanjševanja stroškov uvoza, temveč tudi za spodbujanje evropske konkurenčnosti. V zadnjih 15 letih se je zakonodaja EU s tega področja močno razvila. Voditelji EU so si leta 2018 zastavili cilj, da bi se morala letna poraba energije na ravni EU do leta 2030 zmanjšati za 32,5 %. Marca 2023 so se dogovorili o ciljih zmanjšanja porabe primarne in končne energije v EU za 38 % oziroma 40,5 % do leta 2030. Zato je energetska učinkovitost strateška prednostna naloga energetske unije, ki temelji na načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“. Trenutno se razpravlja o prihodnjem okviru politike za obdobje do leta 2030 in po letu 2030.
Pravna podlaga
Člen 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Dosežki
A. Direktiva o energetski učinkovitosti
1. Direktiva o energetski učinkovitosti: letu 2020 naproti
V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), ki je začela veljati decembra 2012, so morale države članice določiti okvirne nacionalne cilje na tem področju in tako zagotoviti, da je EU dosegla svoj krovni cilj 20-odstotnega zmanjšanja porabe energije do leta 2020. V absolutnem smislu je morala poraba energije v EU do leta 2020 znašati največ 1474 oziroma 1078 milijonov ton ekvivalenta nafte za primarno oziroma končno energijo. Države članice so lahko določile strožje minimalne zahteve, če so želele privarčevati energijo. Direktiva je uvedla tudi obvezen sklop ukrepov, s katerimi naj bi države članice dosegle zastavljeni cilj, in določila pravno zavezujoča pravila za končne uporabnike in dobavitelje energije. Države članice so morale objaviti svoje triletne nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost.
2. Revidirana direktiva o energetski učinkovitosti: letu 2030 naproti
Načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, katerega namen je zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno oskrbo z energijo v EU, je eno od ključnih načel energetske unije.
Komisija je novembra 2018 v okviru svežnja „Čista energija za vse Evropejce“ predlagala revizijo direktive o energetski učinkovitosti, s katero bi se cilji zmanjšanja porabe primarne in končne energije v EU do leta 2030 povečali na 32,5 % v primerjavi z napovedmi porabe energije za leto 2030 iz leta 2007. V absolutnem smislu bi morala poraba energije v EU do leta 2030 znašati največ 1128 oziroma 846 milijonov ton ekvivalenta nafte za primarno oziroma končno energijo. Direktiva je od držav članic tudi zahtevala, da uvedejo ukrepe za zmanjšanje letne porabe energije za povprečno 4,4 % do leta 2030. V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 so morale države članice predlagati nacionalne energetske cilje in pripraviti desetletne nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021–2030. Prav tako morajo vsake dve leti predložiti poročila o napredku, Komisija pa jih spremlja in oceni ter lahko sprejme ukrepe na ravni Evropske unije, da zagotovi njihovo skladnost s splošnimi cilji EU. Nova direktiva je začela veljati decembra 2018, države članice pa so jo prenesle v nacionalno zakonodajo do 25. junija 2020.
Komisija je julija 2021 v okviru izvajanja svežnja „Pripravljeni na 55“ predlagala prvo revizijo direktive o energetski učinkovitosti, da bi njene cilje povečanja energetske učinkovitosti uskladila z novimi podnebnimi cilji. Predlagala je povečanje zavezujočega letnega cilja EU za zmanjšanje porabe energije za vsaj 9 %, merjeno glede na posodobljene izhodiščne projekcije iz leta 2020, ali pa ustrezno povečanje ciljev za zmanjšanje porabe primarne in končne energije za 39 % oziroma 36 % do leta 2030, merjeno glede na prvotne izhodiščne projekcije iz leta 2007. V absolutnem smislu bi poraba energije v EU do leta 2030 v skladu s predlogom znašala največ 1023 oziroma 787 milijonov ton ekvivalenta nafte za primarno oziroma končno energijo do leta 2030.
Predlog je od držav članic zahteval, da določijo okvirne nacionalne cilje za zmanjšanje porabe energije, državam članicam je zagotovil formulo za izračun njihovih prispevkov, uvedel okrepljene mehanizme za samodejno zapolnjevanje vrzeli in podvojil obveznost držav članic, da med letoma 2024 in 2030 dosežejo nove letne prihranke energije v višini 1,5 % njihove porabe končne energije med letoma 2024 in 2030. Uvedel je tudi zahteve za javne stavbe, kot sta letni cilj zmanjšanja porabe energije za 1,7 % v javnem sektorju za 1,7 % in cilj prenove najmanj 3 % skupne tlorisne površine stavb javne uprave. Poleg tega je predlagal zmanjšanje energetske revščine z dajanjem prednosti ranljivim odjemalcem ter uvedel revizijske obveznosti in zahteve glede tehnične usposobljenosti, zlasti za velike porabnike energije.
Maja 2022 je Komisija kot del svojega načrta REPowerEU po ruski agresiji proti Ukrajini predlagala drugo revizijo direktive o energetski učinkovitosti, s katero bi dodatno povečali zavezujoči cilj zmanjšanja porabe energije z 9 % na 13 % ali pa ustrezno povečanje ciljev za zmanjšanje porabe primarne in končne energije na najmanj 41 % oziroma 39 % do leta 2030, merjeno glede na prvotne izhodiščne projekcije iz leta 2007. V absolutnem smislu bi poraba energije v EU do leta 2030 v skladu s predlogom znašala največ 980 oziroma 750 milijonov ton ekvivalenta nafte za primarno oziroma končno energijo.
V predlogu so bile podrobno opisane tudi kratkoročne spremembe vedenjskih vzorcev, s katerimi naj bi dosegli 5-odstotno zmanjšanje povpraševanja po plinu in nafti, države članice pa bi spodbudili, da bi organizirale posebne komunikacijske kampanje za gospodinjstva in industrijo ter z davčnimi ukrepi spodbujale varčevanje z energijo, kot so znižane stopnje davka na dodano vrednost za energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, izolacijo stavb ter energetsko učinkovite naprave in izdelke. Predlog je tudi določil nujne ukrepe v primeru resnih motenj v oskrbi in napovedal smernice o merilih za prednostno razvrščanje odjemalcev in omogočanje usklajenega načrta EU za zmanjšanje povpraševanja. Med julijem in decembrom 2022 je bila direktiva dopolnjena z uvedbo novih ciljev za zmanjšanje povpraševanja na notranjem energetskem trgu (2.1.9.), med drugim s prostovoljnim ciljem 15-odstotnega zmanjšanja plina med avgustom 2022 in marcem 2023, prostovoljnim ciljem zmanjšanja bruto električne energije za 10 % med decembrom 2022 in marcem 2023 ter obveznim ciljem zmanjšanja električne energije za 5 % v času konic.
Marca 2023 sta se Parlament in Svet neuradno dogovorila o določitvi cilja EU glede energetske učinkovitosti v višini 11,7 % do leta 2030 v primerjavi z napovedmi porabe energije za leto 2030 iz leta 2020. Na podlagi tega je določena zavezujoča zgornja meja porabe končne energije v EU, in sicer 763 milijonov ton ekvivalenta nafte, in pa okvirni nacionalni cilji 993 milijonov ton ekvivalenta nafte za primarno porabo. Letne obveznosti prihranka energije za države članice naj bi v obdobju 2024–2030 v povprečju znašale 1,49 % njihove porabe končne energije, kar je več od sedanje ravni 0,8 %, do konca leta 2030 pa bodo postopoma dosegle 1,9 %.
O prihodnjem okviru politike za obdobje do leta 2030 in po njem se še razpravlja.
B. Splošni okvir
1. Energetska učinkovitost stavb
a. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb
Namen Direktive (EU) 2010/31 (direktiva o energetski učinkovitosti stavb), ki je bila spremenjena leta 2018, je zagotoviti, da bo imela vsaka država članica do leta 2050 energetsko zelo učinkovit in razogljičen stavbni fond. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb uvaja dolgoročne strategije prenove za države članice, da bi podprli prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stavb v energetsko zelo učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050. Direktiva tudi pospešuje preoblikovanje obstoječih stavb v „skorajničenergijske stavbe“ do leta 2050 in določa, da morajo imeti vse nove stavbe od leta 2021 naprej skoraj ničelno porabo energije. Prav tako podpira posodobitev vseh stavb s pomočjo pametnih tehnologij.
Komisija je 15. decembra 2021 predlagala revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb, da bi jo uskladila s ciljem 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU in ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Revizija določa vizijo in orodja, s katerimi naj bi dosegli brezemisijski stavbni fond do leta 2050, uvaja novo opredelitev brezemisijskih stavb in izboljšuje obstoječe opredelitve, kot sta „skorajničenergijska stavba“ in „temeljita prenova“. Predlog nadomešča dolgoročne strategije prenove z nacionalnimi načrti prenove stavb z bolj operativnim pristopom in boljšim spremljanjem, ki jih je treba predložiti do 30. junija 2024. Zvišuje minimalne energetske standarde, saj morajo biti vse nove stavbe v EU do leta 2030 brezemisijske, vse nove javne stavbe pa do leta 2027, nestanovanjske stavbe z razredom energetske učinkovitosti G je treba do leta 2027 prenoviti vsaj v razred F in do leta 2030 v razred E, vse stanovanjske stavbe pa morajo do leta 2030 doseči najmanj razred F in do leta 2033 razred E. Revizija zagotavlja primerljive nacionalne standarde za energijske izkaznice do leta 2025, uvaja prostovoljne izkaze o prenovi stavb do leta 2024 in indikator pripravljenosti na pametne sisteme do leta 2026 ter zagotavlja finančno podporo za ublažitev energetske revščine.
Komisija je 18. maja 2022 po ruski invaziji na Ukrajino in v skladu z načrtom REPowerEU spremenila direktivo o energetski učinkovitosti stavb, tako da je povečala podporo za uporabo sončne energije v stavbah, vključno s selektivno in postopno obveznostjo namestitve sončnih panelov na strehe (pobuda za strešne sončne panele), ter ukrepe za zmanjševanje povpraševanja po energiji.
b. Strategija za val prenove
Komisija je oktobra 2020 objavila novo strategijo za spodbujanje prenove z naslovom „Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj“, katere cilj je v naslednjih desetih letih vsaj podvojiti stopnje prenove ter zagotoviti, da bodo prenove privedle do večje energetske učinkovitosti in učinkovitejše rabe virov. Pobuda za/o val prenove temelji na ukrepih, dogovorjenih v okviru svežnja „Čista energija za vse Evropejce“, zlasti na zahtevi, da mora vsaka država članica objaviti dolgoročno strategijo za prenovo stavb, ter z gradbeništvom povezanih vidikih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov vsake države članice.
2. Soproizvodnja
V sklopu svežnja o energetski uniji je Komisija 16. februarja 2016 objavila strategijo EU za ogrevanje in hlajenje. Strategija zajema načrte za povečanje energetske učinkovitosti stavb ter izboljšanje povezav med elektroenergetskimi sistemi in sistemi daljinskega ogrevanja. To naj bi občutno povečalo uporabo obnovljivih virov energije ter spodbujalo ponovno uporabo odpadne toplote in hladu, ki ju ustvari industrija. Zakonske določbe za to strategijo so bile vključene v sveženj „Čista energija za vse Evropejce“.
Revizija direktive o energetski učinkovitosti leta 2018 je od držav članic zahtevala, naj ocenijo možnosti za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter daljinsko ogrevanje in hlajenje na svojem ozemlju in o njih obvestijo Komisijo, poleg tega pa naj opravijo tudi oceno stroškov in koristi na podlagi podnebnih razmer, ekonomske izvedljivosti in tehnične primernosti (z nekaterimi izjemami).
Predlog Komisije za revizijo direktive o energetski učinkovitosti julija 2021 uvaja strožje načrtovanje in spremljanje celovitih ocen, revidirane opredelitve učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja ter dodatna merila za specifične emisije v soproizvodnji z visokim izkoristkom (270g CO2/kWh). Maja 2022 je bila s spremembo glede energetske učinkovitosti stavb uvedena obveznost držav članic, da spodbujajo nameščanje solarnih naprav na stavbah.
3. Energetska učinkovitost proizvodov
Evropska unija je uvedla več ukrepov v zvezi z energetsko učinkovitostjo izdelkov, tudi zahteve za okoljsko primarno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (Direktiva 2009/125/ES), in določila okvir za označevanje z energijskimi nalepkami (Uredba (EU) 2017/1369). Novi okvir za označevanje energetske učinkovitosti izdelkov odpravlja ocene A+, A++ ali A+++ in se vrača na enostavnejšo lestvico oznak od A do G.
Komisija je 23. februarja 2021 sprejela spremembo uredb o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami za različne vrste izdelkov.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament vztrajno poziva k bolj ambicioznim ciljem na področju energetske učinkovitosti in k strožjim predpisom. Parlament je imel leta 2012 osrednjo vlogo pri pogajanjih o direktivi o energetski učinkovitosti. Poskrbel je, da iz končnega kompromisnega dogovora s Svetom niso bile črtane zahteve glede nacionalnih strategij obnove in obvezni energetski pregledi za velika podjetja.
Parlament je 23. junija 2016 sprejel resolucijo o poročilu o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti in ugotovil, da se je obstoječa direktiva slabo izvajala ter pozval države članice, naj jo hitro in v celoti izvedejo. Komisija je tako novembra 2016 predstavila predlog o spremembi Direktive o energetski učinkovitosti.
Parlament je 13. septembra 2016 sprejel resolucijo o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje, v kateri je Komisijo pozval, naj se osredotoči na ukrepe za energetsko učinkovitost v stavbah, zlasti za gospodinjstva, ki jih pesti energetska revščina.
Poslanci Evropskega parlamenta so 17. januarja 2018 sprejeli spremembe v prvi obravnavi, v katerih so zahtevali najmanj 35-odstotni cilj glede energetske učinkovitosti v EU do leta 2030, torej več od 30-odstotnega povečanja, ki ga je predlagala Komisija. Poslanci so z glasovanjem na plenarnem zasedanju Parlamenta podprli tudi obveznosti glede energetske učinkovitosti iz člena 7, ki bi od držav članic zahtevale, da letno prihranijo 1,5 % energije.
Parlament je 15. januarja 2020 sprejel resolucijo o evropskem zelenem dogovoru, v kateri je pozval k reviziji direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb v skladu z ambicioznejšimi podnebnimi cilji EU ter k okrepitvi njihovega izvajanja s pomočjo zavezujočih nacionalnih ciljev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim državljanom, hkrati pa upoštevati tudi potrebo po gospodarski predvidljivosti za sektorje, ki jih to najbolj zadeva.
Parlament je 17. septembra 2020 sprejel resolucijo o čim večjem izkoriščanju potenciala energetske učinkovitosti stavbnega fonda EU in pozval Komisijo, naj pripravi usklajene ukrepe za spodbujanje hitrejše in temeljite prenove stavb.
Parlament je 14. septembra 2022 sprejel spremembe o reviziji direktive o energetski učinkovitosti, s katero je nekoliko povečal cilj EU na področju energetske učinkovitosti, ki ga je Komisija predlagala v okviru načrta RepowerEU, in sicer na vsaj 13 % porabe končne energije do leta 2030 v primerjavi s projekcijami iz leta 2020. To ustreza ciljem zmanjšanja porabe končne energije za vsaj 40 % in primarne energije za vsaj 42,5 % do leta 2030 v primerjavi s projekcijami iz leta 2007, kar ustreza največji porabi končne energije v višini 740 milijonov ton ekvivalenta nafte in primarne energije v višini 960 milijonov ton.
Parlament in Svet sta 10. marca 2023 dosegla začasni dogovor o splošnem cilju EU glede energetske učinkovitosti v višini 11,7 % do leta 2030 v primerjavi z izhodiščnimi projekcijami iz leta 2020 (kar ustreza 38-odstotnemu zmanjšanju porabe končne energije oziroma 40,5-odstotnemu zmanjšanju porabe primarne energije v primerjavi s projekcijami iz leta 2007 za leto 2030) ter o obveznostih letnega prihranka energije v višini povprečno 1,49 % porabe končne energije v obdobju 2024–2030, ki naj bi do konca leta 2030 dosegel 1,9 %.
Parlament je 14. marca 2023 sprejel stališče v prvi obravnavi o tem, da morajo stanovanjske stavbe do leta 2030 doseči vsaj razred energetske učinkovitosti E, do leta 2033 pa D (v nasprotju z razredoma F in E v skladu s predlogom Komisije) in o podpornih ukrepih za boj proti energetski revščini.
Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.
Matteo Ciucci