Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Da bi spodbujala svoj vsesplošno skladen razvoj, EU krepi svojo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Pri tem je cilj EU zlasti zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti njenih različnih regij. Posebna pozornost je namenjena podeželju, območjem, ki občutijo industrijsko tranzicijo, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije.

Pravna podlaga

Členi od 174 do 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Ozadje

Kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. Koristi prinaša vsem regijam in mestom v Uniji ter podpira gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost podjetij, trajnostni razvoj in varstvo okolja.

Od vsega začetka so v Evropski skupnosti (zdaj Evropski uniji) obstajale velike teritorialne in demografske razlike, ki bi lahko ovirale povezovanje in razvoj v Evropi. Z Rimsko pogodbo (1957) so bili uvedeni solidarnostni mehanizmi v obliki dveh skladov, tj:

  • Evropskega socialnega sklada (ESS),
  • in Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS, usmerjevalni oddelek).

Leta 1975 so bili z ustanovitvijo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) uvedeni regionalni vidiki. Leta 1994 je bil ustanovljen še Kohezijski sklad.

Z Enotnim evropskim aktom iz leta 1986 je postala za ekonomsko in socialno kohezijo pristojna Evropska skupnost. Leta 2008 je bila z Lizbonsko pogodbo uvedena še tretja razsežnost kohezije EU: teritorialna kohezija. Te tri vidike kohezije podpirata kohezijska politika in strukturni skladi.

Cilji

Krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije je eden glavnih ciljev EU. Precejšen del svojih dejavnosti in proračuna namenja zmanjšanju razlik med regijami, s posebnim poudarkom na podeželju, območjih, ki občutijo industrijsko tranzicijo, in regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer.

Unija te cilje podpira z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov:

  • Evropskega socialnega sklada (ESS),
  • Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR),
  • Kohezijskega sklada,
  • Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in
  • Sklada za pravični prehod (SPP).

Evropski socialni sklad, ki se od leta 2021 imenuje Evropski socialni sklad plus (ESS+), je poglavitni instrument Unije, ki podpira ukrepe za preprečevanje brezposelnosti in spopadanje z njo, razvijanje človeških virov in krepitev socialne vključenosti na trgu delovne sile. Financira pobude, ki spodbujajo visoko stopnjo zaposlenosti, enake možnosti za moške in ženske, trajnostni razvoj ter ekonomsko in socialno kohezijo. Podrobnejše informacije so na voljo v poglavju (3.6.2).

Evropski sklad za regionalni razvoj pomaga pri odpravljanju največjih razlik med regijami v EU. Podpira regije, ki zaostajajo v razvoju, in preobrazbo nazadujočih industrijskih regij. Podrobnejše informacije so na voljo v poglavju (3.1.2).

Kohezijski sklad zagotavlja finančne prispevke za projekte, ki so povezani z okoljem in vseevropskimi omrežji na področju prometne infrastrukture. Iz tega sklada lahko črpajo samo države članice, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je manjši od 90 % povprečja EU. Podrobnejše informacije so na voljo v poglavju (3.1.3).

Sklad za pravični prehod je ključno orodje za podpiranje območij, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel, in za preprečevanje vse večjih regionalnih razlik. Da bi sklad dosegel svoj cilj, podpira naložbe na področjih, kot so digitalna povezljivost, tehnologije čiste energije, zmanjšanje emisij, sanacija industrijskih območij, prekvalifikacija delavcev in tehnična pomoč. Podrobnejše informacije so na voljo v poglavju (3.1.10).

Za učinkovito uporabo strukturnih skladov morajo biti upoštevana naslednja načela:

  • skladi se organizirajo po ciljih in regijah,
  • sodelovanje, izvajanje in nadzorovanje uporabe skladov poteka v partnerstvu med Komisijo, državami članicami in regionalnimi organi,
  • načrtovanje pomoči in
  • dodatnost prispevkov EU in držav članic.

Pri dodeljevanju finančnih sredstev EU, namenjenih kohezijski politiki, sta v ospredju dva glavna cilja:

  • naložbe za rast in delovna mesta – za krepitev trga dela in regionalnih gospodarstev ter
  • evropsko teritorialno sodelovanje – podpora koheziji EU s sodelovanjem na čezmejni, transnacionalni in medregionalni ravni.

Kohezijska politika EU v obdobju 2021–2027

A. Splošne informacije in dodeljena proračunska sredstva

Finančna sredstva EU se v obdobju 2021–2027 črpajo iz dveh virov: „klasičnega“ večletnega finančnega okvira, v katerem so opisane letne omejitve odhodkov EU, in načrta za okrevanje NextGenerationEU, ki je izredna pobuda za okrevanje, zasnovana za pomoč državam članicam pri okrevanju po pandemiji covida-19. Kohezijska politika se financira iz večletnega finančnega okvira, v nekaterih primerih pa iz instrumenta NextGenerationEU.

Sredstva za cilj kohezijske politike „naložbe za rast in delovna mesta“ znašajo skupaj 322,3 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018, tj. v vrednosti valute v letu 2018) in se dodelijo na naslednji način:

  • 202,3 milijarde EUR za manj razvite regije,
  • 47,8 milijarde EUR za regije v prehodu,
  • 27,2 milijarde EUR za bolj razvite regije,
  • 42,6 milijarde EUR za države članice, ki jih podpira Kohezijski sklad (od tega bo 10 milijard EUR prejel Instrument za povezovanje Evrope),
  • 1928 milijonov EUR kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije in
  • 500 milijonov EUR za medregionalne naložbe v inovacije.

Sredstva iz sklada ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo skupaj 8050 milijonov EUR in se dodelijo na naslednji način:

  • 5812 milijonov EUR za pomorsko in kopensko čezmejno sodelovanje,
  • 1466 milijonov EUR za transnacionalno sodelovanje,
  • 490 milijonov EUR za medregionalno sodelovanje in
  • 281 milijonov EUR za sodelovanje najbolj oddaljenih regij.

Novi Sklad za pravični prehod, ki podpira območja, najbolj prizadeta zaradi prehoda na podnebno nevtralnost, in s katerim bi preprečili poglabljanje razlik med regijami, ima proračun v višini 17,5 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018; 19,7 milijarde EUR v cenah iz leta 2024). Pri tem je 7,5 milijarde EUR zagotovljene iz večletnega finančnega okvira, 10 milijard EUR pa iz instrumenta NextGenerationEU.

Decembra 2020 je bil sprejet še en nov instrument – ReactEU, ki je dopolnjeval kohezijske programe za obdobje 2014–2020 in dodeljena kohezijska sredstva za obdobje 2021–2027. ReactEU je podpiral najpomembnejše sektorje pri uspešnem okrevanju po krizi zaradi covida-19. Instrumentu je bilo do leta 2023 namenjenih 47,5 milijarde EUR. Podrobnejše informacije so na voljo v poglavju (3.1.11).

V obdobju 2021–2027 ima kohezijska politika za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo pet ciljev politike:

  • pametnejšo Evropo – inovativno in pametno gospodarsko preobrazbo,
  • bolj zeleno, nizkoogljično Evropo,
  • bolj povezano Evropo – mobilnost in regionalno povezljivost IKT,
  • bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic – in
  • Evropo, ki je bliže državljanom – trajnostni in celostni razvoj mest, podeželja in obalnih območij prek lokalnih pobud.

V uredbi o skupnih določbah so določena pravila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi teh sredstev.

B. Spremembe kohezijske politike za obdobje 2021–2027

Uredba o skupnih določbah je bila oktobra 2022 spremenjena, da bi lahko države članice in regije lažje uporabljale sredstva kohezijske politike ter da bi bile bolj prožne, s tem pa bi podprli ukrepe za spoprijemanje z migracijskimi izzivi, ki so bili sprejeti v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in uvedeni v okviru programov za obdobji 2014–2020 in 2021–2027.

Leta 2024 je bila sprejeta uredba o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), da bi okrepili industrijsko konkurenčnost EU z napredkom na področju kritičnih tehnologij. STEP podpira naložbe v projekte v razvojni in proizvodni fazi v treh sektorjih, ki so ključni za zeleni in digitalni prehod: digitalne tehnologije in globoko tehnološke inovacije; čiste in z viri gospodarne tehnologije in biotehnologije. Tako lahko nacionalni organi dele svojih kohezijskih sredstev, tudi sredstev iz Kohezijskega sklada, ESRR, ESS+ in SPP, preusmerijo v dejavnosti, ki podpirajo cilje platforme STEP.

Decembra 2024 je bila sprejeta uredba o regionalni nujni pomoči za obnovo (RESTORE), da bi zagotovili dodatno pomoč državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče v letih 2024 in 2025. Državam članicam omogoča reprogramiranje sredstev iz ESRR, Kohezijskega sklada in ESS+ za kritje ukrepov, kot so obnova poškodovane infrastrukture in opreme, zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči ter zdravstvena podpora. 

Parlament in Svet sta septembra 2025 po vmesnem pregledu kohezijske politike sprejela Uredbo (EU) 2025/1914 o spremembi uredb (EU) 2021/1058 (ESRR/Kohezijski sklad) in (EU) 2021/1056 (SPP). Te spremembe bodo državam članicam omogočile, da kohezijska sredstva za leto 2025 od začetka leta 2026 prerazporedijo na nove strateške prednostne naloge Unije. Slednje odražajo spreminjajoče se geopolitične in gospodarske razmere ter se osredotočajo na konkurenčnost, obrambo in varnost, cenovno dostopna stanovanja, odpornost v zvezi z vodo, energetski prehod in podporo vzhodnim obmejnim regijam.

Predlagane spremembe med drugim vključujejo:

  • nove cilje Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za zmogljivosti obrambne industrije in infrastrukturo z dvojno rabo za vojaško mobilnost in civilno pripravljenost;
  • podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj za velika podjetja v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, ki prispevajo k razogljičenju ali pomembnim projektom skupnega evropskega interesa (tj. projektom, ki podpirajo na primer infrastrukturo za vodik);
  • povečanje financiranja za cenovno dostopna stanovanja z višjim sofinanciranjem (do 100 %) in enkratnim predfinanciranjem v višini 20 %;
  • večje naložbe v odpornost v zvezi z vodo, digitalno infrastrukturo in preprečevanje suše;
  • podporo za energetske povezovalne daljnovode, infrastrukturo za skladiščenje in polnjenje;
  • preferencialne pogoje za regije ob vzhodni meji, vključno z do 9,5 % dodatnega predhodnega financiranja in višjim sofinanciranjem;
  • prožnost pri prenosu sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v evropsko pobudo za mesta, medregionalni instrument za naložbe v inovacije ali oddelke InvestEU.

Uredba je začela veljati 19. septembra 2025.

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament zelo dejavno podpira krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU. Zakonodaja o kohezijski politiki in strukturnih skladih se pripravlja po rednem zakonodajnem postopku, v sklopu katerega Parlament in Svet enakovredno odločata.

Parlament je dejavno sodeloval v pogajanjih za reformo kohezijske politike za obdobje 2021-2027, s katero so bile opredeljene prednostne naloge in instrumenti prihodnjih ukrepov EU za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Odločno je podprl tudi predloge za obsežno in učinkovito kohezijsko politiko, za katere so potrebna tudi zadostna finančna sredstva.

Parlament se tudi zavzema, na primer prek svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o kohezijski politiki in regionalnih okoljskih strategijah v boju proti podnebnim spremembam, da bi se kohezijska politika uporabila za boj proti podnebnim spremembam. Pozval je, naj se v okviru kohezijske politike bolj izkoriščajo zelene in modre naložbe, pa tudi k večji sinergiji med različnimi finančnimi viri na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni. Evropski parlament je poleg tega 9. maja 2023 sprejel resolucijo o vlogi kohezijske politike pri obravnavanju večrazsežnostnih okoljskih izzivov v Sredozemlju. V njej predlaga, naj se kohezijska sredstva uporabijo za naložbe v tehnologije in infrastrukturo, posebej namenjene za predelavo materialov iz ostankov odpadkov, da bi spodbudili krožno gospodarstvo ter omejili in obvladovali vse večje onesnaževanje s plastiko in gospodinjskimi odpadki.

Parlament je septembra 2025 sprejel resolucijo o vlogi naložb kohezijske politike pri reševanju sedanje stanovanjske krize. V njej je pozval Komisijo, naj sedanje pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj obravnava kot dolgoročen pojav in zagotovi, da bodo naložbe v stanovanja v okviru kohezijske politike vključevale ciljno usmerjene ukrepe za ranljive skupine družbe.

Med vmesnim pregledom leta 2025 si je Parlament prizadeval, da bi kohezijska politika še naprej temeljila na demokratični in regionalni udeležbi, s čimer bi se okrepilo načelo partnerstva. Zavzel se je tudi za to, da bi se poleg obrambe osredotočili tudi na socialne prednostne naloge, zlasti cenovno dostopna stanovanja, in hkrati podprli višje stopnje sofinanciranja in predfinanciranja za pospešitev naložb.

Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za regionalni razvoj.

 

Kelly Schwarz / Rubin Johann HAGELS