Evropski sklad za regionalni razvoj
Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: sklad) je eden glavnih finančnih instrumentov kohezijske politike Evropske unije. Njegov namen je zmanjšati razlike v razvitosti evropskih regij in izboljšati življenjske standarde v regijah z najbolj omejenimi možnostmi. Posebna pozornost je namenjena regijam z resnimi in trajnimi naravnimi ali demografskimi omejitvami, kot so najsevernejše regije, ki so zelo redko poseljene, ter otoške, čezmejne in gorske regije.
Pravna podlaga
Členi od 174 do 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Cilji
Člen 176 PDEU določa, da je sklad namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah EU. Ta cilj dosega s podpiranjem:
- razvoja in strukturnega prilagajanja razvojno zaostalih regij;
- preobrazbe nazadujočih industrijskih regij.
Sklad ima dva glavna cilja, in sicer:
- naložbe za rast in delovna mesta – za krepitev trga dela in regionalnih gospodarstev;
- evropsko teritorialno sodelovanje – za krepitev čezmejnega, nadnacionalnega in medregijskega sodelovanja v EU.
Sredstva za prvi cilj se dodelijo regijam iz treh različnih kategorij:
- bolj razvitim regijam, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečja EU;
- regijam v tranziciji, katerih BDP na prebivalca je med 75 % in 90 % povprečja EU;
- manj razvitim regijam, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja EU.
Sklad podpira tudi trajnostni razvoj mest. V obdobju 2014–2020 je bilo treba vsaj 5 % sredstev sklada za posamezno državo članico nameniti celostnim ukrepom za trajnostni razvoj mest za reševanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov na mestnih območjih.
Podrobnosti glede dodelitve in prihodnje porabe sredstev sklada so določene s partnerskimi sporazumi. To so strateški dokumenti, ki jih vsaka država članica pripravi s sodelovanjem regionalnih in socialnih partnerjev.
Tematska usmeritev
Poraba ESRR je usmerjena predvsem v prednostna področja iz te strategije. Glavne prednostne naloge v obdobju 2014–2020 so bile:
- raziskave in inovacije,
- informacijske in komunikacijske tehnologije,
- mala in srednja podjetja,
- spodbujanje nizkoogljičnega gospodarstva.
Kolikšen delež sredstev je treba nameniti posameznim prednostnim področjem, je odvisno od kategorije regije, ki prejema pomoč. Bolj razvite regije morajo vsaj 80 % prejetih sredstev sklada nameniti za vsaj dve od teh prednostnih področij in vsaj 20 % za nizkoogljično gospodarstvo. Regije v tranziciji morajo vsaj 60 % prejetih sredstev sklada nameniti za vsaj dve od teh prednostnih področij in vsaj 15 % za nizkoogljično gospodarstvo. Manj razvite regije morajo vsaj 50 % prejetih sredstev sklada nameniti za vsaj dve od teh prednostnih področij in vsaj 12 % za nizkoogljično gospodarstvo.
Proračun in finančna pravila
Unija je v programskem obdobju 2014–2020 kohezijski politiki namenila več kot 350 milijard EUR, kar je znašalo 32,5 % celotnega proračuna EU za to obdobje. Od tega je bilo skladu dodeljenih 199 milijard EUR. To je vključevalo 9,4 milijarde EUR za evropsko teritorialno sodelovanje in 1,5 milijarde EUR posebnih dodelitev za najbolj oddaljene in redko poseljene regije.
Stopnja sofinanciranja, ki se zahteva za projekte, financirane iz sklada, je prilagojena razvitosti zadevnih regij. V manj razvitih (in najbolj oddaljenih) regijah lahko sklad financira največ 85 % stroškov projekta. V regijah v tranziciji lahko financira največ 60 % stroškov projekta, v bolj razvitih regijah pa največ 50 %.
Evropski sklad za regionalni razvoj v obdobju 2021–2027
Leta 2021 se je za EU začelo novo večletno programsko obdobje. Pravila za sklad za obdobje 2021–2027 so določena v:
- uredbi o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu;
- uredbi o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
V teh uredbah sta ohranjena sedanja cilja sklada: „naložbe za delovna mesta in rast“ ter „evropsko teritorialno sodelovanje“.
V njih je ohranjena tudi tematska usmeritev v dve glavni prednostni področji: podpora inovacijam, digitalnemu gospodarstvu ter malim in srednjim podjetjem, ki se zagotavlja v okviru strategije pametne specializacije (PO1); bolj zeleno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo (PO2). Nova kohezijska politika je uvedla tudi seznam dejavnosti, ki jih sklad ne podpira. Mednje sodijo razgradnja ali gradnja jedrskih elektrarn, letališka infrastruktura (razen v najbolj oddaljenih regijah) in nekatere dejavnosti ravnanja z odpadki (npr. odlaganje odpadkov).
V programskem obdobju 2021–2027 je približno 200,36 milijarde EUR dodeljenih skladu (vključno z 8 milijardami EUR za evropsko teritorialno sodelovanje in 1,93 milijarde EUR posebnih dodelitev za najbolj oddaljene regije). V manj razvitih regijah bo lahko sklad sofinanciral do 85 % stroškov projektov. Sofinanciranje v regijah v prehodu in v bolj razvitih regijah bo lahko znašalo največ 60 % oziroma 40 %.
Po letu 2020 se bo povečala podpora mestom. Vsaj 8 % sredstev sklada (na nacionalni ravni) bo namenjenih trajnostnemu razvoju mest in oblikovanju evropske pobude za mesta.
Vloga Evropskega parlamenta
Evropski parlament je pri pripravi nove zakonodaje o strukturnih in investicijskih skladih enakovreden Svetu Evropske unije. Uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027 je bila sprejeta po rednem zakonodajnem postopku, v katerem ima Parlament neomejeno pravico, da predlaga spremembe. Parlament je v pogajanjih o kohezijski politiki EU za obdobje 2021–2027 dosegel, da se je povečala raven sofinanciranja projektov in izboljšala prožnost pri uporabi pravil. Poleg tega je okrepil podporo, ki se v okviru sklada zagotavlja mestom in celostnim mestnim politikam.
Marek Kołodziejski