Solidarnostni sklad
Solidarnostni sklad Evropske unije omogoča EU, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi, ki se pogaja o pristopu, ali regiji.
Pravna podlaga
Tretji odstavek člena 175 in člen 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, Uredba (EU) št. 661/2014 in Uredba (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002.
Cilji
Solidarnostni sklad Evropske unije omogoča EU, da državi članici ali državi, ki se pogaja o pristopu, nudi učinkovito pomoč pri njenih prizadevanjih za odpravo posledic hude naravne nesreče ali izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju.
Vlogo hitrega odzivanja na posebne nujne primere ali naravne nesreče ima rezerva za nujno pomoč.
Solidarnostni sklad je glavni instrument EU za podporo okrevanju po naravnih nesrečah in izraz solidarnosti EU. Unija lahko z njim nudi učinkovito podporo državi članici EU (ali državi kandidatki), da ji pomaga pri spopadanju s posledicami hudih naravnih nesreč, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte ali suša. Sklad od leta 2020 pokriva tudi izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, kot je pandemija covida-19. Zaradi vse pogostejših in ekstremnejših vremenskih pojavov ter hujših naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, dobiva Solidarnostni sklad vse večji pomen.
Proračun
Solidarnostni sklad je bil ustanovljen leta 2002 v odgovor na uničujoče poplave, ki so tisto poletje prizadele srednjo Evropo, od takrat pa je nudil podporo v več kot 130 primerih. Doslej je njegovo podporo prejelo 24 držav članic (skupaj z Združenim kraljestvom) in tri države kandidatke (Albanija, Črna gora in Srbija), skupaj pa je bilo izplačanih več kot 8,2 milijarde EUR.
Solidarnostni sklad in rezerva za nujno pomoč se od leta 2021 financirata kot en instrument, imenovan rezerva za solidarnost in nujno pomoč. Njen najvišji letni proračun znaša 1,2 milijarde EUR v cenah iz leta 2018.
Februarja 2024 je bil posodobljen večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, kar omogoča dodatna sredstva za reševanje novih in nastajajočih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija. Najvišji letni proračun za rezervo za solidarnost in nujno pomoč se bo tako povečal za 1,5 milijarde EUR. To povečanje je namenjeno krepitvi zmogljivosti EU za reševanje kriz in izrednih razmer.
Izvajanje
Pomoč iz Solidarnostnega sklada je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju bistvenih izrednih ukrepov in ukrepov za okrevanje za odpravo škode, proti kateri se načeloma ni mogoče zavarovati. Nujni ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz sklada, so:
- takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;
- zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, da se zadovoljijo potrebe prizadetega prebivalstva;
- takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščita spomenikov kulturne dediščine;
- urejanje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli;
- hitra pomoč in zdravstvena oskrba prebivalstva, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja, in zaščita prebivalstva pred tveganjem, ki bi mu lahko bili izpostavljeni.
Unija lahko dodeli finančno pomoč vsaki državi članici ali kandidatki, ki zanjo zaprosi zaradi hude naravne nesreče. Prizadeta država mora vlogo oddati v 12 tednih po nesreči, Komisija pa jo oceni in predlaga znesek finančne pomoči.
Postopek dodelitve nepovratnih sredstev, ki mu sledi proračunski postopek (odobritev Parlamenta in Sveta), lahko traja več mesecev. Ko so sredstva odobrena, Komisija sklene sporazum z državo prejemnico in izplača nepovratno pomoč.
Reforma iz leta 2014 državam članicam omogoča, da zaprosijo za predplačila, ki jih Komisija odobri glede na razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek predplačil je 25 % pričakovanega skupnega zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada, najvišji mogoči znesek pa je 100 milijonov evrov.
Država prejemnica je odgovorna za uporabo sredstev in njeno revizijo. Nujni ukrepi se lahko financirajo za nazaj, vse od prvega dne nesreče.
Ukrepov, ki jih financira Solidarnostni sklad, ni mogoče financirati dvakrat, zato mora država prejemnica zagotoviti, da se stroški, ki jih krije sklad, ne krijejo z drugimi finančnimi instrumenti EU, še zlasti ne z instrumenti kohezijske, kmetijske ali ribiške politike.
Država prejemnica mora nepovratna sredstva porabiti v 18 mesecih od datuma, ko so bila dodeljena, neporabljene vsote pa mora vrniti. Šest mesecev po poteku 18-mesečnega obdobja mora Komisiji predložiti poročilo o izvajanju. V njem podrobno navede tako izdatke, za katere je prejela sredstva iz Solidarnostnega sklada, kot tudi vse ostale vire financiranja, vključno s plačili zavarovalnine in povračili škode tretjih strank. Opisati mora tudi sprejete ali predlagane preventivne ukrepe in uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v ta namen, izkušnje, pridobljene med nesrečo ali izrednimi razmerami, stanje izvajanja ustrezne zakonodaje EU o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč ter vse druge ustrezne informacije o sprejetih preventivnih in blažilnih ukrepih.
Vloga Evropskega parlamenta
Evropski parlament je v resoluciji z dne 15. januarja 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije, izvajanju in uporabi poudaril velik pomen tega sklada kot orodja, ki Uniji omogoča, da se odzove na hude nesreče. Hkrati je kritiziral nesprejemljivo dolga obdobja, ki pretečejo, preden se prizadeti regiji ali državi članici zagotovi pomoč. Predlagal je, naj se skrajšajo, tako da se poenostavijo postopki in omogočijo predplačila, kar se je upoštevalo v novem zakonodajnem predlogu iz julija 2013. V predlogu Komisije so bili upoštevani tudi drugi predlogi Parlamenta, na primer, naj se jasneje in natančneje opredelita pojem nesreče in področje uporabe sredstev.
V resoluciji z dne 1. decembra 2016 o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena je Parlament poudaril tudi pomen pregleda leta 2014, pri katerem je uspelo odpraviti blokado v Svetu, hkrati pa je pomenil zapozneli odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta za večjo odzivnost in učinkovitost pomoči, da bi zagotovili hiter in pregleden odziv in pomagali ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče.
V resoluciji z dne 18. maja 2021 o pregledu Solidarnostnega sklada Evropske unije je Parlament v okviru prihodnje reforme pozval Komisijo, naj:
- si še naprej prizadeva za poenostavitev in pospešitev prijavnega postopka za države članice, da se zagotovi hitrejši odziv na nesreče in izredne razmere;
- bolje upošteva regionalne nesreče;
- oceni posledice suše in jih obravnava v prihodnji uredbi;
- se čim bolj osredotoči na regije, ki so najbolj izpostavljene tveganju večjih ali regionalnih naravnih nesreč ali izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju, zlasti najbolj oddaljene regije, otoke, gorske regije, regije z veliko potresno ali vulkansko aktivnostjo in regije z večjo verjetnostjo javnozdravstvenih kriz v prihodnosti;
- poveča in poenostavi sinergije med Solidarnostnim skladom EU in skladi evropske kohezijske politike ter mehanizmom Unije na področju civilne zaščite. Gre za orodje, katerega cilj je povečati sodelovanje med državami članicami in skupino desetih držav, ki niso članice EU, na področju civilne zaščite, da bi izboljšali preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje;
- pri določanju upravičenosti projektov bolj upošteva najnovejša načela preprečevanja tveganj in v uredbo vključi načelo boljše obnove;
- zaveže države prejemnice k obveščanju državljanov o finančni podpori EU.
Parlament meni, da bo v prihodnje morda potrebna ponovna ocena proračuna Solidarnostnega sklada EU, da bo dovolj visok za učinkovito obravnavo hudih in regionalnih naravnih nesreč in izrednih razmer večjih razsežnosti na področju javnega zdravja.
Nujna reforma Solidarnostnega sklada je izražena tudi v resoluciji z dne 7. junija 2022 o otokih EU in kohezijski politiki: sedanje razmere in prihodnji izzivi. Parlament v njej poziva k boljšemu odzivu na izzive, s katerimi se spoprijemajo otoki v EU, in poudarja, da je treba izboljšati Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi ga prilagodili grožnjam, kot so naravne nesreče ali posledice podnebnih sprememb.
Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za regionalni razvoj.
Kelly Schwarz