Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Solidarnostni sklad

Solidarnostni sklad Evropske unije omogoča Uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi, ki se pogaja o pristopu, ali regiji.

Pravna podlaga

Člen 175, tretji odstavek, in člen 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, Uredba (EU) št. 661/2014 in Uredba (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002.

Cilji

Solidarnostni sklad Evropske unije je glavni instrument EU za pomoč državam članicam ter državam kandidatkam in državam pristopnicam pri okrevanju po večjih naravnih nesrečah ali izrednih razmerah v javnem zdravju. Zagotavlja finančno pomoč za obnovo po dogodkih, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte ali suše. Sklad od leta 2020 pokriva tudi krize večjih razsežnosti na področju zdravja, kot je pandemija covida-19. Zaradi vse pogostejših in vse hujših ekstremnih vremenskih pojavov postaja vloga sklada kot ključnega izraza evropske solidarnosti vse pomembnejša, hitro odzivanje na krize pa ostaja naloga rezerve za nujno pomoč.

Proračun

Solidarnostni sklad je bil ustanovljen leta 2002 v odgovor na uničujoče poplave, ki so tisto poletje prizadele srednjo Evropo, od takrat pa je nudil podporo v več kot 130 primerih (za naravne nesreče in intervencije v odziv na izredne razmere v javnem zdravju). Doslej je njegovo podporo prejelo 24 držav članic (in Združeno kraljestvo) ter štiri države kandidatke (Albanija, Črna gora, Srbija in Turčija), skupaj pa je bilo izplačanih več kot 8,6 milijarde EUR.

Solidarnostni sklad in rezerva za nujno pomoč se od leta 2021 financirata kot en instrument, imenovan rezerva za solidarnost in nujno pomoč. Najvišji letni proračun rezerve za solidarnost in nujno pomoč znaša 1,2 milijarde EUR v cenah iz leta 2018.

Februarja 2024 je bil posodobljen večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, kar omogoča dodatna sredstva za reševanje novih in nastajajočih izzivov, s katerimi se spoprijema Evropska unija. Kot del te revizije se je najvišji letni proračun za rezervo za solidarnost in nujno pomoč tako povečal za 1,5 milijarde EUR. To povečanje je namenjeno krepitvi zmogljivosti EU za reševanje kriz in izrednih razmer.

Decembra 2024 je bila sprejeta uredba o regionalni nujni pomoči za obnovo (RESTORE). Državam članicam, ki so jih v letih 2024 in 2025 prizadele naravne nesreče, zagotavlja dodatno pomoč, saj jim omogoča, da reprogramirajo sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Uredba zajema ukrepe, kot so popravilo poškodovane infrastrukture in opreme, dobava hrane in osnovne materialne pomoči ter nudenje socialne in zdravstvene podpore. Skupna sredstva, ki so na voljo za reprogramiranje v okviru uredbe RESTORE, so omejena na 10 % začetnih skupnih nacionalnih dodelitev za ESRR in ESS+. Uredba dopolnjuje sredstva, ki so na voljo iz Solidarnostnega sklada.

Izvajanje

Pomoč iz Solidarnostnega sklada je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice. Namenjena je financiranju bistvenih izrednih ukrepov in ukrepov za okrevanje za odpravo škode, proti kateri se načeloma ni mogoče zavarovati. Nujni ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz sklada, so:

  • takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;
  • zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, da se zadovoljijo potrebe prizadetega prebivalstva;
  • takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščita spomenikov kulturne dediščine;
  • urejanje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli;
  • hitra pomoč in zdravstvena oskrba prebivalstva, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja, ter zaščita prebivalstva pred tveganjem, ki bi mu lahko bili izpostavljeni.

Unija lahko dodeli finančno pomoč vsaki državi članici ali kandidatki, ki zanjo zaprosi zaradi hude naravne nesreče. Prizadeta država mora vlogo oddati v 12 tednih po nesreči, Komisija pa jo oceni in predlaga znesek finančne pomoči.

Postopek dodelitve nepovratnih sredstev, ki mu sledi proračunski postopek (odobritev Parlamenta in Sveta), lahko traja več mesecev. Ko so sredstva odobrena, Komisija sklene sporazum z državo prejemnico in izplača nepovratno pomoč.

Reforma iz leta 2014 omogoča državam članicam, da zaprosijo za predplačila, ki jih Komisija odobri glede na razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek predplačil je 25 % pričakovanega skupnega zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada, najvišji mogoči znesek pa je 100 milijonov evrov.

Država prejemnica je odgovorna za uporabo sredstev in njeno revizijo. Nujni ukrepi se lahko financirajo za nazaj, vse od prvega dne nesreče.

Ukrepov, ki jih financira Solidarnostni sklad, ni mogoče financirati dvakrat, zato mora država prejemnica poskrbeti, da se stroški, ki jih krije sklad, ne krijejo z drugimi finančnimi instrumenti EU, še zlasti ne z instrumenti kohezijske, kmetijske ali ribiške politike.

Država prejemnica mora nepovratna sredstva porabiti v 18 mesecih od datuma, ko so bila dodeljena, neporabljene vsote pa mora vrniti. Šest mesecev po poteku 18-mesečnega obdobja mora Komisiji predložiti poročilo o izvajanju. V njem podrobno navede tako izdatke, za katere je prejela sredstva iz Solidarnostnega sklada, kot tudi vse ostale vire financiranja, vključno s plačili zavarovalnine in povračili škode tretjih strank. Določiti mora tudi sprejete ali predlagane preventivne ukrepe, vključno z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v ta namen, izkušnje, pridobljene ob nesreči ali izrednih razmerah, stanje izvajanja ustrezne zakonodaje EU o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč ter vse druge ustrezne informacije o sprejetih preventivnih in blažilnih ukrepih.

Vloga Evropskega Parlamenta

Evropski parlament je v resoluciji z dne 15. januarja 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije, izvajanju in uporabi poudaril velik pomen tega sklada kot orodja, ki Uniji omogoča, da se odzove na hude nesreče. Istočasno je kritiziral nesprejemljivo dolgo obdobje, ki preteče do zagotovitve pomoči prizadeti regiji ali državi članici. Predlagal je, da se ta rok skrajša s poenostavitvijo postopkov za pridobitev predplačil. Ti elementi so bili upoštevani v novem zakonodajnem predlogu iz julija 2013. V predlogu Komisije so bili upoštevani tudi drugi predlogi Parlamenta, na primer, naj se jasneje in natančneje opredelita pojem nesreče in področje uporabe sredstev.

Parlament je v resoluciji z dne 1. decembra 2016 o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena poudaril „pomen pregleda leta 2014, pri katerem je uspelo odpraviti blokado v Svetu, hkrati pa je pomenil zapozneli odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta za večjo odzivnost in učinkovitost pomoči, da bi zagotovili hiter in pregleden odziv in pomagali ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče“.

Parlament je v resoluciji z dne 18. maja 2021 o pregledu Solidarnostnega sklada Evropske unije v okviru naslednje reforme pozval Komisijo, naj:

  • si še naprej prizadeva za poenostavitev in pospešitev prijavnega postopka za države članice, da se zagotovi hitrejši odziv na nesreče in izredne razmere;
  • bolje upošteva regionalne nesreče;
  • oceni posledice suše in jih obravnava v prihodnji uredbi;
  • se čim bolj osredotoči na regije, ki so najbolj izpostavljene tveganju večjih ali regionalnih naravnih nesreč ali izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju, zlasti najbolj oddaljene regije, otoke, gorske regije, regije z veliko potresno ali vulkansko aktivnostjo in regije z večjo verjetnostjo javnozdravstvenih kriz v prihodnosti;
  • poveča in poenostavi sinergije med Solidarnostnim skladom in skladi kohezijske politike ter mehanizmom Unije na področju civilne zaščite. Gre za orodje, katerega cilj je povečati sodelovanje med državami članicami in skupino desetih držav, ki niso članice EU, na področju civilne zaščite, da bi izboljšali preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje;
  • pri določanju upravičenosti projektov bolj upošteva najnovejša načela preprečevanja tveganj in v uredbo vključi načelo boljše obnove;
  • zaveže države prejemnice k obveščanju državljanov o finančni podpori EU.

Parlament meni, da bo v prihodnje morda potrebna ponovna ocena proračuna Solidarnostnega sklada, da bo dovolj visok za učinkovito obravnavo hudih in regionalnih naravnih nesreč in izrednih razmer večjih razsežnosti na področju javnega zdravja.

Nujna reforma Solidarnostnega sklada je izražena tudi v resoluciji z dne 7. junija 2022 o otokih EU in kohezijski politiki: sedanje razmere in prihodnji izzivi. Parlament v njej poziva k boljšemu odzivu na izzive, s katerimi se spoprijemajo otoki v EU, in poudarja, da je treba izboljšati Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi ga prilagodili grožnjam, kot so naravne nesreče ali posledice podnebnih sprememb.

Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za regionalni razvoj.

 

Kelly Schwarz