Home Franc BOGOVIČ

Poročilo sem podprl, ker je namen tega predloga je omogočiti EU, da Ukrajini zagotovi dodatno izredno makrofinančno pomoč v višini 5 milijard EUR v obliki posojil, hkrati pa proračun EU opremiti s sredstvi za pokrivanje tveganja izgub pri teh dodatnih posojilih in posojilu makrofinančne pomoči v višini 1 milijarde EUR, sprejetem 12. julija 2022.
Navedeno je, da si EU prizadeva podaljšati enako proračunsko zaščito za izplačilo že podpisanih posojil v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila ukrajinskim organom in ukrajinskim subjektom v državni lasti po 15. juliju 2022.
Navedeno je tudi ozadje, ki navaja, da Ukrajina od leta 2014 razvija trdno partnerstvo z EU, ki se razvija v smeri postopnega političnega in gospodarskega povezovanja. Navedeni so tudi glavni elementi predloga, ti so izjemna narava tega ukrepa makrofinančne pomoči ter proračunski vidiki in vidiki obvladovanja tveganja, izvajanje makrofinančne pomoči v obliki posojil.

Navedene resolucije nisem podprl, pač pa sem se vzdržal. V poročilu so nato navedeni členi iz 2 PEU. Navedeno je tudi, da od sprejetja poročila 2017/2132(INL) so Evropska komisija, mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, pa tudi akademiki in organizacije civilne družbe, osvetlili zaskrbljujoč razvoj dogodkov na teh 12 področjih. Med njimi so v poglavju o Madžarski iz poročil Evropske komisije o pravni državi za leta 2020, 2021 in 2022 izraženi številni pomisleki glede delovanja ustavnega sistema, neodvisnosti sodstva, korupcije in nasprotij interesov ter svobode izražanja. V poročilu je prav tako navedena zaskrbljenost zaradi hitrega slabšanja razmer na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic na Madžarskem.
Poročilo se sklicuje tudi na sodno prakso Sodišča EU in ESČP ter na postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Evropska komisija. Te ugotovitve so podprte tudi s sklicevanjem na mednarodno priznane pokazatelje, da bi se zagotovil čim natančnejši pregled stanja od 12.9.2018 dalje.
Z ugotovitvami iz resolucije se večinoma strinjam, a ocenjujem, da je v trenutni situaciji, ko je trebe težiti k čim večji enotnosti v EU, sprejemanje “kaznovalnih” političnih dokumentov neproduktivno. Iz tega razloga sem se pri glasovanju tudi vzdržal.

Poročilo sem podprl, ker v skladu s členom 2 PEU Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker morajo institucije EU in vsaka posamezna država članica spoštovati vrednote iz člena 2 PEU v vseh svojih politikah in ker je Komisija skupaj s Parlamentom in Svetom v skladu s Pogodbama odgovorna za spoštovanje načela pravne države kot temeljne vrednote Unije in za spoštovanje prava, vrednot in načel EU in ravnanje v skladu z njimi.
V poročilu je navedeno, da so omejevalni ukrepi za boj proti pandemiji covida-19 v letih 2020 in 2021 posegli v številne temeljne pravice, kot so pravica do gibanja in združevanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja, vključno z varstvom osebnih podatkov, ter pravica do izobraževanja, dela in socialne varnosti, da sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici in da je pandemija poslabšala obstoječe težave in neenakosti na vseh področjih življenja, zlasti pri ranljivih skupinah, in povzročila porast rasističnih incidentov.