9th parliamentary term Milan BRGLEZ

Glasoval sem proti novim pravilom za gospodarsko upravljanje.
Komisija je aprila lani predstavila zakonodajni paket za prenovo gospodarskega upravljanja, iz katerega je bilo jasno, da bo vztrajala pri strogih maastrichtskih kriterijih, Evropski parlament pa bo imel še naprej izjemno omejeno, večinoma posvetovalno vlogo pri gospodarskem upravljanju.
Medtem ko na fiskalnem področju ne sme vladati anarhija in je za države članice, gospodarstva ter predvsem za ljudi slabo, da bi vzdrževali visoko stopnjo zadolženosti ter iskali sredstva na prostem trgu, pod diskrecijskimi pravili kapitala, pa nova pravila zapirajo prostor za investicije tam, kjer so te najbolj potrebne.
Trenutna raven zadolženosti preko 90 % BDP v evro območju namreč pomeni, da bi bile države prisiljene v enormne reze po letu 2024 in ne bi bile sposobne vzdrževati ravni vlaganj, h katerim smo se zavezali v okviru zelenega in digitalnega prehoda ter akcijskega načrta za uresničevanje Evropskega stebra socialnih pravic.
Ti rezi bodo še posebej neizogibni in očitni po izteku Mehanizma za obnovo in razvoj leta 2026. Trenutni podatki na primer kažejo, da bo kljub zelo nizkemu makroekonomskemu tveganju Slovenija primorana izvajati izjemno restriktivna fiskalna pravila, s čimer se zapira prostor za prepotrebne investicije prav na socialnem področju, onkraj tekočih obveznosti iz naslova socialnih transferjev.

Glasoval sem proti novim pravilom za gospodarsko upravljanje.
Komisija je aprila lani predstavila zakonodajni paket za prenovo gospodarskega upravljanja, iz katerega je bilo jasno, da bo vztrajala pri strogih maastrichtskih kriterijih, Evropski parlament pa bo imel še naprej izjemno omejeno, večinoma posvetovalno vlogo pri gospodarskem upravljanju.
Medtem ko na fiskalnem področju ne sme vladati anarhija in je za države članice, gospodarstva ter predvsem za ljudi slabo, da bi vzdrževali visoko stopnjo zadolženosti ter iskali sredstva na prostem trgu, pod diskrecijskimi pravili kapitala, pa nova pravila zapirajo prostor za investicije tam, kjer so te najbolj potrebne.
Trenutna raven zadolženosti preko 90 % BDP v evro območju namreč pomeni, da bi bile države prisiljene v enormne reze po letu 2024 in ne bi bile sposobne vzdrževati ravni vlaganj, h katerim smo se zavezali v okviru zelenega in digitalnega prehoda ter akcijskega načrta za uresničevanje Evropskega stebra socialnih pravic.
Ti rezi bodo še posebej neizogibni in očitni po izteku Mehanizma za obnovo in razvoj leta 2026. Trenutni podatki na primer kažejo, da bo kljub zelo nizkemu makroekonomskemu tveganju Slovenija primorana izvajati izjemno restriktivna fiskalna pravila, s čimer se zapira prostor za prepotrebne investicije prav na socialnem področju, onkraj tekočih obveznosti iz naslova socialnih transferjev.

Glasoval sem proti novim pravilom za gospodarsko upravljanje.
Komisija je aprila lani predstavila zakonodajni paket za prenovo gospodarskega upravljanja, iz katerega je bilo jasno, da bo vztrajala pri strogih maastrichtskih kriterijih, Evropski parlament pa bo imel še naprej izjemno omejeno, večinoma posvetovalno vlogo pri gospodarskem upravljanju.
Medtem ko na fiskalnem področju ne sme vladati anarhija in je za države članice, gospodarstva ter predvsem za ljudi slabo, da bi vzdrževali visoko stopnjo zadolženosti ter iskali sredstva na prostem trgu, pod diskrecijskimi pravili kapitala, pa nova pravila zapirajo prostor za investicije tam, kjer so te najbolj potrebne.
Trenutna raven zadolženosti preko 90 % BDP v evro območju namreč pomeni, da bi bile države prisiljene v enormne reze po letu 2024 in ne bi bile sposobne vzdrževati ravni vlaganj, h katerim smo se zavezali v okviru zelenega in digitalnega prehoda ter akcijskega načrta za uresničevanje Evropskega stebra socialnih pravic.
Ti rezi bodo še posebej neizogibni in očitni po izteku Mehanizma za obnovo in razvoj leta 2026. Trenutni podatki na primer kažejo, da bo kljub zelo nizkemu makroekonomskemu tveganju Slovenija primorana izvajati izjemno restriktivna fiskalna pravila, s čimer se zapira prostor za prepotrebne investicije prav na socialnem področju, onkraj tekočih obveznosti iz naslova socialnih transferjev.